GLASILO OBČINE MEN6EŠ ŠTEVILKA73 junij / rožnik 2000 loto VII MENGSAN MENGEŠKA OSAMOSVOJITVENA LIPA KNJŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230DOIVČALE OPTIK Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TKGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tcl./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422 AKCIJA JULU 2000 • SKUTERJI PIAGGIO IN GILERA - STARO ZA NOVO v račun vzarnemo kakršnokoli motorno kolo ludi .oarno okvir - /a 30.000,00 SIT •KOLESA ROG -10% POPUST ZA PIAĆILO Z GOTOVINO •KOLESA ATAIA FIELD -5% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO •SKUTERJI PIAGGIO IN GILERA -3% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO •SKUTER SANYONG ■ 299.990,00 SIT •AVTO PLAŠČI SAVA: SAVA EXACT -25% POPUST ZA PIAČIIO Z GOTOVINO SAVA EFECTA -183S POPUST ZA PIAĆILO Z GOTOVINO AVTO PLAŠĆI PNEUMANT - PLAĆAŠ 3, DOBIŠ 4 •KOSILNICE ■ DVNAMAC - 4 TAKTNE -10% POPUST ZA PLAČILO Z GOTOVINO •MOTORNA KOSA - NA NITKO 34.990,00 SIT •ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA ŽIVO MEJO- SKIL 15.000,00 Sir 4-TAKTNI AGREGAT ZA ELEKTRIKO 99.900,00 SIT ROČNA ELEKTRIČNA VRTALKA + ŠTEMANJE 8.990,00 Sir ELEKTRIČNI KOMPRESOR 8 BAR/24124. 24.999, 00 SIT GARNITURA LIBEI. 3 KOM 2.990,00 SIT GARNITURA SVEDROV 999,00 SIT OTROSKO KOLO FROG16 13.990,00 SIT AKUMULATORJI SOIITE 12V - 44Ah 5.200,00 SIT AKUMULATORJI SOLITE 1 2V ■ 55Ah 6.400.00 SIT Akcije trnjajo do prodaje z;llo£ oz. do prt'ldica. VEDNO NA ZALOGI: Motorna kolesa Tomos, rezervni deli za motorna kolesd Rog, Atala, Field in rezervni deli in dod.itnn oprema koles, čelade Nolan za kolesarje in motorisle, akumulatorji za motorna kolesa - Fiam, kovčki za motorna kolesa in skuterje, nosilci koles za na vlečno kljuko in prtljažnik, rezervni deli za osebna in tovorna vozila: blatniki, pokrovi motorjev, stckla,odl)ijači, izpuSni lonci, zavorni sislemi Lucas in fjrembo, filri olja, avtoelektrika hlella, Saturnus, dodatna oprema, avloakustika, avtoelektrika, nkumulatorji itn. Hobi program - ročno orodjr, olrklirc'no orodje (vrtalke, brusilkr1, rezalke, kompresor pištole itd.) MO2NOST PIAČIIA S POSOIILOM OD ENF.GA DO TRFH LET BREZ POIOOA IN I OM i- 0% DAI|[\ TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBI!!! H> AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 Znižali smo ceno kurilnemu olju in še vedno ga lahko plaćate s čeki od 3 do 6 obrokov. V vrtnariji imamo razprodajo enoletnic po 80 SIT, sadik balkonskega cvetja pa po 100 SIT. Imamo še pestro izbiro vodenk NOVE GVINEJE po 200 SIT. SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT! Kl k< INZRNIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986, 7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 ZN za obmoiie M23 • ob Opekarni Mengei Inlerescntc za nukup zazidljivib parcel v Menj^u obvešć.uno, d,i snio zaccli s poslopki /i\ i zdola vo Jn sprejcin zazida I ncgii nacrta za območje M 23 - Ol> CJfX'k;inii MtinjjcŠ. Obmorjc jo ii.iiiicnjcno u st.inov.injsko |;r.i in2 (.r)39 m2+7O7m2). - Radomljc - Voleji potok - enot.i dvojćk.i s poršino (pun) i.'iO tn2, na [liirci'li '120 m2, zj;raj(;no nn ključ", cen.) uodna. - liled - naprodaj slarejša sUnioviinjska liiša na parceli \\i\i) ni2. Kamnik - okolica stanovanjska hiŠa popolnom.i i/del,m,i, površine ,r)()()m2, n.i par<:eli 1,^00 ni2. Radomlje - bi^i v III. gradbeni fazi, vol. \0xii, n-i parceli Mri) m2. Nožice - v mirnom oko I ju in na soitfni Icfji stan. biša v III. j;radbeni fazi, na parceli 7'M) m2. Vinje - Uolsko, stanovanjsko bišo, z^r.ijeno do podaljŠane III. j;radbene faze. Kamnik-Duplica - poslovni proslor 56 ni2, v dveb el,i/ab, nov, uj;odna cen.i. V Meng^u oddamo večji gostinski lokal v obralov-injii; obve/en odkup inventarja. V MengSu ob Slovenski cesti oddamo večji poslovni proslor (pisarne); inožna kombinacija s stanovanjem, parkiriŠČa so urejena. - Vodice okolica - parcela r>42 n\2 na i/redni lokaf.iji, son6iale[.;a, asf.iltni doslop, prodamo. - Moravc'c - slfinovdiijskd bis OBČINSKA UPRAVA Priznanja OBČINE MENGEŠ V LETU 2000 113 POLICIJA U PODJETNIŠTVO 12 POLITIČNE STRANKE 13 DRUŠTVA 13 PORTRET MESECA Nina KOMPARE KULTURA 18 25 let FOLKLORNE SKUPINE SVOBODA MENGEŠ m^M^^ #jk_J.&' ŽUPNIJAMENGEš 22 DOBROTA NE POZNA MEJA 23 NAŠA ŠOLA 24 IZ PRETEKLOSTI 25 ŠPORT 26 VAŠA POŠTA 29 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 29 PRI SOSEDIH 30 NASVETI 32 ZDRAVJE IN LEPOTA 33 OBVESTILA 33 KNJIŽNE NOVOSTI 34 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ »I Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 661 517, e-mail: maljaz.koncilja@siol. ncl), Alojzij Janežič, Maleja Jemec, Ana lernejčič, Terezija Potofar - Korošec, Taljana Sivec Slrmšek, Majda Trobec >W Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena PoHboršek, lel. (01) 7247 106 »f Tchnična urednica in oblikovanje: Sabina Komparc, lel. (01) 7230 903 »I Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagelj cl.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE lel. &fax: (01) 7213 074 ►►I Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjslva v obćini Mengeš brezplačno na dom. >W Distribucija: Primož Kržan, lel. 7237 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v Vvordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko posijelo na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do G. julija . MENGŠAN Urage občanke, spoštovani občani! Sedemnajsti uvodnik pišem po vzpostavitvi nove operativne vlade Republike Slovenije, od katere tuđi v Mengšu veliko pričakujemo. Poleg vzpostavitve delovan|a pravne države (npr. ostre-ga sankcioniranja tistih, ki ne plačujejo opravljenlh Jlm storitev oz. dostavljenega jim blaga, ki ne spoštujejo podpisanih obveznosti iz pogodb, ki kršljo predpise) pričakujemo nadaljnjo in odločno podporo našima ključnima projektoma vodo-oskrbe in izgradnje obvoznlce. Na osnovi elektronske izmenjave sporočil in telefonskega pogovora z MOP-UPP predhodno in pogojno najavljam Javno razgrnitev osnutka lokacijskega nacrta in osnutka sprememb pros-torskih planskih aktov za glavno cesto in mengeško obvoznico (glejte poseben okvir z objavo), končno se je vendarle premaknilo! Upam da bo ta ustni dogovor veljal. v nasprotnem borno posegli po že napovedanih ukrepih. Vabim vas na prireditve ob obletnicah vjuniju in Juliju. Na proslavi 9. obletnlce dneva državnosti Republike Slovenije borno doživell ponos In lepo-to spomina na osamosvojitveno vojno za Slovenijo ŽUPANOV UVODNIK s častno četo slovenske vojske, veterani vojne za Slovenijo in slavnostnim govornikom dr. Petrom Jambrekom, soplscem slovenske ustave In nek-danjim ustavnim sodnikom In sodnlkom na evropskem sodlšču. Na veliki zabavni priredltvi ob dnevu državnosti bo ponovno nastopila Helena Blagne, Imeli borno kres (okoll 21.30) In velik ognjemet (ob 00:30). Ob 110. obletnlcl ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš bo v petek 7. jullja ob 19:00 svečana akademija in v nedeljo, 9. julija 2000 ob 15:00 slavnostni prevzem vozila In veselica! Mengeški gasilci slavijo visoki Jubilej delovanja z novim modernim vozilom, ki Ima veliko speclalne opreme, dobrim strokovnim znanjem in vrhunsko usposobljenostjo. V Imenu Občine Mengeš In v svojem imenu se mengeškim gasilcem srčno zahvaljujem za opravljeno delo, prevzete odgovornosti, budnost, humanost, pripravljenost pomagati bližnjemu in pripadnost gasilstvu. Zavedam se, da za Vaše delo ni pravega nadomestila in prlmerne zahvale. Hvaležnl smo Vam za vse! Ob jubileju Vam čestitam, želim Vam uspešno in varno delovanje v prihodnje ter trdno vztrajanje in pripadnost gasilstvu in njihovim vrednotam. Za konec tuđi tokrat mlsel Iz koledarja podjetja LEK za leto 1999 (prirejena na naše občinske razmere / okoliščine): humanost, celota človeških vrednot in poslovnih manir se najbolje kaže v medsebojnih odnosih in medsebojnem pogovoru med posa-meznikl ter etiki odnosov na tržišču, pa tudl v poli-tiki. čudovito je pripadati ideji ali skupini, kl jo prežema humanost, In Jo uspeti živetl v formi, ki se ji reče družina. Prav lep pozdrav! Tomaž štebe Drage občanke, spoštovani občani! Ob treb pomembnih obletnicah Vam iskrene čestitam! 5. obletnici ponovne samostojne Občine Mengeš, 10. obletnici prvih demokratičnih volitev v takratni KS Mengeš in 9. obletnici državnosti Republike Slovenije. ŽUPAN IN OBČINSKA UPRAVA DELO ZA STUDENTE, DIJAKE IN DRUGE ZAINTERESIRANE ZA PRILOŽNOSTNO SODELOVANJE Priložnostno delo oz. izdclavo nalog nudimo posamcznikom na naslcdnjih področjih: • Dolgoročni razvojni nacrt: Kritični popis stanja na področju gospodarstva (obrt, podjetnišlvo, kmetijstvo), infrastrukture, okolja in prostor; Ključni faktorji in glavne ovire gospodarske rasli; Zgodovinski razvoj, ključni faklorji ra/voja v preteklosti, sociološke značilnosli občine. • Kmetijstvo: Pomoć pri izdelavi dokumentacije in sodelovanje pri projeklih razvoja podeželja in kmelij. • Kronika in zgodovina: Pomoč pri izdelavi dokumentacije. • Zbiranje, urcjanjc in vnašanje podatkov evidenc in dopolnjevanja doku-menlacije • Aktivnosti za mladino: Organiziranje dejavnosli za mlado v proslem času, med počilnicami (družabne, športne, kulturne, zabavne) • Studentski klub: Sodelovanje studentov iz občine in (morda) organiziranje vsebinsko bogatoga brucovanja Za šludirajoče so nekalero naloge lahko ludi osnova za seminarske oz. diplomske naloge. Delo lahko pomeni zanimivo in korislno prakso in primeren zaslužok. Plačamo opravljeno delo. Potrebno usposabljanje ali uvajanje za uporabo je vložek posamoznika v lastno znanje (npr. znanje uporabe urejo-valnika besedil, urejevalnika preglednic oz. podatkovnih zbirk, orodij in okolij za avlomatizacijo pisarniškega poslovanja, in podobno). Občina MENGEŠ Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš SLOVENIJA tel.: 01-7237081, fax: 01-7238981 e-mail: Tomaz.Stebe@menges.si OBČINA MENGEŠ - ŽUPAN 4 MENGŠAN VI^PRAŠUjETE, ŽUPAN ODGOVARJA Za rubriko vi sprašujetc, župan odgovarja, prosim župana za odgovore, ki scm jih postavil že v začetku meseca aprila, dodatno pa prosim odgovore še na naslednja vprašanje: - Zakaj odgovarjate samo na vprašanja svet-nikov, nekateri pa si ne zaslužimo vaše poornosti in truda? - Zakaj mi do danes Občina Mengeš še ni odgovorila na nobeno mojo ustno ali pismeno vlogo, ga. Rika me že skoraj eno leto zavrača, prav tako tuđi Svet. Pri tem se lokalni voditelji in uradniki niti ne vprašajo, da zaradi takega ravnanja lahko nastaja občanom tuđi škoda, da se lahko upravi-čeno počutimo užaljenc. Rado Škofic Odgovor 1. Odgovore na pisna vprašanja svetnikov objavljamo v glasilu Mengšan, ker so lako sklonili svelniki! Na vsa pisna vprašanja, ki jih prej-mem, odgovarjam. Na javna pisna vprašanja uredniku glasila Mengšan odgovarjam na lem meslu. Nikakor no gro za nepozornosl ali prislra-nosl. Sam se veliko (preveč) ukvarjam s prob-lemaliko na območju Hribarjeve ulice. V zvezi s tem sem imel osobne [»govore s skoraj vsemi vključenimi v to problemaliko. Sedaj še s tega mesla javno prosim za slrpno razrešilev te, naj m> bo dovoljeno, žaloslne in mučne problematike, kjer so povzroča samo škoda in slaba volja. 2. Občina Vam je gospod Kado Škofic odgovorila na nekaj vlog, pisno, posredno z rešitvijo ali ustno. Navajam nekaj zadev: - 42306 - 8 / 99 2.108.199«) vloga Škofic Rado za OPKOSTITEV PLAČILA NADOMESTILA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA. Na osnovi podatkov CSD Domžale z dne 12.02.1999, je bila Škofic Radolu za predmetno obdobje priznana opros-tilev. - 352O!5 - 2 / 99 (10.06.1999) vloga KOVINO-PLASTIKA - MARKETING - ŠKOFIC SMILJANA za posredovanje FOTOKOPIJE NACRTA O VODOVODNI NAPELJAVI V OBČINP, 05.07.1999 zahlovali sic dopolnitev. V zadevi 35205 -2/99 (10.06.1999) SMO poslali FOTOKOPIJE NACRTA O VODOVODNI NAPELJAVI za predmetni del občine. ■ 351 - 51 / 97 (10.09.1997) vloga Škofic Rado za izdajo soglasja; 17.09.1997 IZDAJA SOGLASJA K POSTAVITVI PROTIHRUPNE OGRAJE; 11.01.1998 POSTAVITEV PROMETNEGA ZNAKA NA HRII5ARIEVI CESTI 30; 19.01.1998 DOPOLNITEV VLOGE ZA IZDAJO SOGLASLA; 22.02.199» IZJAVA GLEDE PROMETNEGA ZNAKA NA HRIBARJEVI ULICI; 08.07.1998 ZAPISNIK SESTANKA; 31.08.1999 ZAHTEVEK ZA OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA; 11.11. 1998 POTRDILO CENTRA ZA SOCIALNO DELO; 24.09.1999 URGENCA GLEDE ODGOVORA G. ŠKOFIC RADU; 30.09.1999 ZAVR-NITEV PRIGLASITVENIH DEL ZA GRADNJO POMOŽNECA OBJEKTA; 22.10.1999 OD-LOČBA O PRICLASITVI DEL SE ZAVRNE; 17.12.1999 ODLOČBA O DOVOLITVI PRI-GLAŠENIH DEL nadslreška - na osnovi soglasja in pogojev Občine Mengeš kot enega od mejašev. ■ Ustna vloga gospoda Škofica gospe Bintarjevi je bila podana 17.1.2000. Uslni odgovor je bil osebno posredovan g. Radotu Škoficu, da za predmetno zadevo ni pristojna občina. Zato ni bil posredovan še posebej pisni odgovor. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENCEŠ VABILO NA KRESOVANJE V počastitev dneva državnosti Vas vabimo na kresovanje na predvečer godu Janeza Krstnika, 23. rožnika 2000 v Športni park v Mengšu. Prižiganje kresa bo okoli 21.30 ure spremljala Mengeška godba. Prisrčno vabljeni! MENGSAN PRISPEVKE z disketami (zapis v Wordu, shranjeno kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije (tiff ali jpg), oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30,1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do O. | t-l 1113. dan državnosti Program proslave in prireditve 23. junija 2000 v športnem parku Mengeš 19:00 Prihod častne enote Slovenske vojske In enote veteranov vojne za Slovenljo Slovenska himna v Izvedbi Mengeške godbe Spominsko veteransko dejanje Pozdravni nagovor župana Občine Mengeš mag. Tomaža Štebeta Pozdrav Sloveniji ■ Mengeška godba Slavnostnl govor ministra za notranje zadeve dr. Petra Jambreka Moja domovina - Mengeška godba Corenjska - Mengeška godba Fanfare v čast veteranom vojne za Slovenljo - Mengeška godba Odhod častne enote Slovenske vojske In enote veteranov vojne za Slovenljo Prlreditev povezuje Mateja Jemec. 20:00 Pričetek velike zabavne prireditve s Heleno Blagne 21:30 Prižiganje kresa na predvečer godu Janeza Krstnika 00:30 velik ognjemet Prisrčno vabljeni! Obilna Menges PodjetnISko idruženje MengeS Prostovoljno gasllsko druttvo MengeS Codba MengeS KD Franca JelovSka MengeS 5 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Vod oo skrbe) v soboto, 10. junija 2000 smo opravili (planinski) ogled vodovarstvenega in vodozbirnega območju Krvavškcga in Kamniškcga vodovodnoga sistema. Začeli smo na Gospinci (zgornji postaji žičnice Krvavcc) in hodili po grebenu nad Kriško planino (mimo hotela in oddajncga stolpa) na Zvoh. Lcpo so vidne razlike med prvotnim rastlinjcm in razgibanim površjem ter izravnani-mi travnatimi (zatravenimi deli) smu-čišči. Posledica je, da se ob deževju voda ne zadržujc in kapilarno ponikne, temveč odteče - posledica so nenormalni hudourniški in crozijski pojavi in kaljenje vode tistega dela krvavških zajetij (60%), ki se napajajo z drenažo. Na vrhu Zvoha je ogromen bazen za ohlajevanje vode za snežne topove. Vodo črpajo iz Kokrc. Od Zvoha smo se usmerili na šc neokrnjeni prcdcl do vrha Korena, proti Dolgim njivam, Krvavi lokvi, čez plato Kavca (malicali smo v lovski koči) in se spustili preko Žagane peči do doma v Kamniški Bistrici. Glavna tema pogovorov so bili vodni viri in zbirna območja, ki napajajo porečje Kamniške Bistrice. Seveda pa smo si (morali) ogledati nekaj vhodov v jame - vođenje pohoda in ogleda so imeli v rokah jamarji Vido in Aco ter pripravnik Klcmcn, skupaj s poznavalcema hribov Angclco in Markom Žcrovnikom iz Komcndc. Tomaž Štebe 6 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Priznanja Obline Mengeš v letu 2OOO Bronasta priznanja Občine Mengež; Gospa Justina Koielj Gospa Juslina Kožclj je že 45 lel aktivna v Kulturnom društvu Svoboda Mengeš vse od ustanovitve društva leta 1952. Aktivno je sodelo-vala v dramski skupini, pevskem zboru in v vseh dejavnostih, ki jih je imelo KD Svoboda Mengeš. Već kot 30 let že opravlja delo tajnice. Od leta 197.') pa je aktivna članica mešanega pevskega zbora. Prav tako sodeluje pri vseh organizacijskih delih in nalogah, pa naj bo lo pri že bivšem harmonikarskem orkestru, folklorni skupini, dramski skupini ali že omenjenem pevskem zboru. Vsa lela je članica upravnoga odbora KD Svoboda Mengeš. Aktivna je ludi na področju gasilslva, kjer opravlja delo tajnice. Obenem pa je aktivna tekmovalka v članski B skupini in skupini veterank. Gospa Justina Koželj je vzor mladim članom, pripadna društvu, delav-na, požrlvovalna in priljubljena med člani. Gospod Peter Krušnik Gospod Pcler Krušnik je človek, ki je v Mengšu in za Mengeš veliko naredil in še dola. V času njegovoga službovanja v podjetju Tamiz je bilo to podjetje uspešno in je izdelovalo vrhunske izdelke, ki so še sedaj v ponos našemu kraju. Vseskozi je pomagal in še pomaga pri dolu Turističnega društva, pri priredilvi Pod mengeško marclo in na Mihaelovem sejmu ler pri slavnostih v mengeški cerkvi in vseh drugih priredilvah v kraju, kjer je bil vodno v ospredju ali kot pomoćnik pri organizaciji ali idejni vodja. Predvsem pa je noprocenljiv človek, ki ob prečudovilih scenah navedenih priredilev skupaj s sodelav- ci oblikuje podobo domaćega kraja. Gospod Jože Pelerca Gospod )ože Peterca, po pokliču m'zar, je že 39 lel član Lovske družine Mengeš. V lovski družini je opravljal odgovorne naloge. 20 let je M gospodar lovske družine, 22 lel preglednik divjadi in 10 let lovski čuvaj. Sedaj pa je član nadzornoga odbora lovske družine. Za svoje dolgolelno delo je prejel već lovskih priz- nanj in odlikovanj. Prizadeval si je in aklivno deloval pri ohranjanju narave in ludi naravne kulturne dediščine. Vcdno, kadar v osnovni soli organizirajo ogled gozda in narave, vodi olroke po lovišču in jih seznanja z naravo in varslvom okolja. Veliko je prispeval k ugledu in liku lovca, kar pa vemo, da je danes zelo ležko. Vedno si je prizadeval za pravično in pošteno oblikovanje lovstva v njihovom delovanju in odnosih do drugih. Srebrni priznanji; Gospod Joie Žargi Gospod |ože Žargi kol 50-letni član Gasilskeg društva Mengeš že od rane mladosti aktivno sodeluje v društvu in ima vidne uspehe na vseh področjih za razvoj društva. Vseskozi je šofer, vodja strojnoga parka, član upravnoga odbora, več kot 15 let je bil tajnik društva, sedaj pa opravlja in vodi društvo že več kot 25 let. Vedno je akliven, pa naj gre za delovne akcije, požare, dovoze pitne vode ob sušnih obdobjih ali organiziranju raznih akcij. S svojo delavnos-tjo je pomagal mnogim Ijudem ob naravnih in elementarnih nesrečah in se pri lem tuđi ponesrečil. V rokah mu je eksplodiral gasilski aparat, bil je že živa bakla pri požaru v tovarili Trak. Gospod lože Žargi je dober organizator in sposoban pridobiti finančna sredstva. Vseskozi se je angažiral za gradnjo novega doma, kot član grad-benega odbora se je veliko zavzemal za tehnično izvedljivost doma. Zadnja leta je gonilna sila za zamenjavo voznoga parka, tako je vletu 1995 društvo pridobilo nov kombi za tehnično roševanje, zadnje leto pa vodi nabavo in nadgradnjo tipiziranoga vozila. Poleg gasilskih del pa je bil vedno vključen v druga društva. Pri Avlo-moto društvu je 25 let vodil avtošolo kot instruktor in sodeloval pri nabavi društvenih prostorov. Veliko prostoga časa je posveti I Kulturnomu društvu Svoboda Mengeš, v okviru kaloroga je ustanovil inešani pevski zbor. Gospoda )ožeta Žargija poznamo kot prijatelja - človeka, ki je pripravljen vselej pomagali človeku v nesreči. Moški komorni zbor Mengeški zvon Spomladi leta 1975 se je 10 fantov odločilo, da bodo z rednimi vajami in Ijubiloljsko gojili narodno in cerkveno glasbo v moški zasedbi. Septembra 1975 so dobili strokovno vodstvo s pevovodjem gospodom Janezom 7 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Nastranom, ki vodi zbor šc danes. V zboru je v 25 let ih pelo 17 pevcev, od (eh danes 12. Zbor deluje v občinskem merilu in izvcn občinskih meja, delovanje pa razširja ludi na organizacijo priredilev, kot so koledovanje, Maj časti in v pesmi Marijo, Večer na vaši. Od leta 1990 sodeluje na revi-jah v okviru Zveze kulturnih organizacij, kjer za svoje delo dobiva priznanja. Menimo, da zbor s svojo kontinuitete) prispeva k ugledu občine Mengeš in je zato za svoje 25'letno delo upravičen dobitnik srebrnega priznanja Občine Mengeš. Zlato priznanje Občine Mengeš: Gospa Ida Trobec Gospa Ida Trobec spada v generacijo slovenskih učiteljic in učiteljev, ki so opravljali svoje poslanstvo v izredno težkih raz-merah. V nemogočih prostor-skih razmerah in v vsesplošnem pomanjkanju so bili pogosto prepuščeni laslni iznajdljivosti in ustvarjalnosti, da je pouk potekal v kar največji meri kvalitetno in otrokom primerno. Na Črnem vrhu pri Polhovcm Gradcu je leta 1930 sodelovala pri gradnji nove osnovne sole, v kaleri je bila ćelo prva učiteljica. Kadrovsko pomanjkanje je zahtevalo od posameznikov, da so prevze-mali bremena, ki so jim bili kos le z osebnim odrekanjem in enluziazmom. Poleg dela v soli, največkrat dopoldne in popoldne, so moralli bili še glavni organizatorji kulturnoga življenja ter sodclovali v humanitarnih in drugih dejavnoslih. Po II. svetovni vojni je učila v OŠ Trzin, od leta 1947 pa do upokojitve pa v OŠ Mengeš, razredni pouk. Kot na predhodnih delovnih mestih se je ludi v Mengšu /. vsemi močmi vključevala v šolsko delo. Poučevala je učence v različnih razredih. Čeprav brez ustrezne glas-bene izobrazbe je zelo uspešno vodila šolske pevske zbore. Učence je znala motivirati, da so radi peli in bili v zborovsko petje množično vključeni. Menila je, da je dolžna razvijati veselje do pelja, saj je pcije tuđi vzgojnega pomena: sooblikuje občulck narodne pripadnosli. Gospa Ida Trobec je zelo aktivno sodelovala tuđi v Turističnem društvu Mengeš. Prevzela je tajniške posle in jih je izredno redno in vestno opravljala već kot 25 let. Nckaj večjih prireditev v 25-letnem obdobju, pri kale-rih je aktivno sodelovala: organizacija dekliščine v Mengšu, sodelovanje pri organizaciji modne revije gospoda Debevca, ki je revije prirejal 7 let, razstave v počasittev 825-letnice Mengša, razstave fotografij, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti našega kraja, razstava kiparskih in rezbarskih del Franca Ropreta. Gospa Ida Trobec ima vsekakor lako velik ugled, da si nedvomno zasluži zlato priznanje Občine Mengeš. Ida Trobec: Ob pra/.novanju peleno rojslnega dne Občine Mcnj'cš je bilo prav slovesno. IV. l'estival koračnic v iatnam y,ledališču in Mihaalov sajam sla zdramila vas Mantaš. Občinska pri/n,inj,i in Irdinova nagrada pa so počastila zaslužna Mcngšanc in Mangšanka. Mad njimi sam sa /našla ludi jaz proti vsakemu pričakovanju. Zlato priznanje Občine Mcnf'cš ma je prav ganilo. Prvo odlikovanje v moji dol/>i učiteljski dobi, ki ni bila vedrio posl-lana z rožicami. Po svojih močeh sem dala vse od sobe in pomagala kjer koli in kadar koli je bilo potrebno. Zaleđa, da so bili Mcngšani zadovoljni, da sem ludi jaz pomagala mlađemu rodu do samoslojnef>a poštenoga Uvijanja. Velika nagrada mi je ludi, kadar slišim, da moji nekdanji učenci lepo uspevajo in so tako v ponos naši dra\]i Sloveniji, l'risrčna hvala gospodu županu, mag. Tomažu Štcbelu, za prijazno povabilo na to slavja in ludi vsam, ki so knkor koli pripomogli k lemu napozabnemu praznovanju. Vsam želim v življenju mno^o uspeha in vse prisrčno pozdravljam Ida Trobec 24 lal učiteljica v Mengšu 8 MENGŠAN O B Č « N S K A UPRAVA ouxJgaaKJHTii/8WBiij'®w[au spuag NA OBČINI BREZPLAČNO! Drage občanke, spoštovani občani! Na hodnikuijjpravc. Občine Mengeš je v času delovnih ur brezglačnp n a_ vo l|o rač u na I n i k, na m enj en prcdvsem u |)ora_- bi interneta! Prednostno je namcnjen dijakom, studentom in vsem ki nimajo rednih prihodkov ali možnosti dotopa do interneta! POGOJ: Prijava v vložišču in podpis izjave o spoštovanju pravil uporabe! ^ ^^ ^ ^ .^ župan GLAVNA CESTA ŽELODNIK MENGEŠ IN OBVOZNICA MENGEŠ JAVNA RAZGRNITEV IN PREDSTAVITEV Najava OSNUTEK LOKACIJSKEGA NACRTA, OSNUTEK SPREMEMB PROSTORSKIH PLANSKIH AKTOV NAJAVLJAMO javno razgrnitev osnutka lokacijskega nacrta in osnutka sprememb prostorskih planskih aktov za glavno cesto Želodnik—Mengeš—Vodice na odseku Želodnik— Mengeš z obvoznico Mengeš. Obveščamo vas, da je osnutek lokacijskega nacrta in osnutek sprememb prostorskih planskih aktov izdelan. Vlada Republike Slovenije bo sprejela Sklep o javni razgr-nitvi, s katerim bo določila termin javne razgrnitve. Predvidoma bo javna razgrnitev potekala v Juliju 2000. Takrat bo dokumentacija dostopna v prostorih Občine Mengeš, Slovenska cesta 30. Pripombe, prcdloge in stališča boste lahko vpisali v priloženo knjigo pripomb ali pa jih posredovali pisno na občino. Javna obravnava obeh dokumentov bo predvidoma v drugem oziroma tretjem tednu javne razgrnitve v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Na javni obravnavi boste zainteresirani lahko dobili strokovne odgovore od izdelovalcev prostorske in planske dokumentacije ter predstavnikov Ministrstva za promet in zveze in Ministrstva za okolje in prostor. POMEMBNA OPOMBA: Natančen termin javne razgrnitve in javne obravnave borno NAJAVILI z uradno objavo na oglasni deski in okroglih oglasnih stebrih Občine Mengeš takoj, ko prejmemo Sklep Vlade Republike Slovenije o javni razgrnitvi. Tak način pogojne najave smo uporabili zaradi rokov izhajanja Mengšana, ker ne želimo, da je razgrnitev sele septembra! mag. Tomaž ŠTEBE, dipl.ing., župan POVZETEK ZAPISNIKA 14. in 15. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Pred začetkom seje, ki je bila v klubski sobi Doma počitka v Mengšu, je direktor Doma počitka Mengeš gos-pod Lađo Goričan predstavil dejavnost Doma počitka in idejni program za izgradnjo Gerontološkega centra Mengeš. Predlagal je štiri sklcpe, ki naj bi jih posredovali Občinskemu svetu Občine Mengeš v razpravo in sklepanje na eni od prihodnjih sej, in sicer: 1. Občinskl svet Občine Mengeš podpira predlog Doma počitka Mengeš, da v postopku denacionalizacije obdrži pravico uporabe na zemljlščih pare. št. 838/1, 838/2 In 838/9, vse k.o. Mengeš. 2. Občinski svet Občine Mengeš podpira rešltev, da se javna pot, pare. št. 838/10, po izgradnji Prelovškove ulice prenese v lastnlštvo Doma počitka In s tem omogoči njegov razvoj na kompleksu vzhodno od Doma. 3. Občinski svet Občine Mengeš podpira program izgradnje "Cerontološkega centra Mengeš", ki ga predlaga Dom počitka Mengeš In meni, da Je zanj najprlmernejša lokacija neposredno južno od Doma počitka Mengeš na zemljišču bivšega obrata ETA, Traka in Kančevine. 4. Občinski svet podpira Dom počitka Mengeš, da odkupi navedeno zemljlšče. v ta namen bo s prostorsko ureditvenimi pogojl za to območje določll namen gradnje za potrebe starih ljudi in Informiral o tem sklepu vse znane poten-dalne kupce. ■ Na začetku seje je Peter eubane opozorll na neuresničevanje sklepov prejšnje seje. Teh točk na dnevnem redu ni bilo, na vsakl seji pa bi morali tuđi poročati o izvrševanju ali neizvrševanju sklepov. ■ v zvezi s sklepom o podelitvi priznanj Občine Mengeš za leto 2000 Je uvodno obrazložltev podal predsednik komisije za podeljevanje priznanj gospod Rajmund vuga. Komisija je prejela tri predloge za zlata priznanja Občine Mengeš, kl so bili vsi v skladu s kriteriji razpisa. Komisija ni bila v stanju predlagati samo enega pre-Jemnika. Predlagal Je, da občinski svet sprejme spremembo svojega sklepa o številu zlatih, srebrnih in bronastlh priznanj in ga prilagodi prediogom komisije. Druga možnost občinski svet zavrne predlog komisije in JI zadevo vrne v ponovno odločanje na osnovi sklepa o razpisu. v primeru, da bi se občinski svet odločil za eno samo zlato priznanje, je bil njegov osebnl predlog, da se to dodell najstarejši kandidatkl - Idi Trobec. ■ v razpravije Branko Lipar menil, da bo zadrega zaradi prevelikega števila pred-logov za prejemnike občinsklh priznanj trajala še nekaj let, ker je bilo v preteklostl veliko društvenega življenja in je veliko takšnlh občanov, kl bi zaslužili ta priznanja za svoje dolgoletno delo na različnih področjih delovanja. Mateja Jemec Je postavila pod vprašaj vrednost nagrad. Menila je, da se lahko vrednost posameznega priznanja razvrednoti, če ga ima veliko ljudi, ne glede na to, koliko so posameznlki zaslužni. Viljem Marjan Hribarje poudarll, daje za letos razplsano eno zlato, dve srebrni in tri bronasta priznanja. Menil je, da se morajo sklepi OS OM upoštevati. Komisija bi morala sama narediti izblro na podlagi razpisa. Razpravljali so tudl drugi svetnlki in sprejeli sklep, da se sklepa o podelitvi priznanj Občine Mengeš, kl ga Je predlagala komisija za podeljevanje priznanj ne sprejme. Nato pa so sprejeli še sklep, da Občinski svet Občine Mengeš vrača predloge za priznanja Občine Mengeš komisiji za podeljevanje priznanj v ponovno obravnavo, v kateri naj komisija ob upoštevanju pripomb Iz današnje razprave na občlnskem svetu pripravi za odločanje na občinskem svetu nov predlog za podelltev prlznanjObčine Mengeš v letu 2000. Rok za pripravo novega predloga Je bila sreda, 26. 4. 2000. ■ v točki odloka o prispevku za Investicijska vlaganja na področju vodooskrbe in odvajanja odpadnih voda (II. obravnava) so svetnlki sprejeli sledeči sklep: Občinski svet Občine Mengeš sprejema amandma k 3. členu odloka o prispevku za investl- 9 MENGŠAN O B Č I N S K A UPRAVA cljska vlaganja na področju vodooskrbe in odvajanja odpadnih voda, in sicer: - v 1. odstavku se črtajo besede "za leto 2000", • doda se besedilo: "Prićetek zbiranja sredstev po tem odloku je prvi dan v mesecu po podpisu pogodbe o Izvalanju javne službe in upravljanju z infrastruk-turnlmi objekti z javnim podjetjem Prodnik d.o.o." ■ Občlnski svet Občlne Mengeš Je sprejel Odlok o prispevku za Investicijska vlaganja na področju vodooskrbe in odvajanja odpadnih voda, vključno s spremembo 3. člena. ■ V zvezi z odlokom o reklamnih objektih In napravah za napise in oglaševanje v občini Mengeš (i. obravnava) so sprejeli sklep, da občinski svet Občine Mengeš ne sprejema Odloka o reklamnih objektih in napravah za napise in oglaševanje v Občini Mengeš v i. obravnavi. Razprava o odloku se ponovi. ■ Razprava o točki odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili in vozili, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega parkiranja (i. obravnaval, je dala sklep: 1. Občinski svet Občine Mengeš sprejema Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili in vozili, ki so odpeljana zaradi nedovoljenega parkiranja v i. obravnavi. 2. Predlagatelj pri pripravi odloka za drugo obravnavo upošteva pripombe, dane na seji občinskega sveta oziroma odgovori, zakaj posameznih pripomb ni bilo mogoče upoštevati. ■ Sledila je razprava o odloku o ustanovitvi občinskega redarstva In komunalnega nadzorstva (I. obravnava). Sprejeta sta bila sklepa: 1. Občinski svet Občine Mengeš sprejema Odlok o ustanovitvi občinskega redarstva in komunalnega nadzorstva v i. obravnavi. 2. Predlagatelj pri pripravi odloka za drugo obravnavo upošteva pripombe, dane na seji občinskega sveta oziroma odgovori, zakaj posameznih pripomb ni bilo mogoče upoštevati. ■ Pri obravnavi točke o pravilniku o ugodnem kreditiranju na področju malega gospodarstva, kmetijstva in turizma v Občini Mengeš so svetniki sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Mengeš sprejema Pravilnik o ugodnem kreditiranju na področju malega gospodarstva, kmetijstva In turizma v Občini Mengeš z dopolnit-vami iz razprave. ■ Podobno je tudl pri točki Pravilnik o stipendiranju nadarjenlh dljakov In studentov Iz občine Mengeš bll izglasovan sklep, da Občinski svet Občine Mengeš sprejema pravilnik o stipendiranju nadarjenih dijakov in studentov v Občini Mengeš s pripombami iz razprave. ■ V točka Pravilnik o dodeljevaniu ugodnih stanovanjskih posojil v Občini Mengeš je bil sprejet sklep, da Občinski svet Občine Mengeš sprejema Pravilnik o dodelje-vanju ugodnih stanovanjskih posojil v Občini Mengeš z dopolnitvami iz razprave. ■ V Poročilu o poslovanju s stavbnlmi zemljišči In letni program gospodarjenja s stavbnimi zemljišči je bilo ugotovljeno: 1. Občinski svet Občine Mengeš se je seznanil s poročilom režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini Mengeš o izvajanju javne gospodarske službe gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v letu 1999. 2. Občinski svet občine Mengeš sprejema letnl program režijskega obrata za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči na področju občine Mengeš za leto 2000, ki naj se dopolnl s pripombami iz razprave. ■ Sledilo je poročilo o aktivnostih gradnje glavne ceste Želodnlk—vodice na odcepu Mengeš—vodice in obvoznice Mengeš in obvestilo o zadržanju sklepa o pristopu k spremembam prostorskega plana. ■ Na 15. seji OS OM so se svetniki podrobneje seznanill z nacrti Centra za ravnanje z odpadki v gorenjskl regiji. Predavanje je pripravila mag. Bernarda Podlipnik, univ. dipl. kemije. M.K. MENGSAN PRISPtVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjeno kot ''samo tekst/text only"), rokopise, fotografije (tiff ali jpg), oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošijete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisami Občine Mengeš, najkasnoi« do tt» jmjlijc«. Slovenska 30, Mengeš ma lice kosila jebi po naraalu DELOVNI ČAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00-02.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 ŽUPANOVA tiskovna konferenca Ob obćlnskem prazniku Je župan povabil novlnarje glasll, kl poročajo o življenju v Mengšu In novinarje sosednjih občln. Novinarji sicer spremljajo gradiva sej občinskega sveta, velja pa poudariti najnovejšo odločitev v zvezi z vodooskrbe Za dolgoročno oskrbo z zdravo pltno vodo je po velikih naporlh In loblranjlh prišlo do odločltve, da se v nadaljevanju te studije, kjer bo podrobno obdelana ena od variant, občine Mengeš, Komenda in Vodice, ki so iniclatorke studije, priključilo na kamniški sistem. Druga faza reševan-Ja problema oskrbe z zdravo pitno vodo pa je nacrt, da se v kamniškem sistemu poskrbl za nove naravne vire. Županovo mnenje je, da kamniška voda ni kaj dostl kvalitetnejša od vode Iz krvavškega zajetja, zato bi bilo potrebno Izboljšatl vire, ki tečejo v kamniški vodovod. Tretja faza pa bi bila obnova kamniškega vodovoda, ki Je potreben obnove In Je tudl delno sestavljen Iz azbestno-cementnih cevi ter nima ustreznlh premerov cevl, da obnovljo kamniški vodovodni sistem v temelju. Kamniški sistem je približno 15 do 20 let mlajšl od krvavškega. Računajo, da se bo kamniški sistem dodatno zaščitlll, pri čemer je onesnaženje že sedaj manjše kot je v krvavškem sistemu. Četrta faza pa pomeni odločitev ali se bo zakone o zaščitl vodovarstvenega območja spoštovalo In ali se bo saniralo krvavško območje. Lahko se samo zgrozimo, do kakšnega onesnaženja je tam prišlo, na področju celotnega Krvavca, pa tudl v hudournlšklh grapah kot sta Brezovški graben In Luknlškl graben, skozl katerega se voda zbira In tuđi kot drenaža teče v krvavški sistem (60% vode Je Iz drenaže kot v kamniškem sistemu), seveda pa na Krvavcu nimamo proda, nanešenega od reke ,ampak hriblno. Pogoj za vlaganje v krvavški sistem je po županovem mnenju Izpolnjevanje pogoja o spoštovanju režima vodovarstvenega območja In ali bo to vodovarstveno 10 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA In vodozblrno območje sanirano. Dokler se na Krvavcu ni posegalo z mehanizacijo, urejalo smučlšč, urejalo žičnic je mikro klima skupaj z rastlinjem vzdrževala razmere za zdravo pltno vodo. Zdaj pa se Je Krvavec poleg tega tuđi dodatno urbaniziral. Povećana je erozija, cell skladi Brezovškega grabna so spodjedeni. Hkratl se na skalah vidi, da ta voda ni čista, skale so rumene. Da bi se vodovarstveno območje uredilo In saniralo, bi bilo potrebno obnoviti krvavški sistem v celotl, ker ga sestavljajo azbestno-cementne cevl, katerih žlvljenjska doba je pretekla, izboljšall bi vire In tako za celotno regijo zagotovlll zdravo pltno vodo. Za ta drugi del stroškov pa menijo, da nišo več zadolžene omenjene tri občlne ampak bi morale prlstopltl tudl Občlne Domžale, Trzin In Ljubljana. Zavedatl se je treba, da Je voda Iz črpališč na mengeškem polju zaskrbljujoče slaba. Glede na to, da Je slaba tudl ljubljanska podtalnlca In se bo v perspektivi samo Se slabšala, bi morala biti tuđi Ljubljana zainteresirana, da si zagotovl zdravo pltno vodo na ta način. Kamnlškl In krvavški vodni vir sta idealna, saj voda teče sama od sebe, ni je treba črpatl. Župan je na tem mestu poudarll, da bi morali Izkoriščati oba vira In sanirati krvavški vir In ga zavarovatl. Poleg teh dveri vlrov bi si morale občlne oskrbetl tuđi lokalne vire. v Mengšu borno že letos organizirali globinsko vrtanje v globino 150 m. Odločlti se moramo, ali borno v pri-hodnje dajall prednost smučarskemu turizmu ali zdravi vodooskrbi. Župan je mnenja, da je naložba v zdravo pitno vodo modrejša In donosnejša. Clobinske vrtine bi predvsem služile za primer vodnega ones-naženja, ne samo za mengeško občino ampak tuđi za sosednji dve (Komenda In Vodice). Predviđene so tri vrtine, ena letos, dve pa kasneje. Znano je, da Je vodovod v občini MengeS potreben obnove. Potrebno bi bilo zamenjati več kot 90% cevl. Razkopano bo veliko področje, in če se že ureja vodovod, se lahko hkratl tudl plinska napeljava in Informacijsko omrežje, kanalizacija, ulice, pločnik! in razsvetljava. župan ta projekt v okviru občine Mengeš ocenjuje na vrednost 8 ■ 12 mllljonov DEM. Voda, kl Jo trenutno dobivamo Iz krvavškega vodovoda, Je moćno klorirana. vodo Je potrebno klorlrati zaradi đotrajanega cevovoda, kl je marsikje počen In tako lahko pušča razne nesnage in zdravju škodljive snovi. Stanje še ni alarmantno, vendar je čas, da ukrepamo. V Mengšu bi že pred enlm mesecem lahko postavili tudl Javno stranlšče in tuš pri balinlšču, vendar se zadeve vlečejo zaradi paplrjev ozlroma dovoljenj. Balinarji bodo skrbeli tudl za red in člstočo tega objekta. Občlna Mengeš Je edina občina v Sloveniji, v katerl "I sedež upravne enote in Je priključena na državno Informacijsko hrbtenlco. Dostop do Interneta bo Občlna omogočila društvom, najprej pa knjižnici. Državna hrbtenlca omogoča stalni priklop na Internet. Država je sistem Izračunavanja stroškov za knjižnice tako spremenila, da sili manjše občine in Knjižnice, da so samostojne. Kmalu borno Imeli samostojno knjižnico tudl v Mengšu, čeprav župan menl' da to ni najbolj racionalna odločitev. Nasprotna situacija je z Muzejem Mengeš, kl je povezan s Kamnišklm Muzejem, kl troši veliko sredstev, kl pa za občino Mengeš nlmajo učinka. Matjaž Koncilja 1 1 3 POLICIJA Kronika dogodkov Prometna nesreta 2.5.2000 ob 17.30 uri se je na Zavrteh v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila M.š. In voznlca osebnega avtomobila M.M. Do nesreće je prišlo zaradi nepravilne vzvratne vožnje voznice M.M. pollclsti soji Izdali plačilni nalog. Intervencija 3.5.2000 ob 21.20 uri so policistl PP Domžale intervenirali v zasebni niši v Mengšu. Ugotovill so, da je prišlo do spora In pretepa med S.M. In PB., zato bodo zoper S.M. podali predlog sodniku za prekrške. 3.5.2000 ob 22.40 uri so policistl PP Domžale intervenirali v zasebni hlši v Mengšu. Ugotovlli so, da je doma pijan razgrajal N.R., zato bodo zoper njega podali predlog sodniku za prekrške. Prometna nesreia 4.5.2000 ob 20.05 uri se je na Kamniški cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila B.D. In voznica osebnega avtomobila S.B. Do nesreće je prišlo, ker voznik B.D. ni upošteval prometnega znaka, zato so mu policistl Izdali plačilni nalog. Intervencija 5.5.2000 ob 20.10 uri so policistl PP Domžale Intervenirali na ploščadi Osnovne sole Mengeš. Ugotovili so, da sta se pretepala Š.S. in J.F., zato bodo zoper oba podali predlog sodniku za prekrške. 7.5.2000 ob 06.50 uri so policistl PP Domžale Intervenirali v zasebni hlši v Mengšu. Ugotovili so, da Je pijani S.M. pretepal domaće In Jim grozll s seklro. Zoper S.M. je bilo odrejeno pridržanje do Iztreznltve, zoper njega pa bosta podani prijavi sodniku za prekrške In Okrožnemu državnemu tožllstvu. Istega dne ob 19.30 uri so policisti Intervenirali v Isti hiši, kjer je S.M. po vrnitvi domov ponovno pretepal domaće, zato so policistl odredili pridržanje, zoper njega pa bosta podani prijavi sodniku za prekrške In Okrožnemu državnemu tožllstvu. Prometna ne*reca 8.5.2000 ob 16.50 uri se Je na lokalni cesti Mengeš-Koseze zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila K.R. In voznik osebnega avtomobila m.t. Do nesreće je prišlo, ker je voznik K.R. vozu z nepri-lagojeno hitrostjo, zato bodo policistl zoper njega podali prljavo sodniku za prekrške. Prometna nesreia 10.5.2000 ob 13.45 uri se je na Corenjskl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl so bili udeleženi voznik osebnega avtomobila M.F., voznik kombiniranega avtomobila M.B, in voznica osebnega avtomobila K.D. Do nesreće je prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznika M.F., zoper njega so pollclsti podali prljavo sodniku za prekrške. Intervencija 11.5.2000 ob 20.10 uri so pollclsti PP Domžale Intervenirali na Corenjskl cesti pri odcepu za Topole, ugotovili so, da sta se pretepala Cl. In B.s., zato bodo zoper oba podali predlog sodniku za prekrške. maj 2000 Intervencija 13.5.2000 ob 06.50 uri so pollclsti PP Domžale Intervenirali v zasebni hiši v Mengšu. Ugotovili so, da Je pijani S.M. pretepal domaće In se kljub pozivom policlstov ni pomlril. Zoper S.M. Je bilo odrejeno pridržanje do Iztreznltve, zoper njega pa bosta podani prljavi sodniku za prekrške. Prometna netreia 19.5.2000 ob 16.30 uri se Je na Baragovl ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila K.J. in voznica osebnega avtomobila PR. Do nesreće je prišlo, ker je voznika P.R. nepravilno premaknlla vozilo, zato soji policistl Izdali plačilni nalog. Tatvina 22.5.2000 ob 07.40 uri so bili pollclsti PP Domžale obveščeni 0 tatvinl 2140 kg alumlnijastih profllov v podjetju Reflex na Corenjski cesti v Mengšu. Policisti so v kraju Radomlje izsledili B.B., kl je Izvršil tatvino omenjenih profllov, zato mu Je bila odvzeta prostost In odrejeno pridržanje. Po izteku 48-urnega pridržanja je bil B.B. s kazensko ovadbo izročen v postopek prelskovalnemu sodniku, kl ga je po zaslišanju izpustil. Policisti zbirajo obvestila 0 podobnih pođviglh. Intervencija 26.5.2000 ob 21.10 uri so policisti PP Domžale intervenirali v zasebni hiši v Mengšu. Ugotovlli so, daje pijani S.M. domaćim grozil s pretepom. Zoper S.M. je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve, zoper njega pa bo podana prljava sodniku za prekrške. Tatvina delov vozila 28.5.2000 ob 11.30 urlje C.V. iz Mengša obvestila PP Domžale 0 tatvinl delov z vozila. Policisti so ugotovlli, da Je neznanec ponoći s parkiranega vozila odnesel zunanje vzvratno ogledalo. Za neznancem in ođvzetlm predmetom policistl še polzvedujejo. Prometne nesreće 30.5.2000 ob 07.50 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila D.D. in voznica osebnega avtomobila K.E. Do nesreće Je prišlo, ker je voznik D.D. vozil na prekratki varnos-tni razdaljl, zato so mu policistl Izdali plačilni nalog. 30.5.2000 ob 16.15 uri se Je na Kolodvorski ulici v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila RJ. in voznik osebnega avtomobila HE. Do nesreće je prišlo, ker Je voznik RJ. vozll z neprilagojeno hitrostjo, zoper njega so pollclsti podali prljavo sodniku za prekrške. 31.5.2000 ob 11.05 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila v.M. In voznica osebnega avtomobila D.M. do nesreće je prišlo, ker je voznik V.M. nepravilno premaknil vozilo. Policistl so mu Izdali plačilni nalog. Policisti naprošajo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, naj informacije sporočijo na PP Domžale, tel. št. 7241-218 ali na anonimni brez-plačni telefon 080 1200. Policisti PP Domžale 11 MENGŠAN PODJETNIŠTVO ELEKTROTEHNA INTERSET Na Trdinovem trgu 4 v Mengšu boste našli lepo urejeno prodajal-no Elcktrotehna Interset z belo tehniko in drugimi električnimi aparati, ki vam olajšajo delo v gospodinjstvu. Imajo bogato izbiro izdelkov in c:elo dobro kitaro boste dobili v njihovi trgovini. Izrcdna ponudba bo razveselila vse, ki si sele urejajo dom, prav tako pa tuđi tište, ki bi radi kaj izboljšali ali dopolnili. Velika je predvsem izbira bele tehnike znanih in priznanih proizvajalcev. Na zalogi imajo pomivalne ter pralne in sušilne, poleg tega pa še pralno-sušilne stroje. Kuhinja je eden najpomembnejših delov vsakega stanovanja ali hiše, za njeno opremo pa si boste tu lahko izbrali primeren šledilnik: imajo ludi štedilnike s steklokeramično ploščo, zamrzovalne škrinje ali omare in hladilnike. Zanimivo je, da lahko izbirate ćelo barvo, saj poleg bele nudi-jo tuđi rdeće, modre in modrozelene hladilnike. V kuhinjo sodijo tuđi pomivalna korita in nape, oboje nudijo v različnih izvedebah, izbira pa je zares peslra. Ne smemo pozabili tuđi na grelnike vode oziroma na bojlerje, ki jih prav tako lahko dobile v trgovini Elekrotehna Interset na Trdinovem trgu 4 v Mengšu. Vsaka gospodinja je vesela, če ima pri sebi dovolj gospodinjskih slrojćkov, ki ji kar prečoj olajšajo vsakodnevno delo pri kuhanju kosila ali večerje. Tako imajo številne izdelke svetovno znanih znamk, pa še kavne in čajne aparate, cvrtnike - ali po domaće friteze - mešalnike, mullipraklike vseh vrst, lehtnice, likalnike, toaslerje, palične mešalnike, pa ćelo pekač za vaflje. Na voljo je veliko vrsi sesalnih aparalov, da bo stanovanje lepše in čistejše. V Eloklrolohni Interset v Mengšu znajo poskrbeli za loploto vašega doma, saj lahko v Elektrolehni Inlerset izberetc oljni radialor, plinsko peč ali kalorifer. Ženske bodo izbrale sušilnike za lase, moški pa se boclo razveselili kakovostnega brivnika. V Eleklrolehni Intersel poskrbijo tuđi za proganjanje dolgčasa. Bogata izbira le ni vse, kar vam lahko ponudijo v Elektrotehnini trgovini Inlerset v Mengšu. Naročeno blago vam bodo dostavili na dom, vsak mesec pa pripravijo tuđi posebne prodajne akcije, kjcr je odločeno blago še cenejše, ta mesec so še posebej ugodne cene pomivalnih slrojev visoke kvalitete, žalo se jih splača večkral obiskali. In še delovni čast od poncdcljka do petka od 9. do 18.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. 12 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE SLS Slovenska ljudsku stranka To so sedaj posledice! Sele sedaj, ko je prišlo do prve žrtve nevzdr-žnega promela skozi Mengcš, se dobro vidi, kako neumno so se obnašali sedanji župan in njegova koalicija v občinskem svelu, ko so raz-veljavili proslorski plan, ki je vseboval ludi obvoznico, sprejel na občinskem svelu prej-šnjega mandala. Zaradi njihovoga neumnega ravnanja je soclaj izgradnja obvoznice v slepi ulici in veliko vprašanje je, če bo sploh zgrajena. Promel pn je lako nevzdržen, da starejši Ijudje in olroci ne morejo skozi središče mesla. Da pa bi bil problem še večji, so zaparkirani skoraj vsi pločniki. Župan oz. občinski svet oz. občina pa ne storijo nič, zato so posredno odgovorni za to tragično nesrećo in /a vse, ki se bodo še zgodile. Spoštovani soobčani, vprašam vas, ali bomo to mirno opazovali, kot da se nas to ne tiče ali pa bomo protestirali osebno, preko medijev in ludi na ulici, če bo potrebno. Ce smo jih izvolili (z mojim glasom ne), so odgovorni in morajo slori-•i vse, da bomo na ulicah našega mesta varni. SLS Podružnica Mengcš Alojzij Janežič DRUŠTVA METULJI v Celovcu Igralci Sožitja v akciji. Dramska skupina Metulj, ki deluje v okviru Društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje Mengeš, je 6. junija z igrico Volk in sedem kozličkov gostovala v Mladinskem domu Slovcnskcga šolskega društva v Celovcu. Skupina Melulj deluje že šest let pod vod-slvom menlorice Ide Župane. Šteje šeslnajsl članov, ki radi plešejo, pojcjo in igrajo. Vsako lolo pripravijo program za materinski dan in mar-linovanje. l.etos se je ponudila priložnost, da se prvič predslavijo širši javnosti na prazniku občine Ko- menda. Ker so bili odlično sprejeti in pohvaljeni, so dobili pogum, da se pokažejo še kje. Tako so organizirali gostovanje v Celovcu, kjer so naslopali za olroke iz Ireh dvojezičnih vrtcev na Koroškem. Sto otrok iz Škoflič, Šentprimoža in Celovca je bilo nad predstavo navdušenih. Pred naslopom je igralce sprejel ludi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu gospod Jože Jeraj. Uspešna predstava je vzpodbuda za nadaljnje delo in že potekajo dogovori za nove predstave v jeseni, ko se bodo igralci predstavili še drugje. Peter Svetina Na obisku pri gospe Antoniji Slevec - Roščevi mami 7.6.1910 je v Velikcm Mcnj-šu šlevilka 7i pri-jokaln n;i svet gospa Anlonija. V dru/ini se je rodilo 13 otrok. Sedaj od vseh živi samo še ona. Slirje so pomrli že v rani mladosti, oslali pa v različnih življenjskih obdobjih. V Domžalah je imela seslro, ki je dočakala 93 let. Zaveli so težko življenje, ker je bilo veliko oirok in ker so jili pri/.adele ludi strahote vojn. ludi po poroki je ostala v domaći liiši. / možem, s katerim je bila poročena -18 let, sla delala na kmetiji, mož pa je vo/.il ludi pesek /a posipanje C(-'sl, da je še nekaj dodalno zasltižil. Rodili so se ]ima sline olroci, dva sla umrla v prvih letil) življenja, ostala pa sta ji sin Jane/ in liči Marta. Sedaj je že 14 lel vdova. Ima skromno kmečko pokojni-no, malo go/.da, malo zemlje in nekaj živine v lilevu. Veliko stvari še sama ureja, česar pa ne /.more, ji pomagajo poslorili sin Jane/, liči Marta in vtuiki. Sama še vedno opleve njive in pravi, da bo imela lel os zelo lep krompir. Iliša, v kateri živi Roščeva mama še danes, ima sedaj naslov Slovenska c. 31. V njej je živelo že pel rodov. Mcng.šani jo poznamo kot Roščevo domačijo. Iliša, ki so jo za mamino 90-kinico pre-barvali in prebelili olroci in vnuki od /nolraj in /unaj, je stara že mnogo lel, saj točnega datuma ne poznajo. Koščcva mama v njej živi sama, a vendar je okoli nje vedno nekdo od njenih domaćih. Ko sva jo /. gospo Drago Hevk na njen 90. rojsini dan v sredo, 7.5.2000 ohiskali na domu, so bili ob njej vsi njeni najhližji. Sedaj ima ludi šliri vnuke in dva pravnuka. Vsi jo imajo radi in ji / veseljem pomagajo, čeprav je še čila, zdrava in se vsega, kar sem omenila, še prav dobro spominja. Pravi, da je vesela, ker še vedno lahko dela in ker z zdravjem nikoli ni imela težav. Zjulraj v postelji potelovadi, da lažje prične z deloni. Z /dravilnimi čaji in toplo- lo oclžene vse bole/ni. Zanimajo jo razne no-vilele, ludi mobilna lelefonija, zato so ji njeni za rojstni dan kupili mobitel. Po prijetnem kramljanju sva ji z gospo Drago ob njeni 90-lelnici zaželeli še veliko čilih lel v imenu OO KK Mengeš. Predsednica OO RK Mengeš Majda Trobec 13 MENGSAN DRUŠTVA USPEŠNO ZAKUUČENA TEČAJA GASILSKE ZVEZE MENGEŠ Gasilska zveza Mengeš si je za enega svojih poglavitnih ciljev zastavila izo-braževanje mladih kad rov za potrebe zaščitc in reševanja v občini in tuđi izven nje. Svoj cilj zelo uspešno izpol-njuje leto za letom in organizira več vrst tečajev. Zadnja tečaja sta bila osnovni tečaj za gasilcc in pa tečaj specialnosti za strojnike. Ker je udeleicnccv iz Gasilskc zveze Mengeš, ki nenazadnje spada med manjše, vendar zelo dejavne zvczc, vseeno premalo, so gasila iz naše občine k sodelovanju pova-bili ludi gasilce iz Gasilske zveze Lukovica. Sodclovanje se je izkazalo za zelo uspešno, saj imajo več prednosti. Poleg večjega števila tečajnikov, se gasilci ludi spoznajo med seboj, navežejo prislne slike in se naučijo sodelovali, kar je seveda ključnega pomena pri posredovanju. Tečaj za izprašane gasilce je dokaj obscžen lečaj, ki naj bi pripravniku predslavil osnovna znanja iz različnih področij, od taktike do organizacije in praktičnih vaj. Prav slednje pa so zelo pomembne za aklivno obnavljanje znanja, saj se vse vedenje v resnični nevarnosli lahko kaj hilro izniči, če ni uslrezne praktične podlage. Povedano drugače, gasili so ne naučimo iz knjig. Prav slednje pa so poudarili ludi predavalelji in organizalorji tečajev ob podelitvi značk in činov. V topolskem gasilskem domu, kjer je polekala podelitev, so konce tečaja proslavili v bolj sproščenem vzdušju, kljub lemu pa v zavesti, da bo potrebno pridobljeno znanje obnavljati. Še posebej to volja za strojnike, ki so si pridobili specialnost za obdobje treh let, polem pa si bodo morali ponovno pridobiti pravico do nošenja značke. Pogoj ni preosler in nesmiseln, saj se tehnika izpopolnjujo iz dneva v dan, zato pač ne moremo ostali zgolj pri eni. In ker je potrebno na požarišču ukrepali, ne pa sele iskali navodil za upravljanje s črpalkami in ostalim orodjom, je stalno obnavljanje nuja in ne kaprica nekih poveljnikov. Tečajniki, ki so se 28. maja zvečer zbrali v Topolah, si bodo slednje gotovo zapomnili in nadaljevali s svojim izobraževanjem. Matcja Jemec DRUGO SREČANJE DRUŠTEV MLADI GASILEC V REGIJI LJUBLJANA III 20. maja 2000 so se učenci Osnovne sole Mengeš v Domžalah udeležili 2. srečanja društev Mladi gasilcc na OŠ Venclja Perka Domžale. Učenci so se pomerili v različnih gasilsko-športnih disciplinah (vezanje vozlov, zbijanje tarče z vedrovko), poznavanju gasilskega orodja in gasilnih aparatov, prcven-tivnem testu in testu iz prve pomoči ter praktične uporabe znanja iz prve pomoči. Mengoški predstavniki so tekmovali v dveh ekipah: Mlajšo ekipo od 2. do 4 razreda so zaslopali Ulaz Osolnik iz 2. razreda, Nino Josič iz .'$. razreda in Tone Kunstclj iz 4. razreda. Ekipa je zasedla 10. moslo. Starejšo ekipo od 5. do (!. razreda pa so zastopali Uroš Vidic iz 5. razreda tor Miha Šuštaršič in Tine Šuštaršič iz f). razreda. Ekipa je zasedla 4. meslo. Ob koncu tekmovalnega dela so se nam učenci OŠ Venclja Perka predstavili s kulturnim programom na lemo o gasilcih. Sledila je razglasitov rezultalov ter podelitev pokalov. Vsi udeloženci pa so prejeli medalje v spomin na svojo udeležbo na regijskom (ekmovanju. V upanju, da se naslednjo lolo spet srečamo in obnovimo svoje znanje o gasilstvu, smo se poslovili od svojih prijateljev. Nataša Alcš 14 MENGŠAN DRUŠTVA Aktivnosti Mengeške godbe vletu 2000 Prva polovica Ictošnjega leta je bila za mengeške godbenike res zelo delavna. Že po tradiciji leto začnemo s tradicionalno narod-nozabavno prireditvijo Pod mengeško marelo. Trudimo se, da je, ob sicer ustaljenem konceptu, na odru vedno kaj novega. Mislim, da je bila letošnja "Marela" ena najboljših. Težko jo bo ponoviti. No, je pa res, da imamo v ognju še nekaj železa. Pa še kako za-nimivega. Ob tcj prireditvi godbeniki pridobivamo tuđi prepotreb-na sredstva za delo godbe. Godba je namreč zelo draga. Zato še enkrat iskrena hvala vsem, še posebej pa spodaj napisanim dona-torjem, sponzorjem in pokroviteljem. l'inance so vodno /animiva tema za pogovor. Polog rednih dotacij občine so nas svetniki aprila razveselili z izredno odobritvijo sredstev za nakup B-tube v visini 1,000.000,00 SIT! Želimo si, da bi to postala stalnica v proračunih v naslednjih letih. V glavnem smo instrumente kupovali iz "gocll>enih" sredstev! Zato še enkrat hvala svelnikom! Vsa vložena sredstva v gcxlbo borno še kako upravičili. Na začetku leta je padla odločitev, da borno posneli kaseto in zgoščenko.Že na leto.šnji Mareli je bila nakazana usmeritev o vsebini, poslušnici v dvorani pa so to samo polrdili. Za nami je tri mesece trdega dela. Izredno velik je bil prispevek kapelnika Primoža Kosca. Potrebno je bilo pridobili man-jkajoče note, popraviti marsikatero stran... No o sami zgoščenki in kaseti bo več govora ob predstavitvi na Mihaelovem sejmu 1.10.2000. Povem lahko samo to, da smo posneli 11 narodnozabavnih skladb in 2 mar.ša. Pevci pa so: Julija Avlx'lj, Ivan Hudnik, Darja in l'rimož Kosec. Snemali smo v Studiu Avsenik v Begunjah. No pa ludi same skladbe so bile ravno pravšnje. Veliko jih je namreč Avscnikovih. Po tako obilnom zalogaju, kot je snemanje, nam ni ostalo veliko časa za drugu zvrsti glasbe in priprave za revije in promenadne koncerte ter za gostovanja. V začetku maja je bila Revija pihalnih orkeslrov bivše ol)čine Domžale v Lukovici in tradicionalna Florjanova nedelja, kjer smo polog maše imeli še promenadni koncert. Maj smo pa ražen snemanja zaključili s Festivalom koračnic. V edinem prostom vikendu (3. in 4.6.) smo si po dolgih lelih privoščili piknik z družinami v kamnolomu. V soboto, 10.6. smo sodelovali na reviji Pihalnih orkestrov Gorenjske v Radovljici s skladbami bolj "rosnoga" žanra. 17. junija smo bili na praznovanju 100-lelnice Papirniškega pihalnega orkestra iz Vevč, v nedeljo, 18.6. pa smo igrali na Goriškem, na vaškem prazniku v kraju Vogrsko. Po Ljubljanici smo se vozili in igrali ob otvoritvi Poslovnega centra in garažne hiše v blizini Tržnice, 21.6. Nato je sledi! vikend v Beli krajini. V solx)to, 24.6. smo igrali na 150-lelnid Metliške goclk1, po prespani (nepres-pani) noči v Semiču pa še na 100-letnici tamkajšnjega gasilskoga društva. Codba je soorganizator Festivala koračnic. Shovv program vojaške godbe. Snemanje v Begunjah v Dobrepolje gremo prvo soboto v Juliju. Nato sledi "gasilski vikend" v Mengšu. Borno vsaj malo "doma"! v sređo zvečer, 12.7. pa že odpotujemo na tumerjo v Francljo, kjer borno ostali do nedelje. Operemo nose, nekaj pos-torimo v službah in doma, pa že spet na pot. Od 21. do 23. Julija borno v Stonu na Hrvaškem pri naših prijateljlh sodelovali na njl-hovem krajevnem slavju In seveda Igrali za turiste. v avgustu si borno vzell malo zasluženega dopusta. Že 27. avgusta pa igramo na blagoslovltvl obnovljene cerkve na Veseli gori pri Šentrupertu. igrali borno pri maši z domaćim zborom, Imeli enourni promenadni koncert In sodelovali na Ijudskem rajanju. Da pa nam ne bo na vseh ten gostovanjlh preveč vroče, Je poskrbel Štefan Borln in njegova firma BoMe, kl nam je kupila kratke majice z lično maskoto Mengeškl bac-godbenlk na hrbtu! Z lahkiml športnlmi hlačami in supergami borno tudl Izven urad-nega dela nastopa ali gostovanja prljetno elegantni In enotni. Hvala Štefan! Lađo Sponzor]! priroditve 16. Pod mongeiko marclo Generalni pokrovitelj: Riko Rlbnlca d.o.o. Občlna Menges LCM d.o.o. & Cregorc Montz d.o.o. Mlzarstvo ipavec Zora Cardenia Zavrovalnlca Triglav d.d. Fllc Lek Avto Debevc CMT Melodija Hlt Flt d.o.o. vac Commerce Semesadlke Emona Farma Ihan Claso trgovina z barvaml In laki Župan MengeS Corenjskl glas Costilna Pavovec Akrol Foto Repanšek '■'•■'■ ignac zaletelj, umetnlško Izdelovanje brenkal Mesna Industrija Radgona Bome d.o.o. Lastra, trgovina Paganlnl Peter Kosec, zaključna dela v gradbenlštvu Ben Ton d.o.o. Costlnsvo Per Svečarstvo Pire Avto Car Roletarstvo kosec Avtoservls Cregorc Llmato d.o.o. Ha-Nl Trgovina Jagođlc gradbena mehanizacija Armstrong Kobllsek d.o.o. Franc Jančar, vodovodne instalacije Mlzarstavo Janez Cregorc ključavnlsarstvo Vinko vahtar knjigama Frema kovinski Izdelkl Jože Rovansek Market Grimmz Cvetllčarna Frezlja Sllkopleskarstvo Podboršek-sitar Sllkopleskarstvo Ivan OSep Trgovina z avtodell Burnlk PeCarstvo kosak Podgorsek Izdelovanje in popravilo harmonlk Audlo-video servis Igor Budja željama RuClgaJ Mini bar Skok CV Zaključna dela v gradbenlštvu Totter Mldl d.o.o. Poliranje orodlj Tomaz MerCun Servis glasbll Tomaž šlnko IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brezine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnfke kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 CEMENTNI IZDELKI 15 MENGŠAN DRUŠTVA KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ VESELKA ŠORU PUC Odstiranje lepote "Kako bili umetnik ob izteku našega lisočlelja? Vsekakor umetnik ustvar-ja iz svojih avlenličnib občutij. ln za to ravno gre, Umetnik mora imeli pogum, da spregovori o lepoti, četudi je ta skrita v \ krbkem, preprostem, maj- v hnem. Potrebnje srčnost, da spregouori o prislnosti, ki jo opazi v običajni tratmi bilki ali slezti, v nebogljenosti glicinije ali u kratkem iitripu magnolije. Da, najti lepoto v malih stvareh in priznati, da se razkošje baru začenja u cvetii, tako kakor se prohujala veselje in nasmeh v pomladi." "... Tako bi labko rekli, da se pričujoči ciklus slikarke Veselke Šorli Puc z rajsko floro odpoveduje restavraciji starega, izgubljcnega sveta; noće biti zgolj popravci dogodkov iz Geneze, ampak se odpira v eshatološko prihodnost. To pričakovanje pa ni brezdelno čakanje, ampak je čista razpoložljivost za milostni Irenutek, ko priđe navdih in je mogoče z upajočimi baivami, svetlobnimi odtenki in smelo kompozicijo izreci molilev, naj se prihodnji trenutek spremeni v milostni večni sedaj, v jutro, ki se ne bo nikoliprevesilo v večer. V tem hrepenečem pričako-vanju je razstava akvarelov slikarkinib cvetlic dar obiskovalat in povabilo gledalcu, naj tuđi sam zasititi prihodnji irenutek, ki pripada Lepoti." dr. Edvard Kovač VUUDNO VAS VABIMO NA ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE AKVARELOV V SOBOTO 17. ROŽNIKA 2000 OB 20.45 V GALERIJO MEŽNARIJO NA TRDINOV TRG 11 V MENGŠU. Razstava bo na ogled do 9. malega srpana 2000, in to vsak dan od 18. do 20. ure, ob ncdcljah pa tuđi od 9. do 11. ure. Kulturni program ob odprtju bo oblikovala kitarisi-ka Meta Skok. V«*«lka ŠorliPuc: Rojena v Kranju, slikarstvo studirala v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost v razredu prof. Gabrijela Stupice. Po diplomi leta 1972 nadaljevala studij na slikarski specialki pod mentorstvom prof. janeza Bernika. I'odiplomski studij končala leta 1974. Samostojno razstavlja od leta 1973, in lo doma (največ v ljubljanskih galerijah, pa ludi v Mariboru in Kranju) in na tujem (Celovec, Tinje, Gorica, Trst, New York). Izraza se v tehnikah akvarela, slikarske tempere in vitraju. Od leta 1984 se veliko posveča načrtovanju barvnih oken. Njen opus šteje prek 100 vitrajev, najdemo jih v Ljubljani, Celju, Polzeli, Bovcu, Novem mestu, Celovcu, Torontu in drugod. Piše refleksije o problemi!) umetnosli, letos pa je izšel njen leposlovni prvenec (Zgodbe z repom in glavo). Ukvarja se ludi s knjižno opremo. Slikarka živi in dela v Ljubljani. Naslov: Aškerčeva cesta 15, 1000 Ljubljana, tel. (01) 25 10 850, in Vodnikova cesta 126, 1000 Ljubljana, tel. (01) 50 57 608. Osebi za stike za Galerijo Mežnarijo: Janez Škrlep, Trubarjeva ulica 5, Mcngeš, tel. (0-il) 283 929, in Ana Sitar, Hribarjeva ulica 6, Mengeš, tel. (01) 72 38 224. Razstavo sta omogočili: Župnija Mengeš in Občina Mengeš. PORTRET MESECA Nina KOMPARE Nina, kot rojena Mcngšanka, navezana na svoj dom in rodni kraj, nam povoj, kako se počutiš v Angliji? Zelo dobro. Okolje, v katerem se gibljem, je sevedn pogojeno z možnosljo glasbenega, pev-skega udejslvovanja in razvoja, ki jo na Rirmingham Conservaloiro /cio široka. Sprva je bilo malo ležje, kor prili v popolnoma novo okolje in začeti funkcionirali naravno in neobremen-jeno zahteva kar prečoj onergijo in samo-obvladovanja. Vendar sem so zelo hilro vživola in zdaj so počutim /o povsem (lomačo. Program in tempo dola na konsorvaloriju zahteva stalno maksimalno aktivnost in usredotočenost, tako da za kaka dolga uvajalna obdobja ni bilo priložnosti, in potom se hitro zgodi, da človek zrasle z okoljem. Uislvo jo, da Anglijo (kar volja bolj ali manj za vso tujino) no gledam skozi iste oči kot svoje rodno okolje, zlasti, ker je primer-jav oz. podobnosti bolj malo. Znašla sem so srodi pisano mednarodne druščino - već kol čolrlina studentov je prekomorskih - kar daje življenju veliko pestrost in nove izzive. Ljudje delajo Anglijo izjomno prijetno in prijazno državo (kar za vremo sir.er no volja - šala), tako da me ob misli na tamkajšnji studij spremljajo sami topli občulki. Dom jo pa sovoda dom... Poredko priđeš oz. priletiš domov, pa še takrat si zelo zaposlena. Tvoji obiski nišo namenjeni Ic obisku družine in prijateljev. Kaj vse počneš tiste kratke in hkrati dolgc dneve, ko si doma? Prav/aprav sploh no pridom tako poredko domov; v prvem semestru sem že pred počilni- 16 MENGŠAN PORTRET MESECA čami prišla Irikral, zaradi različnih naslopov, pa imeli smo dvoje daljših počilnic za I3ožič in Veliko noč - tuđi lakrat s težiščem na koncerti-ranju in glasbenem udejstvovanju. Čas, ko sem doma, je vedno prekratek, naenkrat se hočem naužili vsega, kar mi daje samo dom: družina, prijatelji in nenazadnje tuđi lepote naših krajev. Ob vsaki vrnitvi domov pa je seveda delo - petje; in ludi na ta način skušam konstantno vzdrževati stike z našim prostorom. Poznamo te kot pevko, solistko, zborovsko pevko. Kaj ti bolj leži? Težko je govoriti o tem, kaj mi bolj leži, saj gre za različne kategorije petja. Svojo glasbeno pol sem začela kot zborovska pevka - v MePZ Ljubljanskih srednješolcev Veter in DPZ Rodica s Karlom Leskovcem. Zborovsko petje mi je posebno pri srcu. Trenulno redno ne pojem v nobenem zboru in moram priznali, da lo kar malce pogrešam. Svetovni zbor mladih se sreča enkral na lelo, ko pa sem doma, če je priložnost, z veseljem zapojem z Domžalskim komornim zborom, katerega članica sem (bila) več let. Posvečam se seveda solistični karieri, ki daje pevcu in glasu več prostora za samouresničevan-je več možnosti za individualno izražanje, pri čemer je tuđi stik s publiko bolj neposreden. Težko pa je združevati zborovsko in solistično polje, nikakor ne zato, ker ne gresta skupaj, ampak zato, ker tega čas ne dopušča; sem pevka solistka, a rada sodelujem v kvalitetnih pevskih sestavih. Kdaj si začela svojo pevsko kariero? Si že kot otroček jokala po notah? Kol otroku mi note šc nišo prav veliko pomenile, sem bila pa vedno "glasovno precej izrazna", kar pomeni glasna, kot mi mami rada pove. Že od nekdaj sem ćulila veliko željo po polju in glasbi, a za to ni bilo prave možnosti, vse do sred-nješolskih let, ko se mi je odprlo širše obzorje in sem se predvsem ob spodbudi Kadija Lcskovca podala iz zborovskega petja na pot solistično nadgradnje. Najprej sem se vpisala v pripravnico na SCiBŠ in nato nadaljevala in zaključila studij petja v razredu prof. Marcosa Bajuka. Glasbeno izobrazbo si si pridobila ob rednom šolanju in kasneje obiskovanju studija na filozofski fakulteti v Ljubljani. Kako si to usklajevala? Oboje zahteva celega človeka. Vcm pa tuđi to, da si bila aktivna na drugih področjih. Razloži nam to! SGRŠ sem obiskovala hkrali s studijem lalinščine in angleščine na Filozofski fakulteti. Bilo je kar pestroč potrebno je bilo pač veliko discipline in sprotnega dela, vse na račun počitka in prošloga časa, česar pa sploh nisem pogrešala. Vseh smeri sem se lotila z veseljem in zanimanjem, kar je povsem zadostna motivacija za intenzivno delo in pospešeno uslvarjalnost. Treba je lo dobro organizirali čas in bili selektiven. Seveda vsaka smer zahteva celega človeka, ampak človek tuđi Nina in prof. Tomaž Pirnat: recital v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah ni popoln, če urosniči le majhen dol svojih leženj in po loj plati je vsestranskosl bolj samoumevna nujnosl kol izbira. Poleg tega imam srećo, da kdaj pa kdaj sploh ne ločim med delom - studijem in hobijem, tištim, kar Ijudjo počnejo v prošlom času. V mojem primeru se prosti čas, družabno »kolje in delo pojavlja v okviru stvari, v kalerih se udejstvujem in dolgoročno ukvar-jam; fino je, če li je Ivojo delo v veselje, je vse lažjo. Zadnje časc se velikokrat pojavljaš na glas-benih odrih skupaj s svojim očetom Francem Komparetom, trobentarjem in tvojim manegerjem. Se obnese biti ne le hči, pač pa tuđi tako rekoč poslovna partnerka, skupaj v dobrem in hudem, poleg tega živita vsak na svojem koncu, daleč vsak sebi. Oba sicer živita za glasbo, pa vendar... Res v zadnjih dveh lelih sodelujeva vsak s svojim prislopom in moram reci, da se kar dobro obnese. Zanimivo je, kaj vse lahko odkriješ, če združuješ različne vidike; oče to vedno opiše kot kompromis med klasično in zabavno glasbo, in lu res najdeva skupno točko in izhodišče za skupno glasbeno ustvarjanje. Z veseljem pose-gam izven strogega okvira klasične glasbe in se lolim tuđi zabavnih, ljudskih, Iradicionalnih pesmi in musicalov. Studij v Birminghamu vključuje tuđi musical theatre singing, kar mi je zelo všeč; v svetu spodbujajo petje različnih glasbenih stilov in razvoj širokega repertoarja in to je svojevrsten izziv. Z očetom živiva vsak sebi, vendar zadosti časa oba prebijeva doma, delava sprotne nacrte in sva ves čas v poveza vi. Oče je na glasbencm prizorišču že veliko časa - 40 let, pozna vsa pravila in s svojimi izkušnjami mi veliko pomaga in svetuje. Brez njegove pomoći bi bilo precej težje, predvsem mi je v veliko pomoč pri zbiranju sredstev za studij v Veliki Britaniji in pri managerskem usklajevanju. Nastopi, priprave zanj in sama izvedba vajinih koncertov predstavlja veliko napora in koncentracije. Kaj te pravzaprav drži pokonci ob vsem tem? Predvsem disciplina, samozavesl in jasna usmeritev. Seveda pa to ne bi bilo zadosti brez trdnega zaledja in podpore mami, očeta, bližnjih in ljudi s kalerimi tesno sodelujem. Lepo je vede-ti, da za vsem stojijo Ijudje, ki jih imaš rad in ki le imajo radi. S koncentracijo na nastopih pa ni težav, ker izvajalcu že sama koncertna situacija in odziv publike priskrbi fokus in željo po komunikaciji preko glasbo, napori so pa pač neizogib-na investicija pri vsaki stvari, ki se je človek resno loli. Kaj ti pomeni izid vajine kasete in CD plošče. Nekatere so že dosegle veliko naklado. Si ponosna na to? Sem. Vso plošče so naletele na dober odziv in lopel sprejem pri najrazličnejših poslušalcih, saj izhajam iz klasičnih krogov, oče pa iz zabavnih in narodno zabavnih. V veselje mi je, da tovrst- MENGSAN PORTRET MESECA no glasbo sprejema širok krog poslušalcev, saj so prav oni listi, ki glasbo vrcdnolijo. Na način, ki sva ga izbrala midva, se klasična glasba s svojimi posebnostmi približa ludi Ijudem, ki sicer do nje ne čutijo posebnoga nagnjenja. Dobila si Škerjančevo nagrado. To je naj-višje priznanje, ki ga lahko dobi glasbenik pri nas. Kaj ti pomeni? Kako si si ga pris-lužila? Lelos mi je bila podeljena Skerjančeva nagrada za izjemne zasluge pri umelniškem uveljavljanju SGBŠ, kar me je zelo prijelno presenelilo, in na kar sem posebno ponosna, ćulim se res počašćeno. Seveda ob tem ne pozabljam na zasluge prof. Marcosa Bajuka in prof. Tomaža Habeta, ki sta spodbujala umelniško udcjslvo-vanje v času šolanja tuđi izven šolskih okvirov. Da ne pozabiva na tvoje sodelovanje v sve-tovnem pevskem zboru. Še poješ tam? Formalno sem še članica WYC (Svetovni mladin-ski zbor), čeprav se letošnjega tabora in turneje po Španiji in Portugalski ne bom udeležila, poletje je pač prekratko. WYC je ena mojih naj-dragocenejših glasbenih in človeških izkušenj, česar kar ne morem preceniti. Pozimi se je WYC srečal v Belgiji in koncertirali smo po Belgiji, Nitozemski in Franciji z dirigenloma N. Tanako (laponska) in A. Thomas (ZDA). S pevci redno vzdržujemo stike in tuđi organizatorji na ICCM (Mednarodni center za zborovsko glasbo) se srečujemo na različnih mednarodnih projektih in izmenjujemo izkušnjc. V decembru pripravljajo turnejo po Južni Afriki in zbor ves čas deluje s polnim zagonom. Čeprav se ne nameravam udeležili naslednjih srečanj WYC, ker v ospredje postavljam solistični razvoj, kar je s termini WYC ležko uskladiti, načrlujem nadaljnje sodelovanje s pevci ob različnih priložnoslih. Kdaj se vrneš? Morda kaniš ostati v tujini. Vem, da te vabijo tuđi tam k različnim vrstam sodelovanja. Končujem drugi lelnik, čakata me še dva. V Angliji se vse zelo hitro razvija, možnosti so velike in pozitivne, kar dokazuje tuđi moja uvrstitev med štiri finaliste tekmovanja Reginald Vinc.cnl Lieder Prize v Birminghamu. Zaenkrat še nimam izdelanega jasnega cilja kar se tiče časa po šolanju. Trenutno se nameravam v polni mori posvečati studiju, se čim bolj izpopolnili in nabrati čim več izkušenj. Kdo ti je pomagal pri odhodu v Anglijo? Pa finančno? Predvsem bi rada izpostavila Občino Mengeš, župana Tomaža Štebeta in svetnike, in se jim iskreno zahvalila za cenjeno finančno pomoč pri mojem studiju. Poleg tega sem varovanka Ustanove Gallus, ki ima zasluga za moje razširjeno glasbeno delo-vanje, v okviru katere sta moja mecena Mla-dinska knjiga in Mercator. Tatjana S. Strmšek KULTURA PRITRKOVALCI Na pobudo pritrkovalnega krožka slovenskih bogoslovcev je na Brdu pri Lukovici potekalo srečanjc pritrkovalskih skupin iz Ljubljane in okolice. Posebnost slovenske cerkve je tuđi ta, da znamo s pomočjo pritrkovalcev iz zvonov izvabiti različne melodije, ki imajo tuđi svoja imena. Da pa bi svoje znanje in izkušnje še povećali, organiziramo tečaje po vsej Sloveniji. Želimo pridobiti mlade, da ta enkraten, vendar ne tuđi lahek način zvonjenja, ne bi postal pozabljen. DJD ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdlnov trg 8 • Telefon: 061 738 977 Pisama in skladište sta odprta ob petklh od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 18 MENGŠAN KULTURA Likovna razstava dveh učiteljic foto: dr. Herman Berčić Praznovanju občinskega praznika se je pridružila tuđi Osnovna šola Mengeš z otvo-ritvijo likovne razstave. Ga. Milica Tomšič in ga. Teodora Blejec sta obe članici Likovnega društva Mengeš, pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja g. Vinka Žcleznikarja in organizatorjcm g. Abidom Bchričcm. Razstavljalki imata v svojem likovnem izrazu dosti podobnosti, v mnogih elementih pa se razlikujeta. Najeno-stavnejša vsebinska opredelitev dueta bi se glasila impresija - ekspresija. Ga. Milica Toinšič je pri odločanju za nadaljnji studij nihala med likovnim in šporinim področjeni. Odločila se je za šport, likovno izražanje pa je obranila kot prostočasno dejavnost. V Osnovni soli Mengeš je že clve deseiletji zaposlena koi učiteljica športne vzgoje. Proste ure ji poleg likovne zapol-njuje tucli glasbena muza. Kada zaigra na klavir, kitaro in harmonike), pa tucli poje zelo lepo. Ga. Teodora Blejec je veliko let cio upokojilve poučevala v soli v Trzinu. Kot razredna učiteljica je lahko stik z likovnim izražanjem nadaljevala in prenašala na svoje generacije učencev. Risba ali slika s kredo na tabli ji je bila mnogokrat odličen pomočnik za ponazoritev snovi k boljšemu in Ifižjcmu razumcvanjii, /a Milico so po eni sirani značilnejši ekspresivni osebno izpovedni motivi, polni nolranjih intimnih vsebin (suhe igle, jedkanice, kolagrafija), po drugi strani pa kompozicijske studije z dekorativnimi likovnimi re.šitvami (linorezi). Pri Teodori prednjačij lirični zapis sveta, ki izginja, ostaja pa v njenem spominu in se čuti poklicano, da 8a na tak način ohrani zase in sporeći gledalcu. Impresivna tihožitja, idilične pokrajine ter Zanrski motivi (Gospodar, Toplina, Babica, Kuhinja) izkazu-lejo uspešnost Teodorinih prizaclevanj svojega likovno-pedagoškega poslanstva. Za vse tište, ki smo pozabili, kako se katera vrsta tehnike izdeluje, sem v dogovoru z g. Kalinškom prepisala njegovo strokovno razlago. "Prva prednost građenih tehnik pred ostalimi slikarskimi in risarskimi je reproduktivnost, saj i/ enc matrice odlisnemo več cnakih odlisov. Na tem temelji popularnost grafike tako pri ustvar-jalcih kot ludi pri pri Ijubiteljih oz. potrošnikih umclnin. Uslvarjamo lahko v več deset različnih tehnikah. Na Icj razslavi pa smo jih lahko ob-čudovali pet. Linorcz je osnovna izhodiščna grafična tehnika, izpcljana iz lesoreza, v zgodovini najbolj cenjc-na in uporabi Jana. S svojo crno belo pojavnostjo daje strog, precizen vidcz, Barvni linorcz poglo-bi vtis prostora in z ustreznim izborom barv poudari psihološko izpoved grafike. Obe tehniki zahlevata za pripravo matrice obilo ročnih spretnosti. Prav težavnost tega opravila daje prej omenjeni karakter. Linorez spada med tehnike visokega liska, kar pomeni, da barvo na papir odtisnemo s površine matrice, kjer smo matrico izrezali, ostane belina. Suha igla je veliko neposrednejša, saj borno na odi isu za razliko od linoreza videli pozitiv, čeprav ludi risanje z iglo v kovinsko ploščo zah-leva veliko truda in nalančnosti. Pri tej in sorod-nih tehnikah (jcdkanica, bakrorezu) barvo vtremo v risbo na matrici, odvečno s površine pa odstranimo. Grafična preša prcdhodno omočen papir vlisne tako globoko, da potegne barvo iz zarez, zato te tehnike imenujemo tehnike glo-bokega tiska. ledkanica je zelo podobna suhi igli, razlika je v pripravi matrice - cinkove plošče. To premažemo z asfaltom, v kalerega rišemo. Risanje je lažje, natančnejše in bolj neposredno, saj je asfalt mehkejši od pločevine, nato jo za nekaj časa potopimo v kislino, da na zarisanih crtah jedka površino matrice. Tiskamo na cnak način kot pri suhi igli. Kolagrafija je sodobnejša grafična tehnika, ki združuje tehnike visokega in globokega liska, omogoča pa ludi odliskovanje reliefnih slruktur, tekstur in pollonov, kar razširi njene prednosti preko vseh klasičnih grafičnih postopkov. Eno-stavnosl priprave matrice in bogaslvo možnosti so popularizirali kolagrafijo zlasti v šolah in pri uslvarjalcih, ki jih ostale grafične tehnike omeju-jejo." Ponedeljkovo pozno popoldne je bilo za veliko obiskovalcev in občudovalcev likovne umetnosti prav zaradi lepote in paše za oči še lepše. Glasbeni vložki učencev naše osnovne sole in tesede razstavljalk in gostov pa so dokazali, da je umetnost vseobsežna, ne pozna meja in prodira v naša srca z roko v roki. Tatjana S. Strmšek 19 MENGSAN KULTURA 25 LET FOLKLORNE SKUPINE SVOBODA MENGEŠ Sobotni večer, 13. maja 2000 je bil plesno obarvan, saj so člani folklorne skupine Svoboda na ta dan praznovali 25-letnico svojega delovanja. V goste so povabili tuđi folkloriste iz Beltincev in njihovo spremljcvalno skupino Marko bando ter ves večer plesali, da se je iskrilo. Mengeški folkloristi so začeli uradno plesati pred 25 leti. Takrat so v okviru Kultumega društva Svoboda ustanovili samostojno sekcijo, ki se je ukvarjala s folklora, vanjo pa so se včlanili tišti plesalci, ki so prve plesne korake naredili v osnovni soli pod strokovnim vodstvom gospe Štefke Mlakar. Urađen začetek folklorne skupine je seveda dal nov zagon že skorajda starim mačkom, ki so se nekaj let prej sele začeli učiti naših narodnih plesov. Sam začetek pa ni bil preprost, čeprav ga je gospa Štefka Mlakar na njej lasten šaljiv in hudomušen način opisala nekako takole. Ker so folklora plesali skorajda vsi na takratnih osnovnih šolah po Gorenjskem, so se tuđi v Mengšu odločili, da skorajda ne morejo biti slabši. Zbrali so prve plesalce, se naučili nekaj plesov, se po svojih močeh in z veliko mero iznajdljivosti oblekli v nose ter zaplesali. Čeprav so bile kritike zelo slabe, pa je bila ledina-zaorana in čez leto dni so se v Velenju predstavili v povsem novi obliki in oble-ki ter seveda navdušili. Folklorna skupina je od začetka svojega delovanja imela svojega predsednika (nekajkrat tuđi predsednico), tajnika Cše večkrat tajnico) in garderoberja, v odboru pa so jim navadno pomagali tuđi člani. Začetni uspehi so dali skupini nov polet in pomoć krovnega društva Svobode, jim je omogočila nakup novih noš, ki so jih potrebovali za posamezne pleše. Strokovno pomoč so Mengšani dobili tuđi pri gospe Bredi Kurzweil, ki je pripravila tuđi nekaj novih koreografi), med njimi je gotovo najbolj znana za Mengeške pleše, s katerimi so se predstavljali po Sloveniji in izven njenih meja. Prav gostovanja so jih predstavila širšemu občinstvu, ki je postalo navdu.šeno ob plesnih sposobnostih dokaj mlade in živahne skupine. Pri tem so jih spremljali tuđi mnogi glasbeniki, predvsem gospa Pepca Bleje na diatonični har-moniki, ki je kot pravi ljudski godec skrbela za poskočen korak mladih plesalcev, poleg nje pa še Pavle Kosec, Ernest Kvartič, Bojan Mlakar in Franci Veider, Nače Zaletelj, Primož Kosec in Matej Šare, od leta 1979 pa je zvest spremlje-valec otrok in odraslih Robi Stopar s harmoniki, kateremu so pomagali tuđi Franci Orel, Miha in Andrej Trampu/, Boris Dečman, Simon Podboršek in Klemen Leben, Pavle Jerše in Bojan Čepon ter Primož Per in Robi Požar. Ob dvajsetletnici svojega delovanja so folkloristi izdali tuđi prikupno knjižico, ki je opisala njihovo dotedanje delovanje. V njej so objavili tuđi prenekatere zanimive fotografije iz nastopov in slike plaket ter priznanj, ki so jih dobili za svoje udejstvovanje. Vcs čas pa je za njihov pod-mladek skrbela Štefka Mlakar v osnovni soli, ki je navduševala najmanjše in jih naučila osnov belokranjskih, kasneje pa tuđi mengeških plesov. Mnogi od njih so se potem priključili odrasli skupini. Najpomembnejši nastop pa je bil njihov ples na Smotri folklore I. 1986 v Zagrebu, kjcr so bili predstavniki Slovenije na enem od najtolj imenitnih folklornih festivalov v tem delu sveta. V času po praznovanju dvajsetletnice so se člani redno srečevali na tedenskih vajah, dvakrat pa so organizirali tuđi večdnevne priprave, na katerih so obnovili ves program in se pripravili na večdnevne nastope. Število članov je nihalo med 25 in 35 rednimi člani, v letu 1998 pa so ponovno začeli z vzgojo najmlajših v otroški skupini, ki šteje 17 otrok, za seboj pa imajo že kar nekaj nastopov pred dotnačo publiko v Mengšu, ki jih je izredno toplo sprejela. V zadnjih letih folklorno skupino vodi Zoran Jagodič. V tem času so nastopali na srečanjih li gorenjskih lolklornih skupin v Školji Loki, na I izseljeniških piknikih z imenom Srečanje v moji II deželi, gostovali so v lujini predvsem v sosednji * Avstriji, Nemčiji in na llrvaškem, organizirali več * celovečernih nastopov v Mengšu in okolici, pri « tem pa redno sodelovali na priredilvah, ki so jih * organizirala domaća in okoliška društva, od I Mihaelovega sejma do Novoletnega videomeha * na nacionalni televiziji. * Sicer pa je bil nastop ob 25-letnici kot vedno v * nabito polni dvorani prava paša za oči. Če so * najbolj prisrčno zaplesali prav najmlajši folk-t. loristi, pa so bučen aplavz doživeli tuđi pred- * stavniki I, i. "žlahtnu generacije", torej prvih * predstavnikov folklorne skupine, triju od *> nastopajočih, Stanka Jaklič, Danica Jare in * Marko Trampuž pa so bili dejansko plesalci, ki » so zaplesali v prvi postavi leta 1971 na « Gorenjskem in začeli plesno tradicijo v Mengšu. I Zaplesali so svatovske pleše, med njimi ludi * znani ples z majoliko, kjer mora vrč ostati na * glavi plesalca, ki pa zato seveda ne sine -■ mirovati. » Prekmurski gostje so se predstavili z nekoliko * različno glasbo od te, ki jo poznamo na * Gorenjskem, a vendar so zaplesali ludi nekatere ^ pleše, ki so bolj ali manj podobni tukajšnjim, * zatorej lahko govorimo o slovenskih plesih ■ (seveda v več različicah). Večer je bil razdeljen .. na dva dela, ker so si morali plesalci tuđi neko- » liko oddahniti, v drugem delu pa so podelili I tuđi Maroltove značke in društvena priznanja * najbolj zaslužnim. Tuđi folkloristi so dobili * nekaj daril od gostov ter mnogo zahval in 20 MENGŠAN KULTURA čestitk za njihovo delo ter izredno uspešen nastop ter seveda veliko vzpodbudnih želja za leta, ki so pred njim i. Navdušenje in nalezljiv nasmeli sla se raz.širila po ćeli dvorani in obiskovalci so domov odšli veseli in nasmejani. Folkloristi pa so se po končanem nastopu še malce poveselili in prive/ali dušo, brez plesa kajpak ni šio. Prejcmniki Maroltovih značk za vcčletno delovanje na folklornem področju, ki jih je podclil gospud Pavcl Pevcc, ki vodi Sklad za kulturo v Domžalah, pa so: ZLATA MAROLTOVA ZNAČKA (nad 1 5 let) Maljaž Loboda Robi Stopar Zoran Jagodič SREBRNA MAROLTOVA ZNAČKA (10 do 15 lel) Boris Dcčman Dušan Jagodič Sabina Loboda BRONASTA MAROLTOVA ZNAČKA (5 do IO let) Urša Avguštin Brigita Bcnda Polona Brczočnik Katja Drcmclj Aleš Jankovič Barbara Jcrctina Tanja Dcčman Klcmcn Lcbcn Brane Malus Andrcja Marin Urša Schiro Folklorna skupina se je želela zahvalili tuđi posameznikom za požrtvovalno delo pri folklorni skupini, zato so Pepci Bleje, Štefki Mlakar, Slavku I'išku in Marici Sinčić podelili društvena priznanja. Obiskovalci v dvorani pa smo izvedeli tuđi, da so dani žlahtne generacije gospo Štefko Mlakar počastili ludi z noćno podoknico. Pri organizaciji 25-letnice pa so folklorni skupini pomagali ludi šlevilni sponzorji. Folkloristi se zahvaljujejo vsem naštetim sponzorjeni in Ostalim, ki so pomagali s svojim prispevkom ter ne želijo biti imenovani. Z njihovo pomočjo so s koncertom dostojno zaokrožili 25-letno delovanje skupine, pravijo folkloristi. Ob koncu pa še zahvala oblikovalcema scene Slavku Pisku ml. in Marjanu Gabrilu, saj je tuđi scena pripomogla oblikovati vzdušje sobotnega večera Mateja Jemec Občlna Mengeš • Papirna galanterija Janez Jankovič s. p. • Lek d. d. • CMT Melodija d. o. o., Mengeš • Alu Alprem d. o. o. • Sllkopleskarstvo Sandi Jakllč s. p. • Lili bar Mengeš • Krantes d.o.o., Prelovšek & CO. • vendo & CO. d. n. o. • Žerjav Mladen s. p. • AVS Igor Budja s. p. • Slikopleskarstvo Jančlgaj s. p. • Tltan d.d. Kamnlk, Semesadike d. d., Mengeš • hks Vigred p. o. • Belinka Kemostlk d. d., Kamnlk • Canon, Medlc AndreJ s. p. • Akrol Kosec Alojz s. p. • Izolacije Zobavnik, Kamnlk • Megatronik d. o. o. • Hram Rožice • Elektro Počlvavšek d. o. o • Kovinopasarstvo Dollnšek s. P. • Totter Mldl d.o.o. Cvetllčarna Sršen Marjeta • Dentalla d. o. o., Ljubljana • Slikopleskarstvo Jamšek s. p. • Kemična člstllnica Mali Maja • Kamnoseštvo Marjan Makovec s. p. • Slaščičarstvo Razpotnlk • Slaščlčama Flere • Župan Harmonike • Jure Repanšek, Mengeška koča • Costlnstvo Jože Per • Cabrllo Marjan • Polaganje keramike, Mušlč Emil s. p. • Umetnlško oblikovanje glasbll, zaletelj Nače s. p. • simon Rablč, Ralner 21 MENGŠAN KULTURA ŽUPNIjA.MENGEŠ : *** NOVA MENGEŠKA SKUPINA FENIKS Ta dan so se širši publiki namreč prvič predstavili člani nove rock zasedbe Feniks. In navdušili vse, ki so si vzeli čas. Kam pa segajo začetki ansambla? Mladi glasbeniki, največ jih obiskuje osmi razred, se z glasbo nišo začeli ukvarjati kar tako. Vsi so začeli hodili v glasbeno solo, kjer so nekaj let izpopolnjevali svoje znanje, potem pa so fantje staknili glave na kup in se začeli pogovarjati o lastni skupini. Pa ne taki navadni, povprečni, lemveč skupini, ki bi igrala kakovostno glasbo. Prvi so za zamisel izvedeli starši, ki so jih sicer podprli, kot pa pravijo člani skupine sami, jim nišo najbolj verjeli, da bodo zdržali in uspeli. Ker pa so bili trdno odločeni, da ne bodo popustili, so začeli z vajami v babičini kleti ali "kevdru". Tako dobro jim je šio, da so zvoki čez nekaj časa začeli presedati polrpežljivi babici in fantje ter dve dekleti so se preselili v garažo. Pa tuđi garaža ni izpolnjevala meril o ncpropusl-nosti zvoka, zato so bili bližnji in tuđi malo bolj oddaljeni sosedje že precej bolj zgodaj kot ostali prebivala Mengša seznanjeni z ritmi in zvoki mladih glasbenikov. "Bend iz garaže," kot se je glasil prvi delovni naslov skupine pa je vse več vadil, zato so pri Načetu Zaletelju, očetu dveh članov skupine in "prvem rockerju Mengša", kot mu pravijo Feniksi, naredili zvočno izolacijo garaže. Tako so bile premagane prve težave, še prej pa so starši svojim nadobudnim glasbenikom kupili instrumente in jim naklonili čas za vaje, ki so kar Irikrat na teden po dve do tri ure. In kdo so ti mladi, o kalerih je že ves čas govora? ]aka Zaletelj igra kitaro in klaviature, Rok Rogelj kaže svoje umetniške sposobnosti na bas kitari, Gregor Jež igra kitaro in poje, Luka Zaletelj kraljuje za bobni, Peter Čepon je saksofonist, Špela Selak in Tina Marinšek pa pojeta. Ćelo sošolci in vrstniki jim sprva nišo verjeli, da bodo res kdaj pripravili koncert in nanj po-vabili ćelo Petra Lovšina, po koncertu pa so Četrtck, 25 maja bi bil lahko samo še eden izmed vročih delavnih dni v maju, ćelo dan mladosti, ki smo ga praznovali nekoč, je le nekate-rim izmed nas na ustnice privabil zbledel nasmešek. In kljub vsemu to ni bil navaden dan, saj so se zvečer v kul-turnem domu zbrali skoraj vsi učenci mengeške osnovne sole, veliko staršev, sosedov, znancev, ker ... pohvale začelo deževati z vseh strani. Koncert so napovedali ludi na lokalnih radijskih postajali, kjer jih bodo v kratkom tuđi predstavili. Kako pa je živeti z glasbo v takšni mladosti, ko je nenazadnje veliko šolskih obveznosti, pomlad prinese ludi kakšno zaljubljenost in še druge obremenitve? Vsi člani ansambla v glasbi uživajo in se glasbi prepuščajo. Njihovi vzorniki so dobri rockerji od lirvana Adamsa, Sanlane do Rig Foot Mame in sevoda Pera Lovšina. Tuđi sami uslvar-jajo lastne skladbe, večinoma skupaj, ko si pokažejo, kaj komu ugaja. Tuđi punci Tina in Špela se v fanlovski družbi dobro počutita, saj pravila, da "ni krize." V soli jih po koncertu poznajo bolj kol prej, mnogo več ljudi jih ogovori na cesti, vendar ostajajo z noga-mi na tleh. Hvaležni so svojim staršem za izdat-no pomoč, Juvanu za kakovoslno ozvočenje, Francu (eriču za dvorano, Sinku za osvetljavo in v šali so dodali, da ludi Pelru Lovšinu, ker se je "upal" igrati z njimi. Kako pa je bilo na koncertu? Glasba je pre-vzela vsakogar v dvorani, najbolj vneti so glasno ploskali, žvižgali in peli, drugi so občudovali mlade na odru, ki so se obnašali, kot da je koncert pred domačo publiko najbolj preprosta stvar na svelu. In z njimi je pel ludi Pero Lovšin. Dan torej, ki bi ga mnogi radi doživeli čim prej, čo bo le mogoče. Zato se Feniksi, ime je bilo izbrano v zadnjih dneh pred koncertom, tuđi poslavljajo s sproščenim in nasmejanim: SE VID'MO! Mateja Jemec DRUGI DEKANIJSKI SINODALNI DAN V MENGŠU 3. junija so se srečall verniki Iz domžalske dekanlje na 2. dekanljskem sinodalnem dnevu v Meng5u. Po zaključni pesml besednega bogoslužja in pozdravu, kl ga je izrekel mengeškl župnik In prodekan MateJ Zevnlk, se Je začel osrednji del srečanja. Namen srečanja Je bil osvetlltl Šest odprtlh tem sinode Cerkve na Slovenskem, kl so 1. DRUŽINA IN ZAKON, 2. DRUŽINA ■ CERKEV ■ KATEHEZA, 3. DRUŽINA -CERKEV - ŠOLA, 4. MLADINA, 5. KRŠĆANSKA DOBRODELNOST IN 6. KRISTJAN IN CERKEV V DRUŽBENEM OKOLJU. Zastopnikl nekaterlh župnij so najprej povzeli, kaj je bilo za vsako od teh tem rećenega na 1. zasedanju slovenske sinode novembra lansko leto, potem pa so voditelji ali zaplsnlkarjl deka-nijskih pogovornih skupln, kl so bile v nedeljo, 2. aprila 2000, predstavili, kaj so ob postavljenih vprašanjih na te teme dorekll predstavnikl posameznih župnij. Pri vsaki temi pa so duhovni-kl predstavili še druge konkretne predloge In smernice, kl bodo poslane tajništvu za 2. zasedanje sinode novembra letos. Vprašanja, kl so se ob tem zastavlla posa-meznlm obiskovalcem, so bila zastavljena tudl tajniku sinode gospodu Lojzetu Cviklu. Na neka-tera Je sam tudl ob koncu srečanja odgovoril. Srečanje pa so s kulturnim delom popestrill tudl člani Kulturnega društva Groblje, kl so uprizorili enodejanko, šalo z Izzlvalnlm naslovom Samomorilca, mladlnskl cerkvenl zbor Iz Jarš, kl Je zapel dve pesml, družinski trio černe Iz Jarš In gospa Vida Detela, kl Je prebrala Molltev starega človeka. Popoidne so oblskovalcl dekanljskega srečanja zaključili s sveto maso v mengeškl župnljskl cerkvi, ki jo je vodil tajnik sinode gospod Lojze Cvlkl. več o vseblni posameznih pogovornlh tem pa boste lahko prebrali v jesenski številkl. Mateja Jemec 22 MENGŠAN DOBROTA NE POZNA MEJA NAŠA HIŠA INČE začetek del 15. avgust 2000 Si Bs •*■ ^ niij! &#<®. ■fo«kw$li&&. ®&® s* * Ste* iS> ss ■* 0 » «'s & £ & * « Si* * #! fit mo tej temi posvetili već prostora, pa ludi naslovnica Mengšana bo enaka naslovnici zbornika, za kar pa tokrat nismo dobili dovolj podpore. Za pokušino le nekaj podatkov. Zbornik je izdala in založila Osnovna šola Mengeš ob idejnem vodji ravnatelju g. Branku Liparju; uredila in vse niti v rokali je držala ga. Ljubica Rožman; oblikoval in za tisk pripravi! g. Lojze Kalinšek; z jezikovnimi in drugimi napakami se je spopadala ga. Helena Škrlep. V uredniškem odboru smo zasedali in tuhtali (po atecednem vrstnem redu) g. Milan Burkeljca, g. Branko Lipar, ga. Marjanca Petrina, ga. Irena Seclej - Pečenko, ga. Tatjana S. Motor Strmšek, ga. Martina Šorn - Povšnar, ga. Milica Tomšič in ga. Dragica Železnikar. Obilni in lični zbornik v obsegu 224 strani velikega formata je tiskalo Delo tisk časopisov in revij, za ilustracije pa so poskrbeli učenci naše osnovne sole. Pomemben, pravzaprav najpomembnejši delež pri celotni zadevi pa imajo trije glavni avtorji. Prof. Stane Okoliš se je posvetil zgodovini šolstva v Mengšu od začetka do leta 1918, dr. Andrej Vovko je na kratko orisal razvoj šolstva na slovenskem ozemlju od razsvetljenega absolutizma do danes, tretji del je prispeval dr. Milan Divjak - otrokove pravice v naši soli nekoć in danes. Zelo zanimivi so utrinki iz kronik, mnenja o soli in spomini nanjo ter galerija pomembnih Mengšanov. Reprodukcije v zborniku so vzete iz arhiva Šolskega muzeja Slovenije, Nadškofijskega ordina-riata v Ljubljani in OŠ Mengeš ter Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zbrano gradivo kaže, da se je na področju šolstva dogajalo vedno veliko, z različnimi poudarki, glede na čas, glede na razmere in takratne vodje sole. Prikaže nam marsikaj novega in zanimivega. Starši in stari starši so nam pripovedovali svoja doživetja, v zborniku Šola pod Gobavico pa dobi-mo širši pogled na dogajanja v posameznih olxlol> jih. Večkrat ne vemo, kaj komu podariti. Za sedanje in bivše Mengšane je to lahko prikupno in poceni darilo. Zbornik je na voljo v tajništvu OŠ Mengeš po ceni 1.500,00 SIT za učence, za ostale pa 2.000,00 SIT. Zbornik je izdan v majhni nakladi, zato ne odla.šajte /. nakupom. Tatjana S. Strmšek Sedanji ravnatelj g. Branko Lipar se je na novinarski konferenci zahvali! tuđi bivšim ravnateljem. Hvala tuđi g. Romanu Maligoju. Ko se motor zjutraj žbuci, hitro iz postelje leti. Najprej pomane si oči, potem pa v kuhinji zajtrk naredi. Hitro torbo si pripravi in v solo se odpravl. Tam uči se In godrnja, saj zelo lepo se ima. Hitro domov prldrvl, petico mamici pred nos moli. Potem pa zunaj se smejl z otrokl drugimi. Zvečerpa v posteljico gre, tam zamlžl In spi. Katja Lucln, 4. c V Antonijevem rovu V Anlonijevem rovu je bilo nepozabno lepo. Oblekli smo se v lurislično-rudarske oblekc. Veliko je bilo živega srebra in prikazano je bilo, kako so rudarji rudarili. V zelenih oblekah smo se spustili v mrzel rov. Po velikih slopnicah smo se spusti li več kol dveslo melrov globoko. Turistični rudar nam je rekel, da bo ugasnil luč, in lo se je tuđi zgodilo. Začeli smo vpiti in skakati, dokler je ni ponovno prižgal. Pokazal nam je napravo, ki prikazuje potres. Ko je napravo prižgal, se je zalreslo in zabobnelo. Videli smo tuđi rudarske vozičke. Vsak lovor je tehtal 300 kg ali več. Doživeli smo veliko novega in zanimivega. Vračali smo se po več kot 1S0 stop-nicah. Na vrhu rudnika pa je bil spomenik, posvečen sv. Barbari. Tako smo zaključili rudarski labirint in prispeli zopet na toplo. Eva Franko, 4. c Antonijev rov v ponedeljek, 15. maja smo šll v idrljo, da bi si ogledali Antonijev rov. Ta rov je star 500 let. včaslh so morali rudarji prehodlti več kot 1016 stopnic. Na začetku rudarji še nlso Imeli čelad, ampak svoje klobuke In navadna oblačila. Pozneje so dobili neobvezne čelade, zdaj pa Imajo obvezne čelade in obleke za vsakega rudarja ali turista. Včasih so Imeli smrtno uro in na njej so bile obešene kovinske plosčlce s števllkaml. In vsak rudar je imel svojo. Ko Je rudar odšel v rov, je vzel svojo ploščlco In če Je po končanem delu ni bilo na svojem mestu, so rudarji vedell, da nekdo manjka In so ga šll Iskat v rov. Antonijev rov Je drugi največjl rov z živim srebrom v Evropi. Antonijev rov v globlno merl približno 400 m. Služba v rovu se jim Je začela ob 4. uri zjutraj, kar Je bilo zelo naporno. Će je zjutraj kdo zaspal, je vodja pozvonll na zvonec In se Je zbudll. Katja Kosmatln, 4. c NAŠA ŠOLA 24 MENGŠAN Divje jezero Včeraj, 15. maja smo se s solo odpravlli gledat Divje Jezero. Vodič nam Je razložll, da so botanikl odkrlll več kot 150 rastlinskih vrst. NajbolJ pa Je znana sicer zaščitena roža kuštravi jeglič. To Je najmanjša vrsta jegllča, ker Jih poznamo, iz Dlvjega jezera izvlra najmanjša reka na svetu, dolga komaj petlnpetdeset metrov. To Je reka Jezernica. Jezero Je globoko petnajst metrov, vendar se nadaljuje do zda) sto metrov raziskane podenske luknje. voda je tako umazana, da ob obali skoraj ni videtl dna. voda Ima poleti do 16 stoplnj Celzlja, poziml pa samo 10. Rok Klmovec, a. c Divje jezero Včeraj smo obiskali Divje je/ero, ki leži pred Idrijo. I5ilo je zelo za-nimivo. Izvedela sem, da na dnu je/era živijo človeške ribice. Izvedela sem ludi, da so lam bolaniki našli 150 različnih rasllin. Na primer kraški jeglič, ki rasle samo lam in nikjer drugje. Divje jezero je izvir najkrajše reke na svetu, dolga je le 55 metrov. Kadar ta reka narasle, se jezero spremeni v požiralnik in odvečno vodo pozira. V jezeru živijo ribe in raslline. Na dnu jezera je rov s premerom pelnajst ali deset metrov. Potapljači so že večkrat poskušali ta rov raziskati in pravijo, da je tako lemno, da je zelo nevarno in se ne vidi nili rok pred obrazom. Nič se ne vidi, ludi z lučjo. Poleg tega je rov zelo dolg. Voda je zelo mrzla. Le najpogumnejši plavajo in se kopajo v njoj. l/vedela sem še, da Idrija leži ravno na meji med kraškim in predalpskim svetom. Divje jezero je ograjeno s skalami, zato je tam zelo hladno. V jezeru so umrli trije potapljači, ko jim je začelo zmanjkovali zraka in jih je zagrabila panika. Največja globina jezera je petnajsl metrov. Kadar hudourniki napolnijo jezero, začne voda bruhali. Sicer ne kol iz gejzirja, a vidi se. Reka, ki izvira v Divjem jezeru in je najkarjša, se imenuje Jezernica. Skale, ki obdajajo jezero, so "doživele" idrijski pre-obrat. Tako, da so skale, slare slo milijonov lel, /daj spodaj, in lisle, ki so stare tristo milijonov let, so zgoraj. Za Idrijo je značilen rudnik, v katerem smo bili in v katerem kopljejo živo srebro, njihovo ročno klekljanje čipk in njihovi cmoki -žlinkrofi. Mntcjii Inkopcc, 4. c MENGSAN PRISPEVKE z disketami (zapis vVVordu, shranjeno kot ^samo tckst/fext only"), rokopisc, fotografije (tiff ali jpg), oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mcngšana lahko pošljele na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš" ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mcngeš, najkasneje do 8-Julija* IZ PRETEKLOSTI MUZEJ mD] MENGEŠ ARHEOLOŠKI SLEDOVI POSELITVE MENGŠA IN MENGEŠKEGA POUA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU Župnijska cerkev sv. Mihaeia v Mengšu. (foto Peter Škrlcp) V porečju Pšate Je znanih več arheoloških najdišč Iz zgodnjega srednjega veka. V Mengšu so našli nekaj predmetov iz obdobja preseljevanja Ijudstev. Na Zadružniški cesti je bila po poročilu Ivana Vidallja najdena gotska fibula, ob župnijski cerkvl pa sta bili Izkopani pasnl sponi Iz 6. stoletja. Ostankl naselblne, ki so jo odkrili pri Dragomlju, In grobovi, kl so jih Izkopali v Šmartnem pri Cerkljah, Komendi in Mengšu, pa Izvirajo Iz staroslovanske dobe. Staroslovansko groblšče v Mengšu so odkrlll leta 1899, ko so pri cerkvi sv. Mlhaela kopali Jamo za novo župnlšče. Prekopali so veliko grobov In naletell na števllne najdbe. Izročlli so jih v hrambo Deželnemu muzeju v Ljubljani (danes Narodni muzej Slovenije). Ohranilo se je več kot 50 predmetov iz prekopanih grobov, za kar so zaslužni župnik Janez Zore in po-sestnlk Anton Stare iz Mengša ter žlvinozdravnlk In zbiralec Josip Nlkolaj Sadnikar iz Kamnika. v muzeju so najdbe najprej vplsall v rimsko inven-tarno knjigo (številke R 3431-3472, R 6901-6906 In R 7106-7111), pred leti pa so jih prepisali v zgodnjesrednjeveško knjigo In so zdaj označene z Inven-tarnlml števllkami od S 2153 do S 2207. Gradivo je bilo strokovni javnosti prvič predstavljeno leta 1908, ko Je arheolog vvalter Smid objavil studijo o staroslovensklh groblščlh na Kranjskem, v celoti pa sele v sedemdesetlh letih v članku Davorina Vuge (leta 1975) In v knjigl Paole Korošec 11979). v omenjenlh objavah so bile najdbe uvrščene v ketlaško kulturo, katere nosile! so bili alpski Slovanl (9. do 11. stoletja po Kt). Nekropola v Mengšu spada med pogosta slovanska "groblšča pri cerk-vah". Takšnl sta tuđi grobišči v Komendi, ki je bilo odkrito pri cerkvl sv. Petra, In v Šmartnem pri Cerkljah, pred leti deloma Izkopano ob cerkvl sv. Martlna. Največje je bilo groblšče pri župnijski cerkvl v Kranju, manjša pa so arheologi odkrili na Malem gradu v Kamniku, na Bledu In drugod. Na teh najdlščih časovna vez med groblščem In cerkvljo ni natančno ugo-tovljena. V Sloveniji Je bila sočasnost grobišča In cerkve potrjena le na Blejskem otoku, pri Batujah v Vipavskl dolini In na Legnu pri SlovenJ Gradcu. V tem prlmeru govorimo o slovanskem "groblšču s cerkvljo". Znana pa so tuđi groblšča, ob katerih ni stala ne sočasna ne kasnejša cerkvena stavba. NAŠA ŠOLA 25 MENGŠAN isžsjy^P RETEKLOST BRONASTI OBSENČNI OBROČKI, pr.: 4,1 cm, 3,5 cm in 4,3 cm. Mengeš, župnijska cerkev sv. Mihaela. Najdeni leta 1899 pri gradnji župniiča. Čas. opredelitev: 10.-11. st. po Kr. Hrani: NMS. Foto: Tomaž Lauko (NMS). BRONASTI POLMESEČASTI UHANI Z EMAJLOM, viš.: 4,1 cm, 4,2 cm in 4,2 cm. Mengeš", župnijska cerkev sv. Mihaela. Najdeni leta 1899 pri gradnji župnigca. Čas. opredelitev: 9.-10. st. po Kr. Hrani: NMS. Foto: Tomaž Lauko (NMS). BRONASTA OKRASNA SPONKA Z EMA|LOM, pr.: 3,4 cm. Mengeš, župnijska cerkev sv. Mihaela. Najdena leta 1899 pri gradnji župnišča. Čas. opredelitev: 9.-10. st. po Kr. Hrani: NMS. Foto: Tomaž Lauko (NMS). Odkrlta so bila na blejskl Pristavi, pri srednji vaši v Bohinju, v blizini Mengša pa je takšno grobiSče na Hudem pri Radomljah. Med gradivom Iz Mengša je malo predmetov, kl spadajo v starejšo slovansko dobo (7. do 9. stoletje po Kr.). večldel prlpadajo mlajšemu obdobju (10. In 11. st. po Kr), v katerem pre-vladujejo poleg obsenčnih obročkov, prstanov in kraguljčka (majhen zvonček) predvsem uliti in emajlirani nakltnl predmeti. Takšnl so polmesečastl uhani in okrogle okrasne zaponke, s katerlml so se lepšale predvsem ženske. Glede na prldatke v grobovlh, kl so bili najdeni drugje po Sloveniji, pa lahko rekonstruiramo tudl nošo mošklh v slovanskem obdobju. Očltno se je veliko pokopallšče ob današnji cerkvl raztezalo vse do mežnarlje. Tu so leta 1997 domačinl pri obnavljanju pritličnih pros-torov našli bronast obsenčnl obroček. Med polmesečastlmi uhani Iz Mengša se je ohranll eden, katerega površina je v celoti pre-vlečena z rdečim emajlom. Ta prevleka je Izjem-na, ker so običajno z emajlom razllčnlh barv zapolnjevali le umetelno oblikovane cellce ali pa v površino Izdolbene Jamice. Posebnost med mengešklm gradivom je tudl okrogla okrasna sponka - fibula, na kateri Je upodobljena štirlnožna žlval z odprtlm gobcem in visoko dvignjenim repom. Podobne zaponke so našli še pri Srednji vaši v Bohinju ter v Brunnu na Bavarskem in na Ceorgenbergu pri Mlchel-dorfu v ZgornJI Austriji. Za upodobljeno žlval so najboljše prlmerjave na okovu Iz KOttlacha v Spodnjl Avstrljl, kjer se zveri iz gobca vije vltlca. Da gre res za vltico vinske trte, prlčuje oblikovno zelo podoben, a likovno kakovostnejšl okov Iz okolice Fritzlarja v Nemčlji. Upodobljena žlval Je najverjetneje pan-ter. vinska trta Je eden najbolj živih biblijskih motlvov in hkratl Kristusov simbol, kl Izraza odnos med Bogom In vernlkl. Za panterja pa znano zgodnjekrščansko grško besedllo Phvslologus Iz 2. stoletja po Kr. pravi, da njegova prljetno dlšeča sapa privlači vse živall, le zmaj (hudič) pred njim zbežl v luk-njo; po tem viru je panter tudl eden od slm-bolov za Krlstusa. Tlmote] Knlfic MALI NOGOMET v Loki pri Mengšu Žc pclo srečanje nogometašev Loke in Ivančnc Gorice, ki je polckalo v okviru prireditev ob občinskem prazniku, je zelo Icpo uspelo. V sončnem vremenu se je kljub šlevilnim priredil-vam zbralo veliko ljudi. Prvo tekmo so odigrali naši mladi člani proti ekipi Trzina. Po visokem vodstvu s 4:0 so domači popustili in nesrečno izgubili z izidom 7:9. Pri Trzinu sta se najbolje izkazala prav igra ka iz Loke (Pogačar in Vrhovnik). Sponzor le tekme je bil gospod Rajko Teslen (Pr Jakov Met). Pred lekmo smo imeli krajšo slovesnosl, saj sta naša vratarja praznovala rojslni dan. Začelni udarec je izvedel vsem znana legenda Trzina Podobnik Ivan-lčo. Tekma se je začela izredno borbeno, Dolcnjci so zaigrali in kmalu povedli. Pred koncem prve četrtine je s pravim evrogolom izenačil Marjan Testen. Igra se je potem umirila. V tretji čctrtini je na veliko veselje domaćih navijačev popeljal Loko v vodstvo Boštjan. Vendar ne za dolgo, kajli gostujoči igralec N. Anžlovar je s pravo bombo izid izenačil. Gostje so v zadnji četrtini spet povedli z golom Milana Sadarja, ki je dosegel tuđi prvi gol. Uve minuli pred koncem tekme je izenačil Marjan Teslen. Po napelem streljanju sedemmetrovk smo bili boljši domači in zmagali z 11:10. Najbolj sla se izkazala domaća vratarja in Robert Pogačar. Omcniti še velja, da smo tokrat nastopili z veliko mlajšo ekipo (zaradi poškodb ild....), prav žalo smo bili zmage še kako veseli. Sponzorji tekme so bili: Gostilna Pavovec, Gostilna Pr Jakov Met, Avtoprevozništvo Kocijan, C.M.T. Melodija, Prezračevalne naprave Bojan Vukšinič, Pečarstvo Pirnat, Gostilna Ručigaj, Vesna market, Unitap d.o.o., Bife Ilonka, Podobnik Ivan Ičo, Mini bar Skok, Elcktroinstalacije Lož Brane, Matcj Škofic, Trak Mengeš, Pivovarna Union in Zavarovalnica Triglav d.d. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za finančno pomoč. Posebna zahvala velja gospodu Darku Poga-čarju, ki je izdelal nogometne gole in Benu Trojansku, ki je pripravil igrišče. V jeseni smo povabljeni v Ivančno Gorico, kjer se nadejamo novega prijetnega srečanja z Dolenjci. Matjaž Anžlovar ŠPORT 26 MENGŠAN ŠAHOVSKO DRUŠTVO Šahovska dejavnost v občini Mengeš "Šah je skupek igre, znanosti in umetnosti. Je nekakšna minlatura življenja In šahovnica s figuraml, ki so zapletene v borbo, Je mlniatura človeškega sveta. Z desetlml do petnajstlm! leti začenja mlad Clovek prodirati v pravi Cloveškl svet. Idi se mi, da Je v zgodnjl mladosti slino pomembno dožtvljatt življenje v mlniaturl. SaJ ga v n]l lahko vellkokrat doživimo In prelzkuslmo, medtem ko živimo pravo življenje samo enkrat. V šahu poznamo vso vrednost borbene volje, vztrajnostl, skrbnostl, natančnosti, predvsem pa pridnega dela. Šah nazorno prikazuje vse izredne nevarnostl lahkomlsel-nlh dejanj; neznante napake vodljo ob moćni nasprotnlkovl Igri v poraz." Te besedeje zaplsal naš veliki šahovski velemojster dr. ing. Milan vidmar, svoj čas po moči tretji šahist sveta. To pomenl, da šah ni sam sebi namen, temveč ima velik pozitivni vpliv na umski in splošen razvoj mlađega človeka, kar je v današnjem času še posebno pomembno. Šahovska dejavnost obstaja v Mengšu že vseskozi po drugi svetovni vojni. V zadnjih sedmih letlh Je glavni nosllec te dejavnosti šahovsko društvo Mengeš. Pri našem delu moramo biti prav po šahovsko vztrajnl, saJ so bili pogoji dela vseskozi težki. Nikoli nismo imeli primemega prostora, kjer bi lahko nemoteno delovall. Po ustanovltvl leta 1993 smo imeli prostor v sejni sobi gasllskega doma, potem so nam uredili dostojen prostor bivši lastniki Fit-Top športnega centra, novi lastnlk nas Je takoj vrgel na cesto, nakar nam Je lep prostor vlellkodušno odstoplla firma Ml Amlgo. s prenehanjem dela te firme vteh prostorlh smo zopet ostali na cesti. Novo vodstvo Občine Mengeš nam je v sodelovanju s Francem Jeričem Priskočilo na pomoč In nam odobrilo prostor v pododrju kulturnega doma v vellkostl 35 m1, kar omogoča Igranje 20 šahistom. Prostor smo šahisti sami uredili, sedaj Imamo vso svojo opremo, miže, stole, omaro z vitrino in računalnik. Če je ob večjih turnlrjlh igralcev več, lahko uporabljamo zraven večji gostinski prostor. Društvo ima danes 35 članov in članic, približno polovica je mladih. Dobro sodelujemo tuđi z Osnovno solo Mengeš, kjer neutrudni mentor Marjan Pavli vodi Šahovske krožke In nam pošllja talentirane šahiste, kjer Imajo možnost nadaljnjega razvoja. Ob tej prlložnosti pozdravljamo ustanovltev šahovske sekcije pri šport-nem društvu Loka In upamo na dobro sodelovanje. Društvo ekipno In s posameznikl sodelujena turnirjlh v regiji In tudl navzven, kjer dosegamo dobre uspehe. Posebno so uspešni mladi, mladlnka Ana Martinjak Je že dvakrat Igrala na državnem prvenstvu za mlade In se uvrstila v sredino najboljših. v počastltev občinskega praznika smo 3. junlja odigrali turnir v pospešenem šahu na 15 minut. Turnirja se je udeležllo 35 Igralcev in igralk vseh starosti. Prvo roesto je dosegel mojstrskl kandidat zoran Zorko Iz Kranja, 2. mesto mednarodna roojstrlca Petra CrošelJ-lpavec, 3. mesto n.-kategornlk Luka Lenič Iz Domžal, državni Prvak do 12 let, četrtl Je bil mojster šemrl, peta mojstrlca Pavla Kosir, šesti Je bil najboljšl Mengšan Borut Bajec. Zmagovalec je dobll pokal, za 2. in 3. mesto diplome, posebne diplome so dobile prve tri ženske, in slcer 1. Petra CrošeIJ, 2. pavla Košlr In 3. naša Julka Burja. Najboljšl mlađlnec Luka Lenič Je dobll pokal, drugi Martin Ravnlkar diplomo in 3. Damjan Obreza diplomo. Najboljša mladinka Ana Martinjak je dobila pokal. Vse, kl želijo doseči višjo kvaliteto šahovskega znanja, vabimo v naše društvo. Igralni dnevl so ob torkih od 19. do 22. ure. Alojz Jagodlc Športno društvo Loka vabi vsc Ločanc in Ločanke ter člane in članice ŠD Loka na 1. prvenstvo Lolce v hitropoteznem šahu, ki bo v četrtek, 6.7.2000 ob 16.00 uri v gasilskem domu v Loki pri Mengšu. Prijave: 041 727-908 gospod Matjaž Anžlovar 061 738-314 gospod Marjan Ocepek ali do 15.30 ure na dan tekmovanja. Udeležba je brezplačna, najboljši prejmejo pokale. Vabljeni! MO PD JANEZ TRDINA MENGEŠ p.p. 9, 1234 Mengeš organizira TABOR MLADIH PLANINCEV Če imale radi gore, gozdovc in čist zrak, če sic že sili svoje postelje in bi jo radi zamenjali za spalno vrečo, če si želile dobre družbe in tabornega ognja ..., polem pojdile z nami od 22. do 30. julija 2000 na letno taborjenje pod prebivališčem kralja Matjaža, pod Pečo. Povzpeli se borno na Pečo, Olševo, Raduho, Čofalijev vrh, ..., ter si ogledali zanimivo in neokrnjeno pokrajino Koroške, podzemni svet kralja Matjaža. Predrznejši pa se bodo pod budnim očesom alpinistov poizkusili ludi v plezanju. Cena taborjenja je 20.000 SIT, za vsakega dodatnega družinskega člana je popust 1000 SIT. Vse dodatne informacije dobite po tel. 727-508 (Marjan) ali email: marjan.luzar@siol.net Planinski pozdrav AVS AUDIO VINKO SKKVIS pooblaščeni servis: SHARP JCENWOOD 1234 Mengeš, Hribarjcva 38 td.fi«.: 061/738-409 servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15. - 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitviza nakup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MIN1DISKI znamke KENV/OOD ŠPORT 27 MENGŠAN iL_gjorska dirka^DobenQ-2QlD0' Foto: Franc Zabret (DODBLLSSlBA Na letošnjl 6. gorski dirki Dobeno 2000, kl jo ]e v počastltev občlnskega praznika in ob 15-letnlcl delovanja organiziralo Kolesarsko društvo Mengeš, Je nastopi-lo rekordno število ■ 117 tekmovalcev iz vse Slovenije, v soboto, 3. junija so se kolesarjl in kolesarke, razvrščeni v 15 kategorij, spoprijeli s 6 km dolgo progo, kl Je vodila od starta pri dvorani FIT-TOP v Mengšu, v zaprti vožnji do Loke, kjer je bil pri kamnitem mostu leteći start, do cilja pri Kmečkem turizmu Blaž na Zg. Dobenu In premagall 240 m visinske razlike. Absolutnl zmagovalec Dobena in lastnik pokala je postal Simon Alič, kategorija R1 (do 29 let) iz KK Indu Team. Njegov čas je 9 min. 36 sek. in 75 stotink. Z dvema pokaloma, za absolutno zmagovalko in obenem tuđi najhitrejšo občanko, pa je letos odšla domov Neža Škrlep, kategorija ženske A Iz kd Mengeš. Njen čas je 11:51,32. z medaljami pa se nlso okitili le prvi trlje v vsaki kategoriji, saj je vsak tekmovalec prejel jubilejno spominsko medaljo, dečki do 14 let še diplome, ob koncu pa je bilo žrebanje bogatih praktičnih nagrad, ki so jih prispe-vall številni sponzorji. Preostali dobitnikl pokalov so: najhitrejšl deček - Drejc Skopec (KD Mengešl, s časom 10:28,17; najhltrejši občan - Corazd Lukan (KD Mengeš), s časom 10:49,09. V vročem vremenu je progo premagal tuđi 84-letni Milan Žerovnik (Rog Franek) In dokazal, da je kljub svojim letom še zelo uspešen in aktiven. Za najstarejšega tekmovalca je prejel pokal, obenem pa požel gromek aplavz mlajših prlvržencev tega športa. Pokala za najhitrejšo občanko in občana je podelll župan gospod Tomaž štebe (član kd Mengeš), sicer drugo uvrščeni na dirki v svoji kategoriji. Uvrstitve članov domaćega kolesarskega društva po kategorljah pa so takale: 1. mesto sta osvojili: Škrlep, Urankar, 2. mesto so osvojili: Kallšnlk, Hribar, Turek, Slak, Štebe, 4. Trkman, 5. Urbanlja, Rode, 6. Skok, 7. Lukan, 8. Prešeren, 10. Lavrlč, 11. Martinčič M., 13. Osolnik, 14. Martinčič B. vsi tekmovalci so se na cilju okrepčali z napitkom, z vitamini v sadju in zelo okusnlm golažem, ki ga je pripravi! vsakoletni gostitelj Blaž. Števllne Izrečene pohvale in zadovoljni obrazi tako tekmovalcev kot gledalcev, kl so se v velikem števllu zbrali ob progi in bodrili tekmovalce, so dokaz, da Je bila izvedba dirke na zelo visoki ravni, pristop k organizaciji pa profesionalen In strokoven. Kljub mnogim birokratskim oviram, s katerimi se srečujejo organiza-torjl takih in podobnih tekmovanj, smo uspeli spraviti prireditev pod streho. ZMAGOVALCI PO KATEGORIIAH: Ženske A R2 1. Škrlep (KD Mengeš) 11:51,32 1. Bogataj (VItalExtreme) 09:41,59 Ženske B Veterani A 1 .Urankar (KD Mengeš) 13:01,13 iBokallć(Dolsko) 09:47,63 Ženske C veterani B 1. Uršič (Sokol Tivoli) 13:37,16 izajc (Hrast Dob) 10:16,02 Dečki veterani C 1. Skopec (KD Mengeš) 10:28,27 LŠtrancardzvlrVipava) 12:20,43 Ml. mladinci veterani D 1. Hribovšek (Calcit) 11:01,28 izajc (Hrast Dob) 11:38,36 St. mladinci Veterani E 1. Mlhovec (Avtošport) 10:54,14 i.Bahar(šDšentvld) 12:46,03 R1 veterani F lAIlč (Indu Team) 09:36,75 lCeč(OrkaDol) 16:28,20 veterani c 1. Žerovnik (Rog Franek) 20:27,89 117 tekmovalcev na startu Dobeno 2000. Absolutna zmagovalka in najhitrejša občanka Neža Škrlep. Ahsolutni zmagovalec Simon Alič. Kolesarsko društvo Mengeš se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so materialno in denarno pomagali pri izvedbi in organizaciji 6. gorske dirk_^DQBENO 2000" POKROVITELJ: Občina Mengeš GLAVNI SPONZOR: Kmečki turizem Blaž Zg. Dobeno Leko sport Domžale, Optika Colavšek Mengeš, hit-fit d.o.o. Mengeš, Reklamni napisi Cabrllo Mar|an Mengeš, Sadje zelenjava KM Mengeš, HA-NI trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš, Totter Midi d.o.o. Mengeš, Jelen d.o.o. Mengeš, Izdelava cokel In obutve Bele Mengeš, Avtoservls Cregorc Mengeš, Sllkopleskarstvo Sandl Jakllč s.p. Mengeš, Avto Car Mengeš, Junghelnrich d.o.o. Trzin, Svečarstvo Pire Mengeš, Medlc - Canon servis In trgovina Mengeš, Optl - Com d.o.o. Mengeš, ICMA - Maver Igor Mengeš, Mesarstvo In trgovina Kmetlć Trzln, Melodija CMT d.o.o. Mengeš, Ozvočenje In napovedovanje na cilju Tatlana Strmšek Mengeš, Avtoprevoznlštvo In vrtnarstvo Hubat Zg. Dobeno, IZI pohlštvo po merl Mengeš, Mesarstvo Kallšnlk zaprice Kamnlk, cvetllčarna Petra Mengeš, Ljubljanske mlekarne d.d. Ljubljana, Lorcos kozmetika d.o.o. Ljubljana, Sadni vrt Ravnlkar Franci Mengeš, Mladlnska knjiga trgovina Ljubljana, madr d.o.o. Mengeš, SCM d.o.o. cotman Rodica, Stenske ure in poslikava mm ogrinc Jarše, Taubi tenis Trzln, akrol rolete, žaluzlje, rolo vrata, marklze Kosec Mengeš Za Kolesarsko društvo Mengeš Urša Urankar 28 MENGŠAN VAŠA POŠTA Otrošlco igrišče ali smetišie? Naslov mojega članka nas postavlja pred dilemo, ali je naše olroško igrišče igrišče ali se že počasi spreminja v smetišče, v kalerem prednjačijo raz-bito steklo in cigaretni ogorki. Svoje otroke vclikokral peljem na igriščc ob soli, saj si mislim, da se bosta otroka igrala, modtem ko bom jnz lepo užival in sedel na klopci. Pa se izkaže, da ne bo tako, saj olroka, pred-vsem mlajša, najprej kar pograbita pesek, v katerem je polog že naštetih odpadkov verjelno tuđi še kaj drugoga, zato moram hoditi za njima in govoriti: pusti to ali ono, ker so smeti. Igrala so zastarela ali pokvarjena, peskovnik ni bil prekopan in presejan, kar pomnim. Stare lesene klopce so postalo priljubljeno zbirališče ljudi, ki si na sredino poslavijo zaboj piva in veselo popi-vajo, pa ne sele v večernih urah, ampak kar popoldno, zato menim, da bi morali te klopce umakniti z igrišča in postaviti kose za odpadke, vendar modornejše, kol jih imamo. Kosi so zolo umazani, saj smeti mečejo naravnosl vanje in ne v vrečo, ki bi morala biti vedno zamenjana. Večina črepinj je bila tik pod igrali, zato som jih jaz ročno pobral in vrgel v koš. Žal se je zgodilo lo, da je nekdo, ki je bil poln energije, odlrgal ravno ta koš in črepinje stresel nazaj na tla. Monim, da bi bila stvar hitro urejena, če bi župan nas občane povabil na prostovoljno očiščovalno akcijo igrišča s tako vnomo, kakor nas vabi čisliti neka tuja področja izven naše občine. Nedopustno je, fin jo na pol iz solo do glavno ceste proti Kamniku samo en koš, po ćeli trasi skozi Veliki in Mali Mongoš pa samo sodom košev za smeli in seveda zastarele izdelave. Odgovor župana pa je že znan, da so zato krivi prejšnji župan in njemu podobni, saj je to njegov tipični odgovor. Tomaž janežič KLEPARSTVO KROVSTVO li TEGOLA SERVIS Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE 3I']}W^MilMH»W:l;filM:ltlliM KMETIJSTVO |N EKOLOGIJA NARAVA - GOZDAR - ČLOVEK (v tednu gozdov 2000) V tem trenutku si na Istem kosu tvarlne. drveće In vrteče se skozi vesolja, stojlta nasprotl dva sveto-va. Svet človeka, ob-sljanega z umom. In svet gozda, večnega, neprestano spremln-Jajočega se. tlhega. v davni preteklosti se Je človesko bitje zl-balo v naroiju gozda kot njegov element, majhen, a pomemben in nepo-greiljiv. v svojem potovanju se Je neprestano zatekal v ta prasistem In v njem Iskalo zavetje pred vsemogočniml neprljetnostml. si polnllo svoj tre-buh. da uporabljalo kot prostor, kler Je udejanjalo spoznanja svojih neprestano razvljajoćlh se motganov in ga uporabljalo kot kraj. kjer Je bivala skrivnost. Za majhen del človestva ta odnos se traja. za većjl del pa Je gozd postal nasprotnlk, zadnji prostor, kamor si borno postavili stolpnlco ali kl ga borno zasadili s koruzo. Kaj je tisto, kar nas je kot visoko razviti del člo-veškega rodu tako oštro ločllo med seboj, kaj je oblikovalo naš tlsoč In en odnos do lastne zibelke? Odnos med človekom In gozdom, pomembnima In enakovrednima deloma znotraj ene celote, je bil ver-Jetno na samem začetku zavit v veliko skrivnost. Človek, voda, žlval, drevo, so bili enakl. Poskušall smo prisluhniti vsem In vsemu okoli nas. Na samosvoj način smo odgovarjali drug drugemu. Človek je pazil, da teh svojih "bratov" (tako Imenujejo dele ekosistema primitivna!?) ljudstva s Frančiškom Aslšklm vred) ni izrabljal ali Jim škodoval. Če je izginu brat bizon, je prišla lakota, če Je bila želja po preveliki njivi manloka le prevelika, so odšli bratje drevesa In prišla Je suša. opazovanje posledle svojih dejanj na lastni koži In predvsem na lastnem želodcu ga je pripeljalo do globokega razumevanja odnosov, med "brati". Naši predniki se gotovo nlso spraševall o ustroju ekosltema, fiziologiji, anatomiji, mehanikl In drugih prlncipih delovanja posameznlh delov. Zelo pretan-jeno so poznali odziv vsega okoll njih na svoja dejan-ja. V kibernetikl, znanosti moderne dobe, bi ta odnos ocenlli kot najbolj razvit. Človeško bitje Je samo delo-vanje mehanizma, v katerega Je vključeno, prepustilo stvarnlku, poimenovanem v vsakem jeziku s svojim imenom In bivajočemu v svoji legendi. V potovanju preko časa našega obstajanja se Je zavedajočemu se elementu izostril čut, kaj bo prejel In občutil kot posledico na tisto, kar je dal ali vložil. vse drugo je ostala skrivnost, zavita v pisane tančlce mistike, čaščena In nedotakljiva. Prepričan sem, da so špekullranja o nerazumnem In fatallstlčnem strahospoštovanju naših prednlkov pred naravnlml pojavi na majavlh nogah, v zmeraj večjo žalost mnogih uradnlh znanosti. Dokaz te pred-postavke Izginja skupaj z mogočnlml tropskiml goz-dovi In njegovimi komaj dobro spoznanlml preblvalcl, kl Jih golta naš napredek. Če ni tožnlka, tudl ni plačnlka. Osemindvajseto vrstlco prvega poglavja Geneze Podvrzita si zemljo In jl gospodujta! smo razumeli hudo napak in kaj kmalu se zna človeškemu rodu pripetlti, da bo kot v najstrašnejših sanjah njegov lastni um zagospodoval naj njim samim. Odgovorov na vprašanje, kdaj In zakaj Je del človeške vrste zavll na drugo pot v svojem razvoju, je več: • Da so krive zle sile, kl so si podredile človeka In mu vladajo, gotovo ne bo držalo, saj smo sami priče, da ostali sistem, kl ga naša dejanja ne motl- Jo, deluje zelo zelo brez- hlbno - ševe, merjeno z našim metrom, zle sile In ostalo temačno nav- lako smo si narisan sami za opravlčevanje pred sami- ml seboj. • Da je to povzročil neodvlsen razvoj materije in kapitala, ki poteka neodvisno od človeka, tudl ne zadošča, ker vsl dell sistema delujejo proti Idealne-mu ravnovesju, človeško družbo pa vse hltreje poganjajo zmeraj večja nasprotja v njej sami, skupaj z vse večjo napetostjo do lastnega okolja. • Da takemu načinu nerazumljlvega obnašanja botru-je narcisoidna zagledanost v svojo lastno superiornost In v svoj neodvisni prav, morda lahko pokl-mamo in potrdlmo, ko smo uvldell, kako velik razko-rak je med nami in vsem okoli nas. Morda pa ima človeški rod srečo, da si lahko odgovori na vprašanje preživetja, pomembnejše pa Je, kakšna bodo dejanja, ki bodo sledila tem odločitvam. Če pogledamo zelo od daleč na nastali položaj, lahko rečemo, da seje zgodba že nekajkrat ponovila. Narava nas še zmeraj potrebuje pri svojem delovanju za nekakšen gonilnik, kot bi se reklo v računalnlškem jeziku, a nas lahko tudl Izločl, če postanemo preveč motečl za njeno delovanje. Nekaterlm sinovom In hčeram človeškega rodu je dano, da se zavedajo vsega tega. začutili so, kako huda so trenja med željaml človeka In možnostml narave. vsak dan bolj se zavedajo, kako tesna In med-sebojno odvlsna Je povezava med sprtlma členoma celote. Spoznavajo dobre In slabe strani obeh In Jih s svojiml željaml in dejanjl poskušajo omllltl, če že ne razrešltl. Cozdar zagovarja možnost gozda ter v kar najboljšl meri poskuša uresnlčltl človeške želje. Razpet je med dva, mogočna gospodarja in Je na koncu koncev za svoja dejanja odgovoren celotl. Ta njegova razpetost, posvećenost, za nekatere tudl prekletost je tema letošnjega tedna gozdov: Cozdar v službi človeka In narave. CM ANDREJ VRTAČIČ Fortunala Bergonto 3,1240 Komnik Telefon/faks: 0618312 355, GSM 041689 750 % 29 MENGŠAN PRI SOSEDIH Krajevna skupnost Preserje, Iniciativni odbor proti predlagani trasi glavne ceste Želodnik-Mengeš-Turnše in Društvo za varstvo okolja regije Domžale-Kamnik smo pred nekaj dnevi poslali na Odbor za infrastrukturo pri DZ RS, Svet za varstvo okolja pri DZ RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za kmeti-jstvo in gozdarstvo ter Občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Trzin in Vodice in v vednost slovenski javnosti naslednji predlog ceslne povezave Želednik-Mengeš-Vodice in obvoznice Mengeš V občinah Domžale, Lukovica in Mengeš že nekaj let tečejo postopki za določitcv trase magistralne ceste Krtina-Želodnik-Mengeš-Vodice, v občini Mengeš pa posebej za določitev trase obvoznice Mengeš. Te občine so za svoj prostor potek tras že spre-jele, in sicer južno varianto magistralne ceste Krtina-Mengeš in vzhodno varianto B obvoznice Mengša. V postopek so vključeni tuđi državni organi, predvsem Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje. Državni zbor je sprejel Odlok o letnem planu razvoja in vzdrževanju avtocest za leto 1999 (Ur. list RS 2/15.01.1999), v poglavju .'). Razvoj ostalih čest v okviru avtoccstnega programa, prcd-videl tuđi izvedbo del na odsckih Želodnik-Vodice in obvoznice Mengeš z okvirnimi stroški in dolžinami - ni pa določil konkretnega poteka tras. Sedaj je znano, da je izvedba izgradnje avtocest v Sloveniji v velikem časovnem zaostanku, zato pa tuđi izgradnja obravnavanih čest. Občine Kamnik, Komenda, Trzin in Vodice v začetek postopka nišo bile vključene, čeprav morajo imeti za izvedbo poteka teh čest v naši regiji velik dolgoročni prostorski, prometni in ekološki interes. Tuđi obvoznica Mengeš še zdaleč ni samo stvar Občine Mengeš, to je dcl regionalne ceste Trzin-Brnik (R 322) in s tem tuđi interes ćele regije. Tak postopek je v nasprotju z veljavno zakon-odajo, in sicer z Zakonom o urejanju prostora (Ur. list SRS 18/84, člen 47., 48. in 49.), Zakonom o varstvu okolja (Ur. list RS 32/93, člen 4. in 7.), Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. S tem je onemogočeno demokratično sodelo-vanje izločenih občin iz postopka, ni mogoča celovita presoja vseh elementov planiranja in presoja vplivov na okolje. Kršeno je tuđi načelo javnosti za prebivalce prizadetih občin, vodstva teh občin se morajo zelo potruditi za tako obnovo postopka, da bo zadoščeno pravnim predpi-som. Isto pa velja ludi za državne organe, ki sodelujejo v postopku za določitev navedenih tras. Izgradnja čest v Sloveniji je v zadnjih letih največji poseg v prostor in tuđi najpomembnejši za nadaljnji proslorski, gospodarski in ekološki razvoj. V ta sklop spada tuđi planiranje magistralne ceste Krlina-Vodice in mengeške obvoznice. Naša regija spada med ekološko najbolj ob-čutljive v Sloveniji, zato je posebno pomembno, kako borno te ceste načrtovali, da bodo pov-zročile čim manj škode v prostoru. Naše osnovno načelo je, da morajo bili trase prometno in ekološko speljane na način, ki bo omogočal največji prometni učinek s čim manj cestami. Relief naše regije je predvsem ravninski s površinskimi in podlalnimi vodami, tu je tuđi najboljša obdelovalna zemlja. Nove ceste na tem prostoru bodo morale biti zgrajene po najsodobnejših načelih zaščite pred vsakovrslnimi škodljivimi vplivi na človeka in okolje; ludi obstoječe ceste bo potrebno zaščitili. Gradnja čest na tem prostoru bo zelo draga - ludi zaradi tega naj jih bo čim manj. Z optimalno načrtovanimi Irasami je kljub lemu mogoče doseći zadovoljivo prometno povezavo tranzita in prometno povezavo vseh občin v regiji za trajne dolgoročne potrebe. Predviđeni potek južne variante magistralne ceste Krtina-Mengeš in vzhodna 13 varianta obvoznice Mengša sta v nasprolju z navedenimi načeli. lužna varianta cesle Krtina-Mengeš je predlagana po eno redkih nedotaknjenih naravnih ok-olij v predelu Prevojskih in Čemšeniških gmajn, mokrišča Blata in bivalno okolje Preserij. Pri-pravljajo strokovne podlage za bodoči krajinski park "Plastcnka-Blata-Mlake-Češeniške gmajne". Ta projekt jasno odkriva dejstvo, da bi glavna cesta Zelodnik-Mengeš škodljivo in grobo po-segla oz. presekala logično zaključeno ekološko izredno bogato območje med Radomljami, Prevojami in Želodnikom in ga zato močno razvrednolila. Najprej je predviđena trasa spe-Ijana čez težko prehodno naselje Preserje, čez dvorišče tovarne Lek in pogojuje eno od celotnih varianl mengeške obvoznice. Vzhodna B varianta obvoznice Mengša naj bi potekala v celotni dolžini cea. 3,8 km po najboljših njivah okrog Mengša in bi prerezala enega najlepših zemljiških kompleksov Slovenije. Njive znolraj obvoznice bi postale poten-cialno področje pozidave; na udaru je potem okrog 50 ha njiv. Ta kompleks je seslavni del zbirnega področja podlalne pitne vode na polju od Kamnika do Črnuč. Prav zanimivo bo videti, kaj bo za lake primere določal novi Zakon o vodah. Da bi prispevali k boljši in optimalni rešitvi bodočega cestnega omrežja v regiji, predlagamo: 1. Za povezavo štajerske in gorenske regije izko-ristiti že rekonstruirano magistralno cesto M-10 do Domžal. 2. Rekonstruirali odsek do začetka Grobeljske cesle in Grobeljsko cesto do Mengša, od lam zgraditi obvoz okrog Mengša do ceste proti Mostam. 3. Za potrebe občine Kamnik rekonstruirati povezavo na novi del obvoza po cesti Duplica-Mengeš. 4. Izboljšali povezavo Kamnika na zahod po sedanji trasi med cestama Duplica-Mengeš in Mengeš-Moste. 5. Zgraditi šliripasovnic.o Domžale-Trzin, kol je bilo predviđeno. Prednosti predlagane cestne povezave: 1. Ohranjeno naravno okolje na koridorju Žclod-nik-Preserje, 2. ohranjeno cea.40 % njiv in področja podtal-nice okrog Mengša, 3. dolgoročna zadoslilev Iranzitnemu in lokalne-mu prometu v regiji, 4. gradnja obvo/nice okrog slarega Trzina ni potrebna, 5. predlagana varianta bi bila bistveno cenejša, 6. na naselja ob cesti M-10 na odseku Želoclnik-Domžale bi ta ceslna povezava pozitivno vpli-vala na gospodarski razvoj, 7. če bi bile v prihodnosli zelo velike promelne potrebe, bi bilo še zmeraj mogoče zgradili posebno cesto Želodnik-Mengeš-Moste-Vodice. Za KS Preserje Jancz Hribar Za DVO: Alojz Jagodic Za iniciativniodbor Percgrin Stegnar 30 MENGŠAN PRI SOSEDIH Tradicionalno srečanje upoko|encev-Icolesarjev Društvo upokojcncev Moravče (kolesarska sekcija) je letos organizirala 15. jubilcjno srečanje, ki je bilo na kmetiji Komarjcvih. Udeležilo se ga je 120 kolesarjev iz devetih društev. Pred DU Moravče so sledili pozdravi gospodn Franca Novaka in predslavnikov sosodnjih drušlev, s kalerimi sodeluje Društvo upokojcncev Moravče. Slavnoslni govor je imel predsednik komisije za šport in rekreacijo gos-pod lože Novak. Orisal je delovanje druSlev na področju kolesnrskih izlelov, srečanj, pohodnišlva in planinarjenja, posebno pa o vsakolelncm srečanju kolesarjev na Moravškcm. Za 15-lelno skupno sodelovanje je Drušlvo U|)okojencev Moravče podelilo pisna priznanja Društvu upokojencev Mengeš, Komenda in Kamnik ler družini Komarjevih za 5-lelno gos-toljubje. Okrepčali smo se s toplo malit.o - domaćim kruhom, vrčkom piva ali domačim rujnim vinom. Veselega razpoloženja, petja, plesa, iger in pogovarjanja o naših srečanjih ni manjkalo vse do odhoda naših prijateljev - kolesarjev iz društev Vir, Domžale, Mengeš, Radomlje, Bukovica-Šinkov Tuni, Komenda, Kamnik, Špitalič-Molnik in Moravče. Ob snidenju smo si vsi skupaj želei i varno in srečno vožnjo domov ter na svidenje prihodnje lelo 2001. Foto: Ivan Bolhar Vodja kolesarske sekcije DU McngeS - vročitev priznanja iz rok |ožcta Novaka, predsednika komisije za šport in rekreacijo pri DU Moravče. lože Novak Praznik OBČINE trzin Na uredništvo glasila Mengšan smo prejell prijazno povabllo ■ na svečano akademijo ob prazniku Občlne Trzin. Po kratkem posvetu na urednlškem odboru sem se odločlla, da se odzovem vabilu, Ceprav sem bolj po opisu mlmoldočin našla dvorano kud Franc Kotar in si hkratl priznala, kako slabo poznam sosednjl kraj. Tako sem 12. maja malo pred 20. uro vstopila v dvorano, ki Je, mlmogrede, vsaj dvakrat manjša od mengeške In opremljena s preprostlmi stoll. vzdušje Je bilo zelo domaće, vsi se pred začetkom še sproš-čeno pogovarjajo, medtem ko župan, gospod Tone Peršak pri tem ni izjema ■ nasmeh In stlsk roke na-meni skoraj vsakemu v dvorani. Z nekaj minutno zamudo se Je svečana akademija ob drugi obletnlci Občine Trzin začela. Tako kot se spodobi, s slovensko himno. Potem Je prlkupen voditeljskl par povabll na oder gospoda župana. Ta se je najprej zahvali! vsem, kl smo se vabilu odzvall, še posebej mengeškemu županu gospodu Tomažu Štebetu In domžalski Županji gospe Cvetkl Zalokar Oražem, medtem ko sta se župana Kamnlka In Komende opravlčlla. Nanizal Je nekaj podatkov o pre-blvaldh in delovanju občlne nasploh. Da je štednja mlada, ni treba posebej poudarjatl, saj praznuje sele svojo drugo obletnico, predvsem trzinska obrtna cona pa Je znana vse širšemu krogu ljudi daleč od občinske meje ■ že dolgo. Hkrati je čestltal vsem dobitnikom občlnskih prlz-nanj, kl so jlh ob tej priložnostl podellli med kulturnim programom. Mladi recitatorjl KUD Franc Kotar so pestrili program z bolj zabavnim! deli, s pravo klaslko pa so nas razveselili članl Komornega godalnega orkestra Pro Mušica, kl je začel z Verdljevo skladbo Adagglo, sledila pa je še bolj znana Reglment po cesti gre. Že prej napovedana podelltev občlnskih priznanj se je začela, ko je gospod Anton ipavec, dobitnik lanskega zlatega priznanja, prlšel na oder In čestltal vsem letošnjim dobitnikom. Gospod Jože Štih In gospod župan Tone Peršak pa sta podellla najprej bronas-ta priznanja: mentorici mladim • Uršl, športnemu po-budnlku • Vladimirju, Tomažu Danetu, gospe Marjani Smrekar, kl potrpežljlvo vodi telovadbo žensk vseh starosti v OŠ Trzin (hudomušnoje prlpomnila, da ima še nekaj prostih mest) In gasllskemu članu Jožetu Kajfežu. Dve srebrni priznanjl sta prejela: triatlonec Anton škrlep, kl upa, da bi se mu še kdo prldružll v tem napomem športu In gospa Ada Lovše Mušič za dolgoletno delo na kulturnem področju. Zlato priznanje je pripadlo enemu: častnemu gasllcu gospodu Ivanu Ručlgaju, kl se Je poleg gasilstva Izkazal tudl na področju igralstva. Poleg vseh je bilo podeljeno tuđi posebno priznanje občlne, In sicer ravnatelju OŠ Trzin. Vsi nagrajenci so prejeli Izredno lepe slike In rože, vsi so se zahvalili, veseli, presrečnl, tudl presenećeni. Za konec smo poslušan še tri skladbe, med njlml tudl serenado B. Ipavca In šubičevo Ave Marijo, kijoje temnopolta sollstka zapela v slovenskem jeziku. Ploskall smo še dolgo. Da Je svečana akademija za letos pri kraju, nam je bilo jasno po spuščenl zavesi. Da še ni, je bilo videtl po županovem povabllu na skromno zakusko. SI predstavljate? Ana Jernejčlć, Dobeno Dragi staršl! Letos na Občlnl Vodice že drugo leto zapovrstjo organiziramo zabavne počitnlške delavnlce za naše otroke. Letos smo pripravili tako širok program dodatnih aktivnosti, da borno zelo veseli tuđi otrok Iz vseh drugih krajev, ne le Iz področja Občlne vodice. počltnlce so čas dopustov, razvedrila In poležavan-Ja ter tuđi čas dodatnih dejavnosti, kl nas veselljo. Na občini smo tako v sodelovanju z OŠ Vodice In skavtl pripravili deset različnih dejavnosti za otroke, delavnlc, v katerlh bodo lahko na zabaven način prežlveli čas počitnic in se mlmogrede še kaj novega naučili. N3j na kratko oplšem dejavnosti: pravljlčna delavnlca bo popeljala predSolske otroke v čarobni svet prinčev In prlnces ter ostalih llkov, kl pač Se paSeJo v ta pravljlčnl svet, Sportna delavnlca je za Solske otroke, kl se želljo v času počitnic v družbi počitniške norčije od 03. 07. 2000 do 25. 08. 2000 vVodicah sovrstnikov razmlgatl, likovna delavnlca Je namen-Jena bodočim "Plcassom", računalnlska delavnica Je namenjena otrokom, kl želljo vstopltl v navldeznl elektronski svet, kl se skriva v Skatlah imenovanih računalnlkl. za tište željne avanture In nepozabnlh počitnic prlporočam Indijanski tabor. Imamo pa Se Solo Jahanja, razlskovanje skrlvnosti narave ter glasbeno delavnlco. Če sem z zgornjlmi vrstlcaml zbudll kanček radovednostl v vas, dragi staršl In otroci, potem me pokličlte na Občlno Vodice, 8S5 26 10 je števllka, Ime ml je ANDREJ In Vam bom z veseljem poslal na dom prospekt z natančnlm opisom delavnlc, cenaml ter seveda tudl prijavnico, še to, pohitite, kajti prijave sprejemamo le do konca junija oziroma do zase-denosti posamezne delavnlce. 31 MENGŠAN N A S V E T I za vroče dni ! lahke jedi Prihaja vroče poletje, ki nas sili, da spremenimo način prehrane. Mastne mesne jedi bodo zamenjale lahke zelenjavne in še najbolje v presnem stanju, če je zelenjava probavljiva sveza. Kadar se začenjamo izogihati mesu, moramo poskrbeti za alternativo beljakovin in jih nadomestiti z zelenjavo. Bogata z beljakovinami je soja. Izhaja iz Azije in je enoletna stročnica. V Evropo je prišla sele leta 1770 in se začela uveljavljati kot živinska krma. V današnjem času iz soje pripravljamo juhe, pireje, enolončnice, kruh, testenine, mleko, skuto, sir, meso, namaze, napitke, olje, margarino, lešnike, kavo, solate itd. Pri nas dobimo rumeno, rdečo in zeleno sojo. Da postane soja užitna, jo namakamo in skuhamo, potcm pripravljamo zeleno jed. Juha sojavita Potrebujemo: 3 krompirje, 1 korenčck, 10 dag preka-jenega mesa, 1 I vode, 3 žlice soj inih kosmičev, peteršilj, sol, poper, majamn, lovor, kislo smclano. Narezan krompir skuhamo z mesom, dodamo še ostale sestavine in skuhamo do mehkega. Okus izboljšamo še s kislo smetano. Sojine testenine s sojinimi Icosmi Potrebujemo: / skodelico sojinih kosmičev, 1 čebulo, olje, baziliko, I žlico paradižnikovc mezge, ribani sir, 25 dag sojinih leslenin. Sojine testenine prelijemo z juho in počakamo, da se prepojijo. Na olju prepražimo čebulo, dodamo namočene kosmičo, paradižnikovo mezgo, baziliko, sol. Sestavine dobro prekuhamo in prelijemo po kuhanih sojinih testeninah in potresemo s sirom. Sojin burek Potrebujemo: 1 zavitev vlečencga lesta, 2 skodelici sojinih kosmičev, 4 dl jušne osnove, 2 jajci, 3 čebule, olje, sol, poper Sojine kosmiče prelijem oz juho in pustimo, da se namočijo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo kosmiče in začimbe. Odstavim oin delno ohladimo ler vmešamo stepena jajca. Posebej zmešamo olje s toplo vodo. Ono pekača pokrijemo z listom lesta ter ga namažemo z oljem in damo še en list tosta. Sele na treljega damo nadev in spet ponavljamo s testom, dokler nam ne zmanjka seslavin. Testo potrebuje več vode, zato pustimo burek vsaj tri ure stali, da se testo prepoji. Pečemo pri zmerni lemperaluri 45 minut. Ajdova kaša s sojinimi kosmiči Potrbujemo: / skodelico ajdovc kaše, 1 čebulo, 2 stroka česna, 10 suhih sliv, kumino, orig-ano, sol, poper, sojino olje, 1/2 sko~ delice sojinih kosmičev Na olju prepražimo seseklajno čebulo, česen in dodatmo ajdovo kašo in zalijemo z juho ter kuhamo cea. 15 minut. Dodamo sojine kosmiče in slive ter začimbe in še malo pokuhamo ler serviramo. Nadevane bučke s koprcem Potrebujemo: 6 hučk, 12 rezin slanine, I čebulo, 0,10 I sojinega olja, sol, poper, kapre, 1 skodelico sojinih kosmičev, 0,5 I jušne osnove, I jajce Bučke prerežemo po dolgem in jih izdolbemo. Na olju prepražimo seseklajno čebulo, dodamo izdolbeno sredino bučk, namočene sojine kosmiče, začimbe in nekoliko dušimo. Nato ohladimo in dodamo jajce. S lem nadevomo bučke, jih zavijemo v slanino in spečemo. Mešana solata Potrebujemo: 0,20 kg sojinih leslenin, 0,20 kg na kocke narezane sojine skute, opečene na olju, 10 dag sira emenlalca, 1 papriko, 0,20 dag sojinih kalčkov, 0,20 dag kuhanih sojinih zrn, 2 kosa slebelne zelene, 1 glavo ledenkc, 2 paradižnika, 2 žlici majoneze, 3 žlice olja, 4 žlice kiša, sol, poper, drobnjak, 2 žlici popečenih sojinih zrn. Vse sestavine zmešamo in damo v skledo, okrasi-mo z jajci in redkvico. Sojine rezine Potrebujemo: 15 dag masla, 15 dag sladkorja, I vanilin sladkor, 5 jaje, 10 dag popečenih in zmlelih soj inih zrn, 13 dag sojine moke, 1 dl sojinega ali navadnega mlcka, 5 dag v rumu namočenih rozin. Maslo penasto vmešamo in dodamo sladkor, počasi dodajamo rumenjake in vanilijev sladkor. Ko je masa penasla, dodamo melko in rozine. Iz beljakov naredimo Ird sneg in ga dodajamo sku-paj z mokf). Narahlo zmešamo obe sestavini in vlijemo v pomaščen pekač ter v srednjevroči pečici pečemo 45 minut. Sojina pogača Potrebujemo: / skodelico sojine mokc, 1 skodelico bele moke, 1 pecilni prašek, 1 lonček sojinega jogurta, 2 žlici sojinega olja, 3 jajca, sol logurl in jajca dobro stepemo in dodamo olje. V večji skledi zmešamo sojino in belo moko. Dodamo sol, pecilni prašek in mešanico, ki smo jo pripravili iz jaje injogurta. Skuto prellačimo in dodamo moki. Naredimo gosto tekoče testo. Vlijemo ga v pekač, ki smo ga dobro namazali in pečemo v srednjevroči pečici 30 minul. Z veseljem pripravite icatero nažtetih jedi ter uživajte v pripravi in jedi! Justina 32 MENGŠAN ZDRAVJE IN LEPOTA KAMILICA (MATRICAMA CHAMOMILLA) Njeno latinsko ime izhaja iz besede matrix - maternica, kar pomeni, da ima blagodejen vpliv na maternico. V Sloveniji ima veliko ljudskih imen, kot na primer: gamilica, gomilica, gomoljica, hermank, kamilca, komika, maternik, maternjak, rumenek... Kamilici je enoletna 1S do 50 cm visoka rastlina z vejnatimi, pokončnimi slebli. Njeni lisli so večkratno presaslo razdeljeni, njihovi najtanji lističi so tanki kol las. Cvclovi so v koških. Pcclji koškov so razbrazdani in na koncu volli. Volio je tuđi složčaslo cvetišče, cvelni koški imajo bele obrobne cvetove. Kamilica cveli od maja do septembra. V tem času ludi nabiramo njene cvetove. Nabiramo jih vedno zelo skrbno in le v sončnih dneh. Posušimo jih kar najhitreje, najbolje v senci. Hranimo jih v suhih proslorih. Zdravilne učinkovine kamilice so: hlapna olja (med njimi azulen), rulin in drugi flavoni, valer-janska kislina, kumarini, lanini, salicilali. Kamilica ima zelo značilen, dišaven, eteričen vonj. Iz kamilice pridobivajo ludi zelo drago-ceno eterično oljc lemno modre barve. Ta drobna skromna c:vc;lka ima lako številne zdravilne laslnosli, da ji nekaleri rečejo kar zelišče za vse težave. Tuđi znanstveno je dobro raziskana. Njena znanstvena uporaba se v glavnem sklada z uporabo v Ijudskem zdravil-stvu. Kamilico uporabljamo zelo različno, in sicer: njen poparek, linkluro, mazilo, eterično oljc. Lahko pa s kamilicami napolnimo ludi platneno blazinico, ki jo imamo za večkralno uporabo. Uporabljamo jo lako, da jo segrejemo (npr. na radiatorju) in toplo polagamo na boleč trebuh, npr. pri vnetju mehurja. Kamilični poparek pripravimo iz ene čajne žličke cvelov na skodelico vode. Pitje kamiličnega poparka se priporoča pri vseh trebušnih ležavah in bolečinah. Uspešno blaži črevesne krče, bolečine v želodcu kot ludi ženske ležave. Pijemo ga še pri živčnih težavah, razdražljivosli, nemiru, nespečnosti, duševni preulrujenosli. Pri vnetjih v uslni vollini in grlu pomaga grgranje kamiličnega poparka. Močnejši poparek ali pre-vrelek lahko uporabljamo za kopel. Lahko ludi kot celolno kopel pri bolečinah in krčih ler za pomiritev in krepitev. Deluje ludi kot izredno dober naravni deodoranl. Pri vnetju mehurja in pri ženskih vnetjih pa si pripravimo sedežno kopel. Kamilični poparek uporabljamo še za obkladke pri kožnih vnetjih, opeklinah, bolečinah. Lahko pa si z njimi izpiramo ludi vnete oči, ki jih hitro pomiri. Za še boljši učinek pa si lahko pripravimo mešanico za obkladke in izpiranje oči. Za en liter vode potrebujemo: en ščepec plavice (cve-tovi), en ščepec slezenovca (cvetovi), en ščepec rdeče vrtnice (cvetni listi) in dve glavici kamilice. Kamilični poparek uporabljamo ludi za inhalacije pri zdravljenu nahoda in astme ter za osvežilev kože in odslranitev ogrcev. Če imamo občulljivo kožo, lahko kamilični poparek uporabljamo tuđi za umivanje obraza, kar bo kožo pomirilo. Kamilično mazilo pa predpisujejo pri žuželčjih pikih, manjših ranah ter srbenju. Torej naj v vaši shrambi vedno diši tuđi po kamil-ic ah, saj jih lahko uporabljale za marsikaj. Marija Konci I ja Zahvala Območno združenje RK Domžale se zahvaljuje vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki so se udeležili akcije in darovali kri ter s tem izrazili visoko solidarnost do ljudi. Ohmočno združenje RK Domžale OBVESTILA Proslovoljno gasilske društvo Mengeš praznuje ? 110-letnico % delovanja J Pod pokroviteljstvom Občine Mengeš, župana mag. Tomaža Štebeta, Gasilske zveze Mengeš in botrov Marinke in Staneta Gregorca vabimo vse obžane in občanlce, da se pridružite našemu praznovanju 110-letnice delovanja. Program prireditovt f sreda - 5. julij 2000 ob 18. ur velika meddrušlvena gasilska reševalna vaja na stavbo občine, kulturnega doma in Karo cenlra petek - 7. julij 2000 ob 19. uri - Kulturni dan slavnostna akademija v počastitev praznovanja 110-lcinice slavnoslni govornik: župan Občine Mengeš mag. Tomaž Šlebe V kulturnem programu sodelujejo: Codba Mengeš, Komorni zbor Zvon Program bo povezoval gospod Niko Robavs nedclja - 9.julij 2000 ob 15 uri Slavnostna parada po Slovenski in Šolski i ulici na ploščad pred Osnovno solo. i Ob 15.30 uri predaja in prevzem ter blagoslov novega gasilskega vozila. Po programu sledi veselica z ansamblom , Nagelj. \ Na vse prireditve \ras vabimo mengeški gasilci! 33 MENGŠAN Knjižne novosti Novosti za mesec junij (Enota Mengeš) Filozofija Carrington, Patricia Meditacija: popoln vodnik za sodobno mediti-ranje - Ljubljana; Mladinska knjiga, 2000 Plato Fileb. - Ljubljana: Krtina, 2000 Požar, Pavel Duh in svoboda. - Maribor: Obzorja, 2000 Randles, )enny Življenje po smrti. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Rovvland, Michacl Domevko Popolna sreća. - Ljubljana: DZS, 2000 Okultne vede, astrologija Pogačnik, Marko Moč zemlje in Kristusova navzočnost. - Maribor: Obzorja, 2000 Tavčar, Adela Astrološko-psihološki portret povprečnega Slovenca. - Ljubljana: samozaložba, 2000 Van Praagh, James Pot do nebes. - Tržič: Učila, 2000 Psihologija Carlson, Richard Ne trati moči za družinske malenkosti. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Merleau, Ponty, Maurice Vidno in nevidno. - Ljubljana: Nova revija, 2000 Quian, Bili 10 pravil stran, 10 pravil na plan: Kako postati gospodar svoje usode. - Ljubljana: Tuma, 2000 Verstvo, bogoslovje Grant, Robert M. Kratka zgodovina interpretacije biblije. -Ljubljana: Nova revija, 2000 Vzgoja, šolstvo, izobraievanje Žgavc, Darja Sodobna vzgoja. Vzgajam samostojnega in odgovornega otroka. - Ljubljana: Vrem, 2000 Etnologija, folklora Slapšak, Svetlana Ženske ikone 20. stoletja. - Ljubljana: Urad za žensko politiko, 2000 Ekologija Matthevvs, Rupert O. Atlas naravnih čudes: Vodnik po najbolj pre-senetljivih krajih na svetu. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Medicina, nezgode, veterina, farmacija Bouchardon, Patrice Zdravilna energija dreves. - Ljubljana: Ara, 2000 Chalko, Tom ). Kako povećamo samozdravilne sposobnosti. -Ljubljana: Ara, 2000 Seidman, David Izviri vitalnega življenja. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Jezikoslovje, filologija Antončič, Emica Anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju moderne književnosti. - Maribor: Obzorja, 2000 Biografije Vode, Angela Spomin in pozaba. - Ljubljana: Krtina, 2000 Leposlovje Follett, Ken Mož iz Sankt Petersburga. - Ljubljana: Prešerno-va družba, 2000 Grisham, John Oporoka. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Irving, John Eno leto vdova. - Ljubljana: Prešernova družba, 2000 Manas, Jose Angel Zgodbe iz Kronena. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000 Novak, Bogdan Zamet in jeklo. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Parker, Robert Podkupnina za molk. - Ljubljana: Prešernova družba, 2000 Patterson, Harry Ncvihtni rl 7 Jack Higgins. - Ljubljana: Prešerno-va družba, 2000 Petan, Žarko O revoluciji in smrti. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Podlogar, Matjaž Nuna in funkcionar. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Inženirskc vede, razne industrije in obrt Carsten, Lili Lepota skozi letne čaše. - Ljubljana: Prešernova družba, 2000 Družabne zabave, ples,igre, šport Potočnik, Slavko Fizikalne in fiziološke osnove potapljanja. -Ljubljana: Fakulteta za šport, 2000 Stritar, Andrej Izleti po ljubljanski okolici. - Ljubljana: Sidarta, 2000 34 MENGŠAN Ruashdie, Salman Mavrov poslodnji v/clih. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Simmcl, Johannes Mario Sanjaj nemogočc sanje. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Snow, Charles Percy Hodniki oblasti. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000 Šalamun, David Dobrodošli v Dializiju: polovanje na laslno odgovornost. - Ljubljana: Založba/*cf.,2000 Švajncer, Janez, 1920 Jutro na zemlji. - Logalc: Vojni muzej, 2000 Švajnccr, Jancz, 1020 Sosedov Peter. - Maribor: Drumac, 2000 Templeton, John Zlata zrna. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 VValters, Mincttc Valolom. - Ljubljana: DZS, 2000 Župan, Uroš Pesem ostaja ista: življenje v glasbi. - Maribor: Obzorja, 2000 Območno združenje Rdečega križa Domiale obvešča, da je že moina prijava otrok za lelovanje na Debelem rtiču v I. izmeni od 7.7. do 17.7.2000 in v II. izmeni od 17. do 27.7.2000. Slarši otrok dobijo prijavnico v pisarni RK na Ljubljanski 34 (slari Dom upokojcncev, na dvorištu Radia Hil ali nasproli AgropubaJ vsakdan od 8. do 14. ure in vsredood 14. do 17. ure. Cena letovanja je 26.100,00 SIT -plačljivo v treh obrokih. Starši, ki ne morejo plaćati cene leto- I vanja, se lahko oglasijo na Centru za | socialno delo Domžale ter vožijo _ i vlogo za pomoć pri plačilu letovanja. I ^^^ ^^^ ^^™ ^^^ ^^™ ■HH HUM MMH MMM MMIW MMmI \£s KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ vabi na sollstični koncert solo pevcev, ki bo 1. julija 2000 ob 20. uri v loški cerkvi sv. Primoža in Felicijana. Nastopili bodo: Matej Debcvec, bariton Metod Palčić, tenor Nataša Stopar, sopran Urša Koce, sopran Vabljeiii! Slovenska 28, Mengei Telefon: 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH POLETNI DELOVNI ČAS OD 18.00 DO 21.30 URE. NOVO V VIDEOTEKI The Thomas Crown Affair (Afera Thomasa Crowna) -avanl. Igrajo: Pierre Brosnan, Rene Russo, Dennis Leary Kako osvojili moškega, ki ima vse! Thomasu Crovvnu (Brosnan), bogatašu in puslolovcu, je svet postnl preveč dolgočasen, zato se odloči, da bo iz enega najholj varovanih muzejev ukradel sliko nepre-cenljivc vrednosli, Vendar pa se igra zaplete, ko ... The General'« Daughfer (Generalova hil) - triler Igrajo: John Travolta, Madeline Stowe, )ames Woods Obstaja pavi način, napačni način in vojaški način. Ni pa načina, po katerem hi vojaški preiskovalec Brenner (Travolla) sodeloval pri prikrivanju motiva za umor prelepe slotnice... Mojstrsko narejen in izredno napet triler! The 13th Worrlor (Trina|«ti bo|evnik) ■ alc. spektakel Igrajo: Anlonio Banderas, Diane Venora, Omar Sharif Melite xa iivlien|e... Končno na originalu film avlorja lurskcga parka, Michaela Cric:htona in Johna McTiernana, režiserja filma Umri pokončno - 13. bojevnik. Akcijski speklakel, ki si ga morate ogledati.. Deaperate Measures (De[an|e li obupa) - triler Igrajo: And/ Gartia, MitJuiel Keaton Hiter in nasilen film. Policaj Frank Connor je obupan. Njegov desellelni sin, Mali, je zbolel za levkemijo in bo brez odgovarjajočega darovalra kostnega mozga v nekaj mesecih urml. Čcprav je Frank po?len poliraj, pa.., Napevedu|emo za poletni ta«: 1. Oropaj policijsko postajo - komedija, Martin Lavvrence 2. lames Bond - Vse in še svet - akcija, Pierce Brosnan, Sophie Marceau 3. Očka po sili -komedija, Adam Sandler, Rob Schneider 35 strip VEZENJE VERONIKA Wiegele Veronika s.p. GSM: 041 744 599 • vwiegele@tris-a.si Naprošamo vse, ki bi želei i postati pokrovitelj stripa, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). KONCNO JE NAPOCIL 24. JUNU IN TIŠTI. Kl SO NAJBOLJ NESTRPNO PRIČAKOVALI POĆITNICE, TOREJ UČITELJI, SE KAR NE MOREJO VRJETI... NO JA... TUĐI SOLARJI SO 51 ZASLUŽILI POČITNICF IN PRAV TAKO KAKOk UČITELJI TUĐI ONI ŠE NIŠO PRIŠLI RAVNO K SEBI PO NAPORNEM LETU. KER SO ŠOLARJI IN UČITELJI NAVELIČANI DRUG DRUGESA, BOS NE DAJ. DA SE SREĆAJO MED POČITNICAMI. A ČE DO TEGA VENDARLE PRIĐE SE UČENEC IN UČITELJ RAJE NE POZNATA, KER TAK DOSODEK LAHKO POKVARI ĆELE POČITNICE. ČEZ DVA MESECA, PA SO ODNOSI SPET ČISTO DRUSAĆNI. KAR NEKOLIKO BOLJ PRIJETNI... ...A KAJ, KO JE PO PETIN5TIRIDESETIH MINUTAH ŽE SPET VSE NA SVOJEM MESTU.. horoskop OVEN 21.03. - 20.04. Man] "ognievltr v vaši okolici bođo razmišljali samo o čim boli pri-letnih počltnlcah, vi boste kot nadležno mušico odganjall mlsel In želio, da bi v domaćih kroglh ali v delovnlh prostorlh kaj temellito spremenlll In preuredili, vsekakor se posvetulte s partnerlem In ne poskušalte za vsako ceno uveljavltl lastnega mnenla, da si ne Boste lepih poletnih dnl pokvarili s prerekanjl ali ćelo dolgotrajnlml zam-eraml! Tuđi će bosta oba "za", prlčnlte z ude)an|an|em zamisli Sele septembra! Po 13., ko se bo Venera pomaknila v Leva, bo tudl vaša Ilubezenska barka zaplula s polniml jadrl ugodnih vetrov. BIK 21.04. - 2O.O5. v prvi polovici leta vas zvezde nlso ravno crkljale (3. ma|a se |e v vašem znamenju zgodll tlstl pomemben nebesni dogodek, ko ste gostlll sedem glavnih planetov). Saturn, uran in Neptun so vam pogosto naga|ali. Julii prlnaša vsa) delno ola|šan|e. Privoćite si razkošen dopust (tuđi doma se lahko Clovek imenltno zabava in sprostl), da boste obnovili moći! Prvih štlrlnajst dnl lahko postrani ka| zaslužite, zadn|a dva tedna pa se obnašalte varčno! Amor vas bo vztra|no zalezoval na vsakem koraku, čeprav mu |e že zdavnal postalo lasno, da ste trd oreh, ko gre za zal|ubl|an|e. DVOJČKA 21.O5. - 21. 06. Do polne Lune (17.) boste čutlll željo po osami ■ ali pa temeljiti spremembi okolla, kjer bi se vse dogalalo ćlsto drugaće. Najbolje, da si v temčasu prlvošćlte oddih, ker vam delovne zvezde ne bodo kaj prida naklonjene. Ćelo v kak spor s predpostavljenlml bi se lahko zapletu. Druga polovica jullia bo veliko boljša. Najveć lepega In prlletnega (po poslovni In llubezenski plati) lahko prlćaku|ete od 26. naprel. Ro|eni v l dekadi boste polnl optimizma in elana ■ pa tudl usodno srećanle sorodne duše, kl vam bo zapolnlla ćustvenen praznine In razplamtela domlšljilo, lahko prICakujete. RAK 22.06. ■ 22.O7. Juli) bo za vas kljucni mesec v letošn|em letu. Ne le zaradi Sonca, Merkurja In Venere (pa mlaja In mrka) v vašem znamenju. Aspekti, kl |lh bodo tvorili planeti med sabo. obljubljajo nova partnerstva, zal|ubl|an|a do onemoglosti In zakonske zveze. veliko vol|e do dela, vztra)nostl In samozavestl boste ćutlli, ker se bo tudl Mars (kl velja za nebesnega bojevnlka) pomlkal po vašem znamenju. Do 9. so možnl nenadelani prlhodkl. od 1. do 3. pa potem od 28. do 30. boste imeli sljalne možnostl sila ugodnih nakupov. Ste se odloćlll naleti kredit? Tega ne počnite od 15. do 19.! od 25.06. do 25.07. Todenskl horoskop METE MALUS (od ponedolika do ponedeljka) lahko vtak trenutak poslušate na Telekomovlh odzlvnlh itevilkah: ■ Zračna mamenja (Vodnar, Dvojica, Tehtnica) - 9835 • Vodna znamenja (Ribi, Rak, ikorpijon) - 9831 • Ogn|ena znamenja (Oven, Lev, Strelec) - 9832 • Zemeljska znamenja (Bik, Devica, Kozorog) - 9833 • Lunln »tveni koledar . 9834 CcnJ cc|o|nc8j| „^ je „ S|T LEV 23.07. - 22. 08. Ne pustite s premagatl malodušnlm obćutkom in Izgubljanju vere vaše v začetku meseca! 14. se bo v vaše znamenje pomaknila boginja IJubeznl, Venera (tudl ravnanja z denarjem Je vešća), od 23. naprej vas bo varovalo In spodbu|alo Sonce. Zaveđll se boste, da vas Ima nekdo resnićno rad, do 31., ko se bo v Levu zgodil Lunln mlaj, bo ćustvena naveza dobila čisto nove in vsebinsko spremen-)ene razsežnostl. Kar zadeva počutje In zdravje, ste dožlvljall že bol|še čaše. Ne pozablte, da so športne delavnostl in konjički, kl vas sproščajo, na|boljšl zđravnlki za odpravljanje psihosomatskih tegob! DEVICA 23.08. - 22. 09. Prva in druga polovica iulija se bosta v vseh pogledih čisto razlikovali. Do 17. boste vsak dan naletell na kakšno manj prljetno zadevo na đelovnem mestu In doma. Ne delalte si dolgoročnlh načrtov, ne vlagaite denarla, ne navezujte novih poslovnih stlkov, ker vam kar neka) planetarnih aspektov grozi, da bi se usodno uštell. NajbolJ pametno bo, da sedmi mesec Izrablte za temeljit oddlh, ker vam tlste zvezde, kl skrbljo za družabna dogajanja, vza|emno spoštovan|e v partnerstvlh In sploh vse nežne zadeve, prijazno svetilo. Telesno se boste dobro poćutllil. TEHTNICA 23.09. - 22.10. v mesecu ma|u ste razrešlll le del problemov. Spremembe, kl ste Jlh naredili, bolj počast puščalo svoje sadove, zato Imejte potrpljenje. Ne bodlte pohlepni, ker vam to lahko škoduje na razllčnlh podroćjih. Flnančno se bo začelo razpletatl. Skušajte prevldno "zamašltl" denarne lukn|e preteklega obdobja. To Je odloćujoći čas za vašo zvezo, da obrnete ploščo In prlnesete već svežine v skupno življenje, v katerl lahko vsl uživate. Planirajte dopust In poćltek. ŠKORPIJOM 23.10. - 21.11. vas astrološkl element |e voda. JulIJa vas bo še posebe| močno vleklo med bujno rastllnje, kl Je značimo za vlažne pređele. Od romantike vas bo razganjalo (predvsem do 3., potem pa od 9. do 21.), prlložnostl za utrgane Ilubeznl In usodne omame na prvi pogled boste zaznavall na vsakem kokraku. Delovne zvezde ne bodo tako dobrohotne z vaml (no )a, po 17. malo bolji, zato namenjalte veliko časa športnim aktlvnostlm in rekreaciji! Za morebltne čenće, kl bi vam prišle na uho (in bi bile plod nevošćl|lvostl) okrog 8., se ne menlte preveć! 31 bo naporen. STRELEC 22.11. - 20. 12. Meseca ne sodite po prvem JulIJskem dnevu, ker vam zanesljivo ne bo všeč! Do 14. Imate ugodne poslovne čaše, vendar pazite, da delovnlh dogajanj ne boste opazovall skozl preveč rožnata sončna očala, ker se vam bo Jupiter, vaš vladar, malo kujal! z vstopom Venere v sorodnega Leva vas bo začelo poletno romantično premetavatl. Lunln ščlp (16.) bo umirll tuđi službene zaplete, dajo bote odnesll brez opaznejšlh ftnanCnlh prask. vseeno obraćajte denar pažljivo in v kali zatrlte popadke zapravljlvostl, kl bodo najbolj pogosti od 12. do 15.! KOZOROG 21.12.-19.01. Za Juli) bo značimo vaše nenavadno odzlvanje na dražliaje Iz okolice. Trmasto boste vztralall pri svojih naćelih, za nasvete drugih ne boste marali niti sllšati, Lunln mrk v vašem znamenlu (16.1 vas bo še dodatno nagovar|al na samozvellčaven, ambiclozen In seblćen način. Mnogim težavam bi se izogniil, će bi si prlvoščlll Izdaten poćitek (morda v više ležečlh predellh ali gorah). Od 23. naprej vas bodo zaćele vrtetl Ijubezenske zvezde. Pustite se Jim voditi, ker si boste tako prlčarall nepozaben avgustl 0 polnl Luni v Kozorogu (16.) ne prtlravalte s hltrostmll VODNAR 20.01. - 18.02. Rolenlm v 1. dekadi bo Jupiter (v pozltlvnem smislu) postavi! svet na glavo, tudl ostali boste deležnl njegovih blagodejnlh vpllvov. Pustolovsklh prlložnosti (tudl srčnlh) bo ves mesec na pretek, vleklo vas bo kam daleč, kjer bi si dali duška na čisto vam lasten poCItnlškl način. Do 15. lahko prićakujete v službi kak neljub zaplet, kl ga bo spravila v red že Luna v vašem znamenlu (od 17, do 19.). Saturn vas bo zadn|i teden potlskal v malodušna razmišljanja, ker ne boste najbolj pri denarju. Zato pa vas bo prlzadevno varoval Jupiter, kl se bo pomaknu v prvo dekado Dvolćkov. RIBI 19.O2. - 2O. 03. Tako prlletnlh, umlrlenlh, uglašenlh in romantičnih časov, kot bodo julljskl. že dolgo niste prežlvljall. Venera vas bo nagovarjala k spremembam vaše zunanlostl In osebnega sloga. Prlsluhnite |l In se lotlte kake oćlšćevalne (ali shujševalnel dlete, ker boste s pla-van|em nailaze pokurlll ođvećne podkožne zaloge! Spoštl|lvo se obnašajte do denarja, ker vas utegne presenetltl še pred koncem meseca več|l, nenadejan strošek! Tudl na osebne stvari skrbno pazite (predvsem rojenl v 1. dekadi), da vam kak dolgoprstež ne bo pokvarll dopusta! Osamllenlm pripravila Jupiter llubeznlvo past... TUVARIS!!! AAAAAA\\\ DAN. STRIC! SE MI PA MAL ZNANI ZDITE! AH! DEJ GA NO LOMT! DAN, TUVARIŠ1 a\ \ VI SPLOH ] ] VESTE, KOK / 'SM JEZ VAS y POGREŠU?l/,„/ SAJ, SAJ! JAZ SEM TEBE 1 TUD ZAČEL KP. MAL [ POGREŠAT' . Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križankc, pošljitc na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do 8. junija 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade ELEKf ROTEHNE INTERSET, Trdinov trg 4, in siccr: 1. nagrada: 3 videokasete 2. nagrada: 2 videokascti 3. nagrada: 2 avdio-kascti Rezultati bodo objavljeni v naslednji števiiki. NaproSamo vsc, ki hi žclcli prispcv.ili nagrade za naslcdnje križankc v glasilu Mengšan, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). Pravilno geslo križanke v aprilski števiiki Mengšana: ^HHHH "SEDMA OBLETNICA TRDINOVEGA HRAMA" 'H^^l Žrcb je izmed številnih pravilnih odgovorov nagrade naklonil: 1. nagrada: Monika Matan, Linhartova 10, Mengeš 2. nagrada: Šonja Lož, Loka, Na gmajni 7, Mengeš 3. nagrada: Milka Jakin, Ul. Vilka Rožica 7, Kamnik r^ ELEKTROTEHNA MZ INTERSET Mednarodna elektro trgovina d.d. MENGEŠ, Trdinov trg 4 Tel. & fax: 737 051 SESTAVIL MARKO BOKAUC BR0ZGA. PLUNDRA NEVIĐEN POVZRO-ClTEU BOLEZNI KAJNOVA IN ABELOVA MATI RAHLA OBAR-VANOST. NADIH OGENJ VEČER PRED PRAZNIKOM STEVILO CLANOV NOCO-METNECA MOSTVA TONE ANOERLlC m ZVOK TRKAJOClH KO2ARCEV »ELEZARSKI OBRAT MESTO V SZ ROUUNIJI VELIKA TROPSKA PAPIGA BOJAN UMEK ICRALKA KISlC BRIN0V0 ZGANJE SREDISCE > STRONCU SKANDINAVSKI DROBI? PISEC OŠTRIM. POTECO-VANJE ZA IZVOLITEV hujSa SrOPNJA JEZE PETRA KERČUAR CRECOR CANKAR RAJMONO DEBEVEC OSNOVNA MERA zbaoljnih pesmi. pusciCar KRAJ PRI KOCEVJU 2E1XZ-NISKA PROGA AMPER IZKORI-SCANJE BALKANSKA DRŽAVA LETMI COZDNI POSEK PRISTOJBI NA ZA 'ARKIRANJE TOPLICE DESET NA KVADRAT AZIJSKI VUETOK POSOOA Z ROCAJEU ZA vooo SPANJE PROŽEN TRAK V ASTAT SINOV ALI HCERIN SIN TELUR GOCE DtLČEV DRŽAVNIK BLAIR AN0RAK TRANC. MODNI KREATOR (CHRIST1AN) MOTORNI BENCIN V ?DA ZAP AH (POCO-VOflNO) POSEU SLUŽBA cuviCna ŽITNA BOLEZEN UREJE-VALEC PARKOV REKLAMNI riLM PESNICA ŠKERL NEDOLZNO OEKLE GNUS PSU SORODNA 2VER MUSLIM. ŽENSKO IME ILUSTRATOR SLOV. SMUCARKA (TINA) NAJEM-NISKI VOJAK KONJENIK V BENESKI RtPUBLIKI GRSKA CRKA SOCIAU-stiCni SIMBOL PLETENA POSOOA SARAJEVO CRSKI JUNAK POPOTNIK KRIŽNAR KEMIČNO NEDELJW □ELEC Snovi NATRIJ AMER. FILMSKI REŽISER (GEOROE) IZRASTEK NAD ŽIVALSKO ZADNJICO OKRASNA ROŽA ZGOOO-VINAR NOBELJJ Ruska umetnost. DRSAIKA SLUCKAJA PEVKA MROVAT loCnica MEO ĐZEMUI KRAJ & (SKOKI Z ! MOSTA) SPORTNIK . V CEVUIH s KOLESCKI DRAGULJ PRE1JVA-JOCIH SE BARV O.A. MENGSAN OBVESTILO: OO RK Meneš obvešča svoje člane, da v juliju in avgustu ne borno izvajali svojih dejavnosti. Z delom borno začeli že prvi teden v septembru. OORK OGLASI • OGLASI • OGLASI 737 081 • 737 081 • 737 081 POOL PAKT( > tudentski jervis • HITRO UČENJE ŠIVANJA po sistemu: že prvo oblačilo, ki ga izdelamo, tuđi udobno nosimo: KRILO - nepodloženo 12 ur 7.200 SIT BLUZA 18 ur 10.800 SIT OBLEKA - poletna 18 ur 10.800 SIT HLAČE 24 ur 14.400 SIT JAKNA - nepodložena 30 ur 18.000 SIT JAKNA - podložena 36 ur 21.600 SIT Delavnice potekajo ločeno po izdelkih v popoldanskem in večernem času. Na vseh delavnicah najprej izdelamo kroj, ki ga prilagodimo vsakemu udeležencu po njegovih merah, nato oblačila izdelamo. • RISANJE NA SVILO in STEKLO • KVAČKANJE, PLETENJE, RAŠELJE Informacije in prljave: 7212 237. SMRKOLIN, Ljubljanska 88, SPB1 Domžale. 29 JU bi \J 2000) pri bazenu v VOMŽALAti -► šport "}»za.bćivći .-»bogate nagrade... ^koncert rock skupine SOui FiAfeEKS www.studentski-servis.com Uporaba posojilne kartice Karanta Banice Domžale! S posojilno kartico lahko plačujete v trgovinah, hotelih, gostinskih lokalih, turističnih agencijah in na številnih drugih prodajnih mestih v Sloveniji. Življenje s posojilno kartico je prijetno in preprosto, brez bojazni, da nimate dovolj denarja, in brez zamudnega pisanja čekov. Vse informacije dobite v enoti banke, ki vodi vaš tekoči račun. banka domžale Banka Domžale d.d., Domžale bančna skupina Nove Ljubljanske banke 38 VELIKA ZABAVNA PN&EDITEV MESTO NA DEŽELI S PESMIJO V SRCU POKROVITELJ: OBČINA MENGEŠ SOOMANIZATONI: PGD MENttS MDBAMENttŠ KfJES ob 21.30uri OHANIZATOt: ZA MOVO VOZILO Prjm VE1IKA IZBIRA KOPA^ Tnorje BLAGOVNICA VELE in MINI BLAGOVNICA ZARJA v Želimo vam priipten dopust! VELE prijeten nakup