84
Narodno - gospodarske stvari.
Zararovalna banka ^Slovenija".
Priloga »Novicam" v 8. listu je naznanila bralcem našim, da se je v Ljubljani ustanovila zavarovalna banka pod imenom »Slovenija". Naj danes o tej še posebno slovenskim deželam namenjeni napravi kaj vec povemo.
1.   Koliko in kaj bo obsegalo podvzetje?
a)   Z ozirom na upravni delokrog, obsega zavarovanje: proti škodi po ognju, streli in razletu; proti škodi na prevaževanji blaga po vodi in na kopnem; proti toči; proti škodi na zrcalnemu steklu, ko bi se strlo, in pa zavarovanje človeškega življenja v vseh primerah tega zavarovalnega oddelka, tudi zavarovanje dohodkov in osnova podedovalnih društev.
b)   Z ozirom na okrajino se razširja delokrog na vse v državnem zboru zastopane dežele, in se bo razširjeval po dovoljenji od strani kr. oger-skega ministerstva tudi na Translajtanijo.
c)   Z ozirom na glavnico. — Glavnice bo 2 milijona gold. in se bo ustanovila z 10.000 delnicami (akcijami) po 200 gld. Ravnokar razloženi obseg delokroga »Slovenije" opravičuje naslov »občna zavarovalna banka", kteri jej z imenovano glavnico gotovo pristoji, in jej bo mogoče v vsem zadostovati.
2.    Kakošne koristi so delničarjem namenjene?
a)   Vsaka delnica je kapital, na obresti (činže) naložen. Ker bo njih oddaja s kurzom od 85 odstotkov, dajo letni obresti blizo 6 od sto.
b)   Z vsako delnico zadobi se pravica primernega deleža pri društvenem imetji in pri dohodkih, ki vržejo 40 odstotkov naddividende.
c)   Vplačevalo se bo na prav ugoden način, ker plačevalo se bo pri podpisovanji le 10 od sto, in pozneje še drugih 30 odstotkov (samo ob sebi se razumeva, da po kurzu od 85 odstotkov).
d)   Vsak delničar, ki ima 10 delnic, zadobi pravico, v gospodarsko svetovalstvo izvoljen biti, ter dobiva s to službo zvezane tantieme.
e)   Noben delničar ni zavezan za veči, nego za imenski znesek svoje delnice.
f)   Delnice se smejo prodati v smislu državljanskega zakonika, ter se smejo izročiti, toraj imajo enake lastnosti z gotovino ali z vsacim blagom. Še druge pravice delničarjev so omenjene v 4. oddelku tega sestavka.
Iz navedenega je jasno, da se delnice smejo najboljšim in reelnim (poštenim) papirjem prištevati, in aa so boljše, kakor marsiktere druge.
3. V čem obstoji garancija, ki se občinstvu sploh, posebno pa delničarjem zagotavlja?
a)   Pravila, tarife in zavarovalne pogoje je mini-sterstvo notranjih zadev, za kupčijo in za de-narstvene zadeve s predpisano natančnostjo preiskalo, in še le potem, ko se je operat odobril, podelilo je koncesijo.
b)  Na čelu podvzetja je mož (knez Salm), ki po rodu na najviši družbeni stopinji stoji, ki se po inteligenciji in po gorki ljubezni do slovenskega naroda in premoženji odlikuje. Njemu stoje možje na strani (njega namestnik je dr. C o sta), ki so prepričani od koristi tega zavoda, in da je v občno blagost, sosebno pa za slovenske pokrajine, ter so zmožni, razvoj banke pospeševati.
c)  Organizem društvenega gospodarstva je tako sestavljen, in v svojih notranjih razdelkih trdno zvezan, uradovanje v vseh oddelkih pod ostro kontrolo, da se mora uradovanje in gospodarstvo reelno imenovati, in da nad tem ni dvomiti.
4.   V  čem   obstoji  ravno  omenjena  kontrola?
V  rednem občnem zboru, kteri se bo v Ljubljani meseca maja skliceval. Vsak delničar ima pravico zbora se vdeležiti.
V   izrednih občnih zborih, kteri se morajo sklicevati, kakor hitro to 25 delničarjev zahteva.
Vsakemu delničarju pristoji pravica v občnih zborih proti temu, da se 14 dni prej oglasi, predloge staviti, čijih pretresovanje se odreči ne sme.
Tudi ima vsaki delničar pravico, 14 dni pred občnim zborom bankine bilance pregledovati.
Iz gospodarskega svetovalstva. Sestavljen je iz predsednika, podpredsednika, 12 gospodarskih svetovalcev in 4 namestnikov.
Njih posel je, redno nadgledovati uradovanje, vre-dovati ravnatelj stveno delovanje, opravila uravnavati, ter imenuje in odpušča nadzorne uradnike. Vsaki mesec ima vsaj eno sejo, ktera se pa tudi na vsakratno za-htevanje predsedništva skliče.
Predsednik z 1 gospodarskim svetovalcem vsaj štirikrat v letu pregleda blagajnico in upravljanje.
Iz ravnateljstva. Ravnateljstvo je sestavljeno iz predsednika ali podpredsednika, in 4 izmed gospodarskih svetovalcev izvoljenih ravnateljev. Ravnateljstvo ima izključljivo pravico, novce in imetje prejemati in o tem pobotovati, in ima vsaj vsaki teden eno sejo. Vse uradnike in vse uredovanje nadzorujejo ravnatelji. Vsaki mesec morajo blagajnico in društvene knjige pregledovati, in o tem gospodarskemu svetovalstvu poročati.
Društveni uradniki ne morejo v gospodarsko sveto-valstvo voljeni biti, tudi upravni ravnatelj in društveni pravni konsulent imata v vseh sejah le nasvetovalni glas.
Iz pregledovalnega odbora. Občni zbor izvoli za eno leto 3 delničarje kot pregledovalce in 2 namestnika. Njih nalog je, bilance in knjigovodstvo pred občnim zborovanjem pregledovati in zboru o tem poročati.
Iz tu načrtanega organizma je razvidno, da pravila  delničarjem gospodarstvo v roke
Eolože in da oni, — toraj občinstvo, — so iz-ljučljivi gospodarji v upravljanji, gospodarjenji z novci in drugim uradovanj em banke, v reservini fond se bo vsako leto 20 odstotkov čistega dobička vlagalo, z namenom poroštvo društva poveksevati, in izredne škode posamesnih oddelkov brez Ikodovanja prvotne glavnice poravnati.
Konečno še omenimo, da se bo banka trgovinsko-sodnijsko vknjižila, toraj stoji po4 varstvom trgovin-
skih zakonov z ene, in pod državno kontrolo z druge strani.
Cesarski komisar ima pravico, se pravilnega ura-dovanja in vknjiženja prepričati, se vdeleževati vseh zborov gospodarskega svetovalstva in občnih zborov, in nadzoruje spolnovanje zakonov, in da se nič protipra-vilno ne dela.
5. Kakošne koristi naj pričakuje občinstvo od banke?
a)  Banka ie upna naprava, ker svoje pripravljene novce obrne: 1. za eskokomp to vanje menjic, 2. za posojila na državne in obrtnijske papirje, 3. za posojila na posestva z ozirom na čisti njihov dohodek, 4. za posojila na poljske pridelke, obrtnikom , skupščinam in občinam, če dad6 dovolj poroštva.
Na ta način od ravnateljstva in pregledovalnega odbora^ uravnana poraba bankinih fondov pomaga kredit ležečega posestva in osebni kredit povzdigniti, pospešuje dobrodelno cirkulacijo domačega denarja za domače namene, in postane s tem dobrodelni faktor narodnega gospodarstva.
b)   Banka „Slovenija" je tudi najbolj naravna in koristna hranilnica. Mali kapital, ki se porabi delnice kupiti, in znabiti mrtev leži, se bi težko hasnejše in gotovejše obrnil, kakor z udeleženjem pri tej zavarovalni banki    .
c)   Zavest, svoje imetje, samega sebe in svoje pri domačem zavodu zavarovati, je bila do zdaj le tiha želja, ali se je tudi izrekla. Zdaj pa se bo vresničila. Ta zavest bo spoznanje koristi zavarovanja, kjer še ni živa, vzbudila, in jo tam, kjer že je, okrepčala, in tako bo ta domač zavod v deželah, kterim je v prvi vrsti namenjen, koristen , tem bolj , ko se bo vsakdo prepričal, da tarife in zavarovalni pogoji tega društva niso manj ugodni, kakor so najugodnejši.
d)   Konečno obračamo pozornost na §. 60. bankinih pravil, kteri določuje 15 odstotkov za občne dobrodelne namene, in o njih porabi odločujejo tudi delničarji v občnem zboru.
Ta delež na dobičku, če se dobro gospodari, lahko v 50 letih naraste do več milijonov, kakor je na priliko ljubljanska hranilnica tako srečna s svojim izgledom dokazati. Na vsak način pa dokazuje visok donesek za dobrodelne namene, da društvu ne grč za lastno obogatenje, temveč ga je^ volja občno blagostanje pospeševati.
85