Dopisi. Od sv. Petra pri Radgoni. (Lepa pisaaka.) Letoa ao aam č. g. župaik A. Belšak pripravili posebao vesele velikoaočae prazaike. Naročili so aovo podobo župaijakega patroaa sv. Petra, katera je 8 skrbjo graške družbe umetaosti jako mojstersko Barisaaa. Ziva resaica je, kar so mil. g. kaaoaik dr. Križaaič, ki ao priali aavlašč iz Maribora podobe blagoslavljat, o aovi podobi rekli, ,,da bode nova podoba župljaae še častila, kedar bodo že trikrat prekopaai, ia da bode ozaaajevala čast skrbaega pastirja, kedar ga že dolgo ae bo več med ovcami". Namalaa je aaa božji Izveličar, kako daje sv. Petru ključe aebeškega kraljestva. Sveti obraz Kristusov je miloreaea, rajska dobrotljivost in miloba sije iz ajegovega očesa. Pred ajim kleči sv. Peter ia ga gleda ia strmi aad besedo Goapodovo, iB dal je svojo levico aa prsi. kakor bi hotel reči: ,,Meai, ki sem te trikrat zatajil, boš li izročil ključe aebeškega kraljestva? Tega meada ne boš atoril!" Za sv. Petrom pa atoji petelin ter budi ajegovo vest. Na velikonočai poaedeljek se je vršila oerkveaa slovesaost. Peterski breg je bil pola veraega ljudstva. Procesija se je vršila iz župaijske hiše. Dolga vrata belih devic je korakala za svojim družbenim križem, potem je stopalo duhovstvo ia za ajim je aeslo čvetero čvrstib, lepo okinčanih mladenčev podobo sv. Petra, aa zadaje se je vrstilo pobožao ljudatvo. Pred pozaim opravilom so aarn g. kaaoaik blagoslovili aovo podobo, in ko je bila potegnjena aa steao so prečastai gospod stopili aa pridižaico ia so govorili srčae besede. pa so zato tudi aašim srcem jako aagodile. Rekli so, da aaa aaj odalej Kristus uei, kajti oa aam ima beaede vernega življeaja. Petelia aas naj budi, kajti blagor tiatemu, katerega Goapod, kedar pride, najde bedečega, a sv. Peter naj aam ia ajim aebesa odpre. Govor je bil pola lepih zgodbic, katerih ae bomo, kakor ao aam tudi Baročili, pozabili svoje žive dni. Bog plati, gospod župaik, za to lepo pisaako! Od sv. Ane y Slov. gor. (Velika aoč.) Miaola je huda zima ia se vraila veaela pomlad. Prve cvetke ao se pokazale ia ljube ptičice pa zopet začele žgoleti melodije svoje. Miaol je sv. poatai čaa: Biiaola je resaoba ia žalost velikega tedaa ia prišla vesela Velikaaoč. Trpeči Odrešitelj, katerega so položili v vaaki farBi cerkvi v grob ia primerao okiačali z lučicami ia cvetlicami, ustal je ia premagal pekel iahu- dobo, ter nam odprl vrata aebeška. Kako hitra sprememba! Zvoaovi, ki so tri dai molčali ia žalovali, ao ee li krati oglasili ia milodoaeče trijaačeaje aam udarja aa uho; tudi strel topičev aam maoži velikoaočao veselje. Kristjaai kar tropoma pribajajo k božjemu grobu ia ko duhovea izklikaejo: ,,Zveličar je vstal zarea — Aleluja", zaori iz vseh grl: rZveličar je od smrti vstal, premagaaa je amrt — budolja; aleluja, aleluja! Jezus spet živi!" — A zveeer potem, ko so premili Sloveaci v svečaai proceaiji slavili vatajeaje Kriatusovo, ao ae užigali po celi lepi Sloveaiji veličaatai kreaovi vatalemu Zveličarju aa čast, ki ao aam kazali pot tje gori aa prijazao migljajoče zvezdice, kjer aedaj aaš Odrešitelj aam pripravlja bivališče — ako se vredae atorimo, kedaj si ga pridobiti. Tje gori toraj naj vedao plava aaa dub. To pomeajajo kreaovi. Oh da bi se le tudi pri ajih vselej lepo ia doatojao obaašali. — Ker je pa letos maogo kreaov zaradi silaega vetra izoatalo, bi dobro bilo, da ae aadomestijo pred slovaaskim prazaikom av. bratov Cirila ia Metodija 4. jul. zvečer. Kajti od smrti vstali Zveličar bo ravao tako vzprejel, kakor bi se ajema samemu aa čaat atorilo, kar ae stori BJegovim ljubljeacem svetaikom božjim; zlaati ga bo veselilo, ako to čast storimo oaima možema, katera je ravao oatali Zveličar odbral, da ata potegaila aaše praočete iz teme aejevere, kar so ai aemški — Vihiagi zastoaj prizadevali. Zatoraj rodoljubi sloveBski mialite ob pravem času na to! Iz Rogačkega okraja. (Pojaaailo.) BCerkveaa priloga" od 8. marcija štv. 10 doaaša iz Rogačkega okraja dober svet, aaj bi se ljudje bolje v družbo Mohorako vpiaavali ia si tako po lahki poti za mali deuar dobrib. bukev pridobili. Ali dopiaaik je aekoliko čez mejo stopil ia brez pomialeka Stoperško ia Šeatflorijaaako faro grdil rekoč: ,,da je še tam malo razoraaa celiBa". Ko bi bil pisatelj tistib vratic pogledal v šematizem ia koledar družbe av. Mobora za leto 1888, bil bi lehko se prepričal, da Stoperce v primeru faraaov ia družbeaikov stojijo v tretji vrsti, Šeatflorijaa pa v četrti. Tedaj pa mora celiaa že precej razoraaa biti.