GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVI. SEPTEMBER n Številka 9 (171) Problematika Colorjevih odpadkov Vsaka proizvodnja alfi predelava »ustvarja« poleg kiarfistnih profiizvo-dorv tudi razklane odpadke. Glede na njihovo nevarnost (ogrožanje življenja in izdrav-ja ljudi in živali) so lahko io fcomuinialLnli odipadfei alfi posebni Odpadki. Pred dvema desetletjema v veliki tekmi za priidohlvanje novih materialov lin -asvajanj-em novih -tehnologij skoraj nihče ni razmišljal o tem, da nestrokovno ravnanje in kopičenje nekaterih Obstoječih in nekaterih novih odpadkov močno ogroža zdravje ljudi in živali in pušča dolgotrajne posledice na določenih področjih sveta. Ta bridka spo- znanja počasii lin vztrajno prihajajo šele danes na idan -na posameznih ogroženih področjih. Iz dneva v dam se namreč v našem lokolju kopičijo taikšmii odpadki, ki »o -lahlko zelo nevarni in za katere še vedno ni znana ustrezna tehnologija njihove predelave v končno lin popolnoma nenevarno Obliko. Tako se delno zaradi -neznanja, delno pa zaradi brezobzirnosti do teh problemov vztrajno in počasi vsi -zastrupljamo. V nekaterih dobro razvitih limdu-sitrdjislkiih državah, kjer so se začele očiibn-o kazati posledice mačehovskega -Odnosa do narave na -zdravju ljudi, je nastop »vala -zelenih« po- vzročil močno težnjo po ohranitvi zdravega okolja. Mrzlično je zato iskanje tehnologij, ki bi odpadke ponovno predelovane v koristne izdelke, seveda idlb ustreznem dobičku. Kd-or je med prjvlimii odkril ponovno uporabo cenenih odpadnih materialov, je lahko drugim, Ikdi so se jim -odpadki -nakopičili, zaračunal veliko vsoto, pili -tem pa dobil surovine zastonj. Nekatere tovarne so tiil-e .tako postavljene pred dejstvo ali plačevati- odgromne vsote državi kot davek za -onesnaževanje -okolja ali podpirati 'monopolizem nekaterih podjetij, ki so predelavo -odpad -(Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) kov izvajale aM razvite ‘lastno u-strezno tehnologijo za svoje odpad -ke. Vsalk onesnaževalec okolja se je dz te zagate skušal čim bolj »ekonomsko« obnašatii, ‘najpogosteje na ‘ta način, dia je svoj nevaren odpadek prikrival in ga podtikal ekološko imanj osveščenim ‘državam. To je najceneje, kajti rvsaikia manipulacija e odpadkom finančno obremenjuje druge proizvedene izdelke. Zaradii tega se vsakih dodatnih stroškov v neproizvodne dpvestidije skušajo vsi čim bolj otresti. V Slovenijo,, kjer v zadnjem času tudi .prevladuje težnja za boljšo o-hraniitev zdravega okolja, je možno zaslediti .različne struje. Najmočnejše so vsekakor tiste, ki imajo možnost 'operiranja le s papirjem in peresom. Tako nastajajo različni ukrepi in pravilniki v katerih so le delno nakazane rešitve in priporočala za ravnanje za posamezne odpadke. Tako j,e bil v Sloveniji, šele v maju 1986 objavljen pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki. V njem so posebni odpadki razddljemli v trd ‘kategorije: posebno nevarni odpadki, nevarni odpadki in posebni odpadki. V posebnih odpadkih se nahajajo snovi, ki imajo eno ali več naslednjih lastnosti: ekspliozdrvnost, !lahfco-vnet-ljivost, reaktdlvniost, strupenost, jedkost iin draži jivoslt, radioaktivnost, kužnost ali gabljitvost, povzročanje vžiga drugih snovi. Za sinovi s takšnimi llasitniostmi ‘opravlja stalni nadzor glede njihovega nastanka, zbiranja, prevoza, obdelave in .odlaganja Republiški sanitarni inšpektorat v sodelovanju s Komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, Republiškim fcomlitejem za varstvo o-kolja in urejanje prostora in Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med »papirne« rešitve spadajo tudi odločbe o prepovedi, vsakega neustreznega deponiranja posebnih odpadkov. Ustreznih deponij za posebne odpadke v slovenskem in jugoslovanskem prostoru pa še nimamo in tako se nekatere tovarne in .razni predelovalni obrati vrtijo v krogu med uradnimi zahtevami in možnostmi praktične iizvedbe napisanih pravilnikov in odločb. Posebni .odpadki pa se medtem pridino kopičijo 'na dvoriščih posameznih tovarn, potni jo skladiišča in se nabirajo povsod tam, kjer bi lahko triih koristnejši izdelki.. Tudi v Gdlorju nas nekateri lastni proizvodni odpadki zaradi nekaterih odločb začenjajo počasi in vztrajno dušite. Letno namreč »proizvedemo« ca. 30 ton različnih trdnih odpadkov, 146 ton tekočih odpadkov (topil), 65 ton gošč in smol, 1140 'ton reakcijske vode dz proizvodnje poidesterskih smol. Do sedaj smo v Colorju reševali probleme lastnih posebnih odpadkov na dovolj preprost in do nedavnega še dopusten način: z zako- pavanjem. Svoje trdne dn poltekoče odpadke smo z dovoljenjem in pod stailnim nadzorom že prej omenjenih .ustreznih institucij skupno z Donitom zakopavali v opuščeni gramoznici v Smledniku od leta 1962 dalje. To ozemlje se nahaja v Območju, ki' j.e namenjeno po planskih dokumentih (klil pa še niso za to področje sprejeti.), v trajno kmetijsko uporabo. Po zahtevah mestnega urbanističnega inšpektorjia z dne 13. 5. 1987 morata Oba uporabnika: Donit in Gol or za odlagališče v Smledniku pridobiti še nekatere dodatne dokumente. Zahtevane dokumente seveda skušamo pridobiti v Čim 'krajšem času, toda gramozna jama bo v kratkem zapolnjena. Kam pa bomo odlagate v bližnji prihodnosti? Odgovora zaenkrat ne morejo dati niti ljubljanski mestni očetje, v čigar pristojnost spadajo Medvode s Smlednikom, saj v celotni ljubljanski regiji ustrezne deponije za posebne industrijske odpadke še nimamo. Toda to še ni vse. Golorja ne o-bremenj.ujejio le trdni odpadki. Trenutno je mnogo hujši problem reakcijska voda, ki nastaja v proizvodnji' .umetnih smol. Sedaj jo kopičimo v vseh možnih prostih rezervoarjih, ker jo zaenkrat ne smemo in nimamo kje odložiti. Prvotno je .reakcijska voda iz proizvodnje smol skupaj pomešam s čisto hladilno vodo dn meteorno vodo odtekala v Soro. Od 13. maja 1978 zaradi odločbe, reakcijske vode nismo smeli več spuščate v Soro. Edina rešitev je balo zakopavanje na komunalni deponiji na ljubljanskem 'barjlu. Ustrezno nevtraliziramo reakcijsko vodo je odvažalo in zakopavalo Komunalno podjetje Ljubljana. Komunalni odpadki' so velikokrat zelo suhi, tako da lahko to vodo, ki ni, ravno prijetno dišeča tekočina, popolnoma posrkajo. Vsaka deponija se enkrat zapolni in potrebno je poiskati drugo. Nova komunalna deponija, ki sedaj že dva meseca Obratuje, pod -nobenim pogojem ne vzame več nobenega So to tudi odpadki? posebnega odpadka in nobenega tekočega odpadka ie dveh osnovnih ražiogov: — iz nastalega komunalnega komposta 'bodo pridobivali bio plin; — nimajo čistilne naprave, s ‘katero bi lahko pred izstopom v reko Savo očistite' eventualno nastale izcedne vode, ki bi izhajale dz deponije. Tako je letos v Colorju 1. julija, ko se je resnično zaprla vsaka možnost odvoza reakcijske vode na deponijo, vse završalo. V bližnji prihodnosti smo sicer nekaj podobnega pričakovali, toda ko srno bite postavljeni pred zid, nam ni bilo vseeno, kdaj bomo morate proizvodnjo smol ustava,te, ker nimamo neskončno iveliko prostih rezervnarstkiih prostorov za skladiščenje reakcijske vode. Z e pred dvema letoma so v .proizvodnem obratu postavili dve 30 m3 nerjaveči posodi s .prekati'. V prvem prekatu bi se odločila lažja topila, v spodnjem- ipa nabiralla gošča, ki nastane zaradi, nevtratezaoije reakcijske vode. Tako bi v vsakem naslednjem prekatu dobili čistejšo reakcijsko vodo, ki bi jo nazadnje vodite skozi kolono z aktivnim ogljem. Tako obdelano vodo smo konec leta 1986 poslali v analizo v Kranj na Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske, le-ta pa jo je delno posredoval naprej v Maribor na Center za varstvo Okolja. Prav tako srno takšen vzorec v maju 1987 postlali v analizo na Kmetijski inštitut Boris Kidrič, ki je za tovrstne analize pooblaščen. Seveda je bilo potrebno analizirati tudi reakcijsko vodo 'takšno, kot jo odvajamo iz reaktorjev. Te primerjalne analize so nam zadovoljivo o-pravdli v laboratoriju na Komunalnem podjetju, TOZD Kanalizacija, Ljubljana. Pri nas v Colorju namreč zaenkrat nimamo ne prostora in ne laboratorijskih naprav, s katerimi bi lahko anateziraiM odpadno vodo na zahtevane parametre. Delno je to opravičljivo, saj je boOjj COLOR 2 smiselno delati na tistem razvojnem področju, krt nam direktno prinaša kruih, kot pa zapravljati dragoceni čas in denar s problemom odpadkov, (kn do sedaj ni bil tako pereč. Namen vseh analiz je bil dohiti ustrezno potrdilo, da je naša reakcijska voda, ki smo jo v proizvodnji predhodno očistili, iv razredčeni Obliki primerna za priključitev na kanalizacijo, ozarama, da nli strupena za organizme v biološki čistilna napravi. Analize, to smo jiiih dobili, niiiso bale sltibe in odkrili smo, da je voda v razredčeni Obliki biološko razgradljiva. Bliiološko čiščenje je zapleten splet biokemijskih procesov, pri katerih mikroorganizma porabljajo organske snovi — odpadke za rast in razmnoževanje v prisotnosti kislika ali' brez prisotnosti kisika. S tem pretvarjajo organske snovi v vodo, ogljikov dioksid in metain ('bio pilih). Na to način se odpadki regenerirajo. V upanju, da bodio te ugodne analize pomagale, da bomo lahko še naprej, vsaj za krajši čas odlagali reakdijSko vodo na deponiji ali da bi jo (lahko spuščali v čistilno na- pravo v Šentvidu, smo (intervenirali na rariične institucije, to so pristojne za dajanje soglasij na področju varstva okolja :na Republiški komite iza varstvo Okolja in u-rejanje prostora,, na Republiški sanitarni inšpektorat, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Komunalno podjetje Ljubljena,. Razgovori so bili opravljeni tudii s projektantom nove komunalne deponije. Toda pri, vsem tem smo naleteli na gluha ušesa, kajiti najlaže je nekaj prepovedati, če nadaljnje posledice niso tvdja skrb. Laisitnost, da je reakcijska voda biolioško razgradljiva, aram je dalo novega poleta, tako da smo iskali rešitev na različnih čistilnih napravah po Sloveniji. Zaenlkrait zaradi preobremenjenosti teh naprav in zaradi tega, ker so nekatere še v poizkusnem obratovanju, za ,takšno eksperimentiranje z našo vodo nimajo posebnega interesa. Raziskati je namreč treba, kako vpliva naša voda na proizvodnjo bio plina, ki ga na obstoječih čistilnih napravah proizvajajo in tudi uporabljajo. Nekatere poskuse v zvezi' z bio plinom,so nam z našo vodo po njihovih zmožnostih izvajali na pilotskih napravah v tovarni Krka in v IMP. Medtem počasi nastajajo tudi prvi poskusi na le delno naši pilotni napravi v Kranju, ki je bila narejena v Golarjevih vzdrževalnih obratih iz odvečnih železnih cevi večjega premena. Poskusi v Kranju so čisto ljubiteljske narave. Nastali so zaradi (strokovnega zanimanja za problem naše vrste in z namenom, da bi nam iz zagate pomagali, zato niso obvezuj,oči. V Golarju sedaj pospešeno iščemo način, kaiko ,zmanjšati količine nakopičene vode in čimprej priti, do lastne čistilne naprave, saj bo prej ali. Slej to Obvezno za vsako tovarno. Golarjeva komisija, ki je zadolžena za odpravo tega problema dela na tem področju s polno paro in se skuša dokopati čim prej do začasne oziroma do končne rešitve. V slogi je moč in le strokovni tetam, ki je harmonično ubran, bo ob podpori vseh, to lahko koristno intervenirajo na ustreznih institucijah, izrvršlil ddbljieno nalogo, ki še malo ni enostavna. Za vsako rešitev je potreben čas dozorevanja, toda mi ga moramo čim bolj skrajšati, ker je čas zlato, zaloge naše odpadne vode pa kar rastejo rastejo. Tatjana Gauš Še nekaj o delu komisije, ki pripravlja osnutek novega vrednotenja del in nalog V maju je bil sprejet na referendumu nov Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter Skupno porabo. V tem pnaviinliku j,e podrobno opisana tudi metodologija za vrednotenje del in nalog. Da malo osvežimo spomin — kaj pomenijo posamezni kriterija': I. Usposobljenost: ,1A znanje (zahtevama izobrazba, delovne izkušnje, funkcionalna znanja^ i B lorgamlizadijiška -priistopnost, 1 C infiormacajsika spretnost, 1 D telesna spretnost. II. Odgovornost: 2 A osebna odgovornost, 2 B odgovornost za delo drugih, 2 C odgovornost za varstvo drugih. III. Napor: 3 A napor čutil, 3 B umski napor, 3 C telesna napor, 4 A napor pri sodelovanju, 4 B napor pri usmerjanju. IV. Vplivi okolja: 5 A nesnaga, 5 B prah, 5 C olje, 5 D toplota, 5 E mokrota, 5 F pitali lin pare, 5 G ropot, 5 H sunki, 5 I svetloba, 5 K prehlad, 5 L delovna Obleka, 5 M poškodbe. Metoda za ugotavljanje zahtevnosti daje teoretično največ 200 točk. Dejansko pa ne obstaja naloga, ki ibi jii po vseh kriterijih pripadalo maksimalno število točk. Po zgaraj omenjenih kriterijih so bila ocenjena vsa dela v naši delovni ,organizaciji lin ugotovitev je naslednja: najvdšje ocenjena naloga ima 112 točk, najmanj zahtevna naloga pa 7 točk. Ugotavljanje zahtevnosti, nalog je po vsebini strokovno delo, ki ga o-prarvtija komisija, rezultate vrednotenja pa potrjuje DS. Osnovno zahtevnost nalog (usposobljenost, o-hremenjenoslt in odgovornost) prevedemo v -grupo dela, tako da vsako grupo združujemo najmanj po 3 oziroma 5 točk. Stopnjo zahtevnosti enostavne naloge izražamo s 1. grupo dela, relativno razmerje zahtevnosti enostavne naloge pa je enako 4,00. Število točk, krt jiih združujemo v posamezno grupo dela in ustrezna relativna razmerja zahtevnosti določamo z delitvenim modelom. Delitveni maddl je element letnega plana. Osnutek vrednotenja del in nalog je pripravila ISKRA ,Zorita, usklajevanje pa pripravlja 'komisija. Komisija je pripravila ocenitev nalog po vplivih okolja. Pri tej ocenitve je sodeloval poleg članov tudii vadija varstvenega oddelka. -Delo karbidi je je zahtevno saj je potrebna stolna primerjava med na- logami. Delo komisije poteka po planu in upamo, da bo v začetku oktobra osnutek vrednotenja nalog v javni razpravi. B. M. Delo naše vsakdanje ... COLOR3 Nitro obrat Med zaposlenimi rv Cdlorju je gotovo precejšnje število itčlsltoh, ki ne poizmjo problematike mitro obrata v Rakovniku. Moj cilj je, da bralce v grobem -seznanim z Obratom, delom v Obratu in s problemi, s ka~ tertimi se srečujemo zaposleni v item obratu. Obrat -je zaradi požarne varnosti nekoliko Odmaknjen, je v Bakovniku, pred vasjio Sora itn je na kompleksu, Ikli ima še skladišče suroivdm, posebej skladišče nitrocelul-oze in garderobe z jedilnim. V obratu izdelujemo mitro tlake brezbarvne lin niitro emajle. Zaposlenih je 14 delavcev skupaj z administratorjem v obratu in obnatovodja. V zadnjih nekaj letih se je delež drobne embalaže lin liesdellkov za široko potrošnjo močno povečal, kar se močno odraža na letnih planih. Za ilustracijo lahko povem, da je bil plan skupne proizvodnje za leto 1987 povprečno 300 ton ina mesec, v teletih 1983—1985 pa 340 ton, ker je bil delež -široke potrošnje zelo majhen. Žal imamo iže nekaj let teža-žave s surovinami!, v pnvii vrsti z nitroceiuloao, ki je vitalna surovina za ižidelajvo -nitro premazov. To je pogojilo pogoste premestitve na- — Rakovnik šith delavcev v druge obrate, kar zel-o negativno -vpliva na -njihovo počutje. Dokazali smo, da v mesecih z redno dolbavo surovim, plan lahko presežemo. -Če upoštevamo odsotnost, delavcev zaradi pomanjkanja surovin, izračunamo proizvodnjo na zaposlenega delavca in upoštevamo, da je plan proizvodnje za ileto 1978 z isifcim številom delavcev bil 226 ton, ugotavljamo, da se je proizvodnja -na zaposlenega delavca močno povečala v zadnjih desetih letih. Za takšno rast ise lahko zahvalimo drobnim olajšavam, ki smo jih vpeljali v zadnjih deset letih. Odpravili smo »šeflamje« pri -točenju emajlov z uporabo prenosne črpalke. Rekonstruirali smo nekatere oddelke, kadi in podeste in jih prilagodili za uporabo premičnega dvigala. Vgradili smo dodatne cevovode za direktno prečrpavanje v 5-tonske rezervoarje in še pridobili dodatno zmogljivost z montažo 5--tonskega rezervoarja, namesto -obstoječega 1-tonskega. Ma-neversfcfi prostor smo razširili tudi z dvema dodatnima nadstreškoma in izboljšali interno manipulacijo z nakupom elelktro Viličarja za potrebe proizvodnje. Vse je sad med- sebojnega dogovarjanja, s cdijem povečanja produktivnosti in izboljšanja pogojev dela. Obrat j-e stair, proizvodni prostori majhni -in zato lahko -ugotovam-o., da ni več n-oben-e možnosti za izboljšavo v cilju povečanja proizvod -miih -zmogljivosti-. Torej v perspektivi je možna rešlitev -samo v izgradnji novega -obrata. (Pogoji dela so še vedno -slabi, posebej pozimi. Del-o izdelovalcev lakov se odvija na -»vraitlith«, ker je veaan-o na manipulacijo s -surovinami zu-naj in zootra-j proizvodnih prostorov, itak-o da s-o delavci- pri svojem delu izpostavljeni velikim temperaturnim razlikam. -Kot sem- že prej -omenil, imamo še vedno težave k -dobavo nitroce-luloze, še naprej -se delavci selijo v druge -obrate. Če -zmanjka mitro-celuloze pomeni, -da ne moremo proizvajati-, nimamo pa možnosti, k-o-t v -drugih obratih, da .bi lahko delali -kaj -drugega. Poleg tega tudi druge surovine iz -dneva v dan nadomeščamo, včasih z manj us-trez-nirnii, kar -gotovo vpliva -na kvaliteto niitro premazov. Prizadevamo si, da bi čimbolj izkoristili- Obstoječe itilpe celuloz -im -ostalih surovin s -ciljem, da sli podaljšamo življenje obrata do naslednje dobave. M. S. vz Straj ki in ukrepi Po stresu ob koncu 1985. leta počasi prihajamo k sebi. Prenehalo je obdobje mirnega -življenja. V vseh službah je -čutiti, večji pritisk, za nekatere že kar neugoden. Ta nemjjr in isplošne razmere v državi, zaradi -česar -naš -osebni dohodek zaostaja za življenjskimi stroški-, so zadosten razlog, da je začelo vreti. Neposredni proizvajalci ste si- celo vzeli pnavčlco prekinjati delo. V resnici štrajlka v Golarju .talko-rekoč vsak: k-dio dela osem ur? kako ravnamo iz -materialom -i-n osnovnimi sredstvi? kakšno je -naše okolje? -zaloge? investicije? naročila? izdelki? stroški? kadrovanje? ... Poglejmo ok-oBti sebe, ali -j-e kakšna stvar, ida tod lahko zanjo rekli, da je popolnoma v redu. Eno z drugim pa vodi k slabšemu poslovnemu u-spehiu tih zaradi njega k manjšim sredstvom za delitev plač. 10. julija so za Skoraj 2 dni- ustavili .dei-o delavdi v mešalnl-oi. Vseh šest mesecev niso dosegali plana, ki je bil 6 odstotkov višji od lanskega. V tem- planu je bilo -upoštevanega preveč izvoza na klirinško področje. Zato se je kolegij, kljub temu, d-a je bilo v prvi polovici leta več naročil kot jih je bila mešalnim sposobna proizvesti, Odločili, -da -plan zniža za 83-t vsak mesec. Obenem srn-o v tem Obratu že avgusta spremenili kOl-ekitirvma merila -nagrajeva- COLOR 4 n ja, v katerih -zdaj pal-orvjica predstavlja normiramo delo. Tako na konični rezultat me pridejo v -poštev le neke odmaknjene k-otli-čin-e, ampak vsakodnevno d-elo. Jasn-o, da bomo z vključevanjem novih meril nadaljevali- še v drugih Obratih. Pri julijski prekinitvi j-e toll-o odločno zahtevano, da se -izboljšajo pogoji -detla. Gre pravzaprav za organizacijsko tehnološke -ukrepe, M naj bi zmanjšali zastoje in povečali tehmoldšlko ter delovno (disciplino: — z Obveznim vsakodnevnim de-žunamjem tehnologi -sproti pomagajo -in rešujlejo morebitne motnje, spremljajo viskoznosti mlevmih baz, kii do Zdaj še niso bile dokumentirane; — dolgotrajnejša naloga bo priprava navodil, kii jih bo treba spraviti na osebni- računalnik;1 — kadar značaj motenj presega obseg tehnoloških postopkov se vključijo razvojhiki; takih primerov je ibilio zdaj malo; — po dispergiranju m-levme baze na idlsotvarjlh -smo uvedlli- novo točko medfazne kontrole — merjenje fiinoč; sicer pa čaka OTK prestruk-tuiraicija: namesto ugotavljanja končnih lastnosti -barv -bodo morali težo sv-ojlh analiz premesti v proces, kar bi -omogočalo proizvodnjo z manj napakami; — ponovno ismo liizmenovodje in oddelkavodje zadolžili odgovornosti za delovno disciplino v obratu, -tudi podaljšanje dela me sme bili. problem; — boljšo produktivnost pričakujemo iz uvedbo nove -tehnologije, postopoma bomo z njo pričeti- že do kon-ca leta 1987. M. Hafner Tale zid v kuhinji lakov »packajo« že dva meseca. Ali malta prepočasi suši? Kratke novice SPREMEMBA POVRAČIL STROŠKOV Od 11. 9. 1987 -dalje valjajo nove višine dotočeniita stroškov, 'ki so jlih imeli delavci pril opravljanju delovnih nalog, in sicer: dnevnica 10.310 din poiorvilčna dnevnica 5.190 din kilometrina 138 din MERILA USPEŠNOSTI V začetku septembra je DS na predlog vodstva proizvodnje dopolnil dn spremenil merila kolektivne delovne uspešnosti v obraitu II. — Počitniški dom v Crikrvenici smo kupili leta 1971. Do sedaj je bil urejen tako, da so v njem lahko letovale štiri druž&ne naenkrat, žal pa je bila v vsaki1 etaži le ena skupna kuhinja, Skupen je bil vhod, kar ni najboljše. Tudi oprema se je že ne-kdiiko postarala, zaito smo se v Skladu z dogovorjeno politiko na področju družbeniega standarda odločili, da dam« preuredimo. Po lanskoletni prenovitvi Pedegrina bomo torej že letos v jeseni obnovili počitniški dom v GrikrvenieL Načrti so pripravljeni tako, da bomo z nekoliko predelave dobili šitiri ločena stanovanja v vsaki etaži po dva. Vsako stanovanje bo 'imelo dnevni mešaimica. Bistvo spremembe je v tem, da smo ugotavljanje delovne uspešnosti prenesli na posamezne oddelke — šarždnniloo, polnilnico, malo proizvodnjo, ribailndco -in nii-ansimioo. Poleg dosedanjih skupniih meril (fcoBčilne gotovih izdelkov, celotne mesečne proizvodnje dn letne kumulativne proizvodnje) so uvedli še nova merila, kot so normirane ure glede na dejanske v oddelkih šar žimnice, rlibalmice im polnilnice, dejansko število nians glede na planirane v niansiimiici in dejanske količine gotovih izdelkov glede na planirano ter dejansko število delovnih nalogov, glede na planirano v mali proizvodnji. prostor s kuhinjo in jedilnim kotom, spalnico ter sanitarije. Velikost stanovanj bo ca. 32 do 34 m2. Tudi za ločene Vhode smo poskrbeli, saj bosta obstoječa ostala, druga dva pa bomo uredili na južni strani iz balkona. Zaito bodo potrebne za zgornjo etažo nove zunanje stopnice. Dela bomo izvajali deloma sami, deloma pa z zunanjimi izvajalci kot že rečeno v letošnji jeseni, tako da tri bil dom do naslednje sezone pripravljen za sprejem gostov. Če nam bo uspelo nabaviti še kaj nove o-preme, pa bomo še bolj zadovoljni. Za vise, ki vas Crikvemica bolj zanima, pa še majhna sklica preureditve. Nova sodelavca IVAN ŠAFARIČ Ivan Šafarič je s 1. septembrom pričel opravljati dela tehnologa gradbenika, prej je bil zaposlen v celjskem Ingradu. »Delo se ni veliko spremenilo, saj so drugod podobne službe. V Golarju so doslej usluge opravlja-li drugi, saj nismo imelB gradbinca. Sam sem skoraj 17 let delal v operativk tako, da glede izvajanja gradbenih del ne bo težav, čeprav se bo treba v posel vpeljati. Za prihod v Coiior je bilo več drobnih razlogov, nekaj celo bližina delovnega mesta... Vsekakor se želilm uveljavliti...!« ŽARKO LOZAR mmtmmmm m Žarko Lozar, dipl. org. della je s 3. avgustom prevzel delo vodje AOP. Prej je bdi zaposlen v jeseniški železarni na podobnem delovnem mestu. »Prihod v Golar je zame izziiv za napredovanje v službi. Navdušil me je pomlajen kolektiv, saj žetim delati v talki sredini, med svežimi silami. Počasi spoznavam ljudi, vidim pa, da je informatika šeHe v razvoju in da nas čaka še veliko dela. Doseči moramo višji nivo informatike, dilj je stabilizacija poslovanja s pomočjo informatike.« Dopisujte v svoje glasilo! OBNOVILI BOMO DOM V CRIKVENICI COLOR5 Informacija o inovaciji »Zaprti peščeni mlin na principu potopljene mreže« Bo©at je narod, ki ima veflifco inovatorjev dn zna ustvariti vzdušje za nemirno brbotanje človeškega uma. Podobno bi lahko rekli tudi za OZD, med ikaterliimii je naša DO šele na začetku trnove poti, ki jo le tu in rhaim kot utrinek razsvetli 'kaka inovacija. Med močnejšimi utrinki je bila tudi inovacija »Zaprti ipeščenli mlin na principu potopljene mreže«, rezultat razmišljanj in hotenja treh delavcev v obratu II; Kožlakar T., Plešec A. in Luštrek V. Samo naštevanje tehniških podatkov in opisov raznih delov pisca ter bralca prej utruja kot požilvd. Zato bo iopis inovacije bolj kratek, vendar upam, da razumljiv. Verno, da faza dlispergiranja (po naše) ribanja pri izdelava pigmen-torainih premazov predstavlja kritično fazo pri celotnem procesu. Tu komore, pri čemer je klasična mreža postala primemo oblikovana potopna mreža, iztok pa se je zreduciral na cev ustrezajočega premera in lOhliilke. Prlintip potopne .mreže ni v svetu nov in se ga uporablja pri nekaterih izvedbah harizontalnfih peščenih mlinov, vendar misilim, ida pri preureditvi klasičnih mlinov še nli bdi uporabljen. S tem so dosegli naslednje: — maksimalno zmanjšanje proste površine dn s tem izhlapevanje topil; — pranje peščenega milina se je zreduciralo samo na nujne primere pri menjavi artikliov in s tem zmanjšali porabo topil za pranje; — podaljšali efektivni čas delovanja peščenega milina. Ohišje opremljeno s hlajenjem je skonstruirano tako, da se v primeru potrebe (zamenjava mreže, ležaja itd.) razstavi na dva della, zamenja neustrezni) del lin sorazmerno enostavno zmontira nazaj. iPri realitzadiji inovacije pripada del zasluge tudi vzdrževalcem, ki so osnovno idejo Obogatili s strojniškim znanjem in pripomogli, da je prekio prototipa zaživela v proizvodnji. Na koncu bi pozval vse tiste, ki imajo zamisli in željo po izboljšavah, da naj mimo prijavijo dnova-icijie brez bojazni na m'orebitno reakcijo okolice, saj bo kmalu morali nastopiti čas, ko bo inovacija več vel jata kot »fiilkr etizacija«. N. J. Preureditve na lokaciji Medvode Kot je že billo pred kratkim objavljeno v Informacijah, nameravamo še v letošnjem letu izvesti nekatere preureditve na lokacija Medvode. Zgornje nadstropje skladišča gotovih izdelkov bomo preuredili in s tem pridobili dodatne prostore za rešitev najnujnejših prostorskih problemov, M nas težijo v vseh sektorjih na 'lokaciji Medvode. V te prostore bi se pneseMli kompletni finančno računovodski sektor, ki je sedaj na dveh lokacijah. Sproščene prostore pa bi nameniti' za razširitev razvojnih laboratorijev, stavbo, ki stojli ob domu upokojencev pa temeljito obnovili in jo preuredili za druge namene. Adaptirati nameravamo tudi tovarniški dimnik, ki je dotrajan lin razpokan in sicer tako, da borno obstoječega porušili, na isti lokaciji pa postavah novega, kovinske izvedbe. Na Seškovi' pa bomo iz sredstev sklada Skupne porabe adaptirati podstrešne prostore nad Skladiščem za trgovino, v katere bomo preselili stranko, ki biva v prostorih ob naši kuhinji. Sproščene prostore pa mamienih za priročno skladišče za kuhinjo, kar je obveza po zahtevi sanitarne inšpekcije. P. N. Opera, gledališče, koncert električna energija pretvorjena v kinetično energijo mlevne baze in mlevnega sredstva na mehanski način ločuje sprijete dellce pigmentov in polnil, ter ustvarja pogoje za pridobivanje stabilne suspenzije le-teh v raztopini veziva. Pri tem se razvija toplota, ki jo je treba zaradi požarnovarnostnih in tudi o-staiiih razlogov odvajati s pomočjo hladilne vode, ožinama, ki pospešuje sicer že tabo prisotno hlapi je-nje topil s prostih površin. Pri klasični izvedbi peščenega mlina te površine predstavljata mreža za ločevanje znilbane mlevne baze od 'mlevnega sredstva in iztok. Hliape itopdil s prostih površin, ki stalno uhajajo v delovno sredino se sicer lahko delno zajema z lokalno ventilacijo, vendar kljub temu onesnažujejo ozračje. Zaito je prej o-menjenim delavcem vzniknila misel, da zaprejo zgornji del mlevne COLOR 6 Začela se je nova gledališka sezona. Kam se borno enkrat ali večkrat napotili? Za vse naše člane kolektiva je OOS omogočila nakup a-bonmajev in konto vstopnic v kulturnih 'ustanovah. SNG DRAMA Abonma red četrtek — 14 sedežev Konto vstopnice SNG OPERA Konto vstopnice MGL Abonma kolektiv C (ob petkih) 10 sedeželv Konto vstopnice Šentjakobsko gledališče Konto vstopnice Oder 'treh herojev -Pirniče Abonma OTH — 12 sedežev CANKARJEV DOM Konto vstopnice SLOVENSKA FILHARMONIJA Modri abonma I (ob četrtkih) — 6 sedežev Modri abonma II (ob petkih) — 2 sedeža Oranžni abonma I (ob četrtkih) — 6 sedežev Srebrni abonma — 10 sedežev Konto Sistem je Oblika obiska gledališča, ki omogoča prosto iižbiro dneva, vrste predstave ter poljubnega števila vstopnic. Sporedi predstav so v dnevnih časopisih, Cankarjev dom pa objavlja mesečni koledar prireditev v časopisu DELO zadnji četrtek v mesecu. Na naših oglasnih deskah bodo sproti visela obvestila za naše a-bonmaje. Karte za vse prireditve dobite pri MILENI (telefon 384 ali 351). Vzdrževalci Vse več prijateljev planin obiskuje naše prelepe vrhove gora, še posebno pa je obiskan naš naj višji virh v Julijcih — Triglav. Veliko se o njem govori in piše, še posebno zanimiv je postal po obnovi našega največjega visokogorskega planinskega doma na Kredarici, saj je to Skoraj hotel. Vse to je zamikalo tudi nas vzdrževalce in odločitev, da gremo na vrh je bila hitro sprejeta. Rečeno je bilo, da gremo vsa, da ostane doma le nekaj tistih, ki niso dobro kondicijsko pripravljeni. Vedno manj 'dni je bilo do dogovorjenega dneva odhoda, vedno manj je bilo tistih, 'ki so še bili pripravljeni prehoditi to dokaj dolgo in naporno pot. V četrtek popoldne 27. 8. nas je bilo pred vratarnico v Medvodah Prva sobota v septembru je bila sončna in temu primemo tudi vroča. Običajno imamo na to soboto »Cotorj-evdi« svoj dan — rezerviran za piknik. Prav tako kot lansko leto smo se 'tudi letos odločili, da se dobimo na vrtu gostilne prti' Bormesiu in skupaj preživimo prijetno popoldne. Za zaibavo je poskrbel ansambel v eni osebi s polno zvočniki, ojačevalci in klaviaturami. Sprva se je izvajanje glasbenika zahtevnim plesalcem zdelo nekako bolj za ples v v baru, toda ko je izvajalec spoznal želje plesalcev je bilo kmalu polno plesišče. Za prazne želodce je poskrbeli Zvone s svojo izkušeno ekipo. Hrame je imel dovolj, toda lakota je bila takšna-, da je vsega kar hitro zmanjkalo. Dane pa je poskrbel za pijačo, da ne bi bila prevelika žeja in začuda mu je še zmanjkalo ni. Za spremembo pa letos ni bilo ob drevesu privezane ovce za kegljače in pod desko visečih mesnih izdelkov in drugih vabljivih strelskih tarč. Verjetno se ni bilo mogoče »v na Triglavu samo še za kombi vzdrževanja. Nahrbtnike in sebe smo strpali v kombi in odhiteli proti Mojstrani. Prva postaja je bila pri -slapu Peričnifcu v dolini Vrat. Po ogledu Peričnika in krajšem počitku smo odšli naprej do Aljaževega doma v Vratih. Tu smo si z dobro večerjo nabrali še zadnje pomembne kalorije za jutranji vzpon in nato dobili prenočišče v depan-danci Aljaževega doma. Zbudili smo se zgodaj zjutraj, malo še dopolnili želodce in se takoj nato zagrebli po Tominškov! poti proti Kredarici. Strmina, Mini, ki so jih nekateri izmed nas prvič v svojem življenju otipavali in -štopali po njih, težki nahrbtniki, znoj, ki nas je oblival vse bolj in bolj, nam niso vzeli volje. S 'krajšimi počitki nam je tem kratkem času« -priprav na piknik dogovoriti, kdo bi vse to »v kup spravil«. Čeprav se obiskovalci piknika niso mogli pomeriti med -seboj na športnih terenih je bilo prav tako 'živahno. Pri polnih mizah hrane in pijače so zapeti, se pogovorili, na iplesišču pa zaplesali. Na ,pikniku je Ibfillo -tudi -veliko naših nekdanjih delavcev — upokojencev, ki radi prihajajo na vsa naša srečanja. Vedno ij.ih zamlima prav vse dobro in slabo o dogajanjih v tovarni in potem to primerjajo s trenutki, ki so jih pred leti sami v njej preživeli. Kljub temi in pozni uri nas je bilo na Biormasovem dvorišču še polno, nekateri med nami so že skoraj pregoreli. Glasbenik se -kar ni -in -nli utrudil, ogreti' so bili tudi ljubitelji petja, isaj so Ob spremljavi harmonike -in kitare kar ubrano zapeli. 'Končno nas je le pregnala hladna noč im razšli smo se z željo, da se naslednje leto spet dobimo v veselem razpoloženju. po nekajurni hojii uspelo priti do Staničeve koče. Tu smo se pošteno odpočili in podprli, nato pa še naprej do Kredarice, kjer smo po planu imeli namen prenočiti. Na recepciji doma so nam povedali, da so za to noč in to že ob treh popoldan že vse postelje oddane. Istočasno pa nam je še megla zaprla pogled po sosednjih vrhovih in iz -megle je pričelo rositi. V razmišljanju kaj naprej, pa je nekako čez pol -ure megla izginila in na hitro smo se odločili, da gremo takoj na vrh in naprej prenočit na Dolič. Dobro -uro hoje po klinih in ob jeklenih vrvi v steni Triglava je minilo in že smo bili na vrhu. Presrečni, da so osvojili 2864 m visok vrh, so -bili tisti, ki so se prvič povzpeli nanj. Sledil je 'krst 'in nato še žigosanje 'knjižic ter razglednic, fotografiranje na vse načine in nato sestop proti Doliču. Previdno in počasi smo prehodili najbolj strm -del poti in malo pred nočjo prispeli v kočo. Naš vodnik »Dubček« se je takoj pri oskrbnici zagrebel za prenočišča in uspelo mu je dobiti nekaj ležišč v zimski sobi za vseh nas trinajst. Po dolgi in res naporni poti so najbolj utrujeni že pred mrakom polegli, o-stali pa, ko je zmanjkalo bencina v agregatu. Vedro sobotno jutro nas je zbudilo in pot nas je vodila preko Hribairdc do najiepšega dela Triglavskega narodnega parka v Dolino Triglavskih jezer. Po enournem počitku pred kočo pri Triglavskih jezerih smo šli naprej proti Črnemu jezeru. Za nekatere je -bil sestop že kar naporen, še 'bolj zahteven pa je bil sestop čez Kdmarčo do Savice. Ob zaključku planirane prehojene poti pri planinski -koči Savica, smo se odžejali s pivom, razrahljali vezalke na planinskih čevljih in v mislih ter besedah prešli srečno in s prijetnimi spomini prehojeno pot. Glavnina jo je nato mahnila v našo 'kočo na Voglu, nekaj pa nas je šlo kar proti domu. MA COLOR7 Piknik ’87 NAGRADNA KRIŽANKA X. :'y>yx;' * CO HOV A V &/tOI»l)L ! veiensti 7 r vii aT»x u^tr'— * \ ldt4> P ti |F4-Z>H/f « ' As. »JCO X, \ t> ir. tovet. HEU \ * \ \ \ i X* < OTL»$KA- HL o NX^SEŽAN TRiESTE * TU ST JBb&SJL ■*" i Povaš. H€lA OBL Lomite opne ne tomei me?-« o TV <9PE” 'U/IHR 4 UL (Fcurnč) 9i PO xv fNe $Hvd \ - ' \ I^ZJ-IOČA HJ-MtU, iZkntsA £• 1KE X \ j SLbO i i PCizotii« seLir mihcil LTV tJCVrjjlL. IZ.&CLOV4--č>li v nc A/4-Pit V4 E4iP€LU 4PA4ŽA-r Z.A- UH t?TUo MH-4-kne felN P-OO-Ti*. Mi-n PtuCruv* ir>u oA e»Huui)4 L1V»‘-'D4NI UUl/ L K. 4-V«>Te.ib4 4d G SK. X K A C A S 0 B r 0 P E Kte /Ta. / Al C E k r O « M A K E V 0 A 7 H 14 0 N J HF /V 0 /v A vVumc 0 B k A '™r J L SSK. £ C A j) 1 B K A Ji. S V E M gSii A N A L 1 El K £ M A L K O D ’,Z”' A C A *T - S L A V N A Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli- samo 20 rešitev. Žrebanje smo izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Dana Berčič, Andreja Pov-še in Tatjana Kozamernik je za dobitnika prve nagrade 1.000 din izžrebala Željka D j,urica, drugo nagrado 600 din prejme Franc Peterlin, tretj-o nagrado 400 din pa Miro Bo-žičeviič. Izžrebancem bodo nagrade izplačane po fcfiidu glasila. Čestitamo! ACIUALES Ali tudi za popravilo tega praga potrebujemo inovatorja?