Poštnina plačana v gotovini Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11933 34 Stoji, stoji Ljnbljanca... Premijera 2. decembra 1933 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: H. BRAVNIČAR Dežnike - nogavice KUPITE najugodnejše v trgovinah tovarne LJUBLJANA: Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 20 BEOGRAD: Kralja Milana 13 ZAGREB: Jurišičeva ul. 8 Lastni izdelki! Ogroma izbira! Tovarniške cene! SEZONA 1933 34 OPERA ŠTEVILKA 7 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI zhaja za vsako premijero Premijera 2. decembra 1933 Matija Bravničar: M. Bravničar-N. Pirnat: „Stoji, stoji Ljubljanca . . . (Muzikalna satira.) Kako se je rojevala. Ljubljanca je bila spočeta v Emoni (ne v rimski, temveč v oni nasproti pošte) nekega dolgočasnega jesenskega popoldneva, kakršnih ima naša metropola polovico.preveč. * Vsebina kvantanja tistega popoldneva s prijateljem je v >Stoji, stoji Ljubljanca« vsebina Gustlnovega bistva. * Nekaj dni pozneje sem srečal režiserja Krefta in mu govoril: »Veselilo bi me napisati satiro, falotsko in barabsko. Glavna oseba bi bil slovenski idealist (ki se v svojih idealih rad zaletava), ki spozna, da je naša največja tragedija to, ker smo majhni in se ta lastnost prenaša v vse naše življenje. Gospodarsko ne zmoremo niti konkurence velikega ameriškega far-merja ali milijarderja, pač pa lahko z uma svitlim mečem porežemo marsikakšen velik narod. Naši talenti bi bujno vzcveteli, naša kultura bi dosegla svetovno prvenstvo če, če ... če bi nas adop-tiral mecen in ali velikosrčen, mogočen narod in bi nam dal sredstev, kakor bogataš, ki je posinovil tujekrvnega otroka in ga vzel pod svoje bogate peruti. To spoznanje slovenskega idealista rodi misel napisati v svetovne časopise oglas, ki privabi takega mecena v našo sredo in idealist se na moč trudi pokazati vse kar imamo. Ta idealist pa doživi fiasko. Vse kar pokaže se izbreobrne v farso. Milijarder odkloni kupčijo in nas prepusti toku življenja.« 1 Še preden sem se dobro izpovedal, je imel Kreft že celoten načrt, naslov in imena glavnih oseb. Niko Pirnata je pritegnil k delu, pozneje pa mu je prepustil vse delo, ki ga je Pirnat začel znova in ga izvršil z njemu lastno žilico v obliki, ki bo izvajana v našem gledališču. Porod pa je bil težji, kakor bi sodil po otroku. Nekega dne (po neštetih intervencijah) mi je Pirnat poslal sledeče pismo: »Dragi Bravničar! Dasi sem se mnogo trudil, priznavam svoj fiasko. Sem popolnoma izven forme, polovičarske stvari pa ne dam od sebe. Ker nisem dolgo pisal in sem imel zadnje čase samo kiparsko delo, me je p i s. ta- 1 v t c- lent povsem zapustil. Vračam Ti materijal — in ne zameri! Tvoj Niko Pirnat.« — Moj Niko Pirnat pa se je pozneje le udal in izpreobrnil ter šel z velikim veseljem na delo. Pisateljski talent ga je spet »povsem« srečal in iztresel je kakor iz rokava vso »Ljubljanco« v razmeroma kratkem času. Glasba k »Ljubljanici« je pisana povečini v obliki plesov in z uporabo nekaterih narodnih pesmi. Narodna »Stoji, stoji Ljubljanca« metamorfozira v prvem dejanju petkrat, v drugem dejanju dvakrat. Gustlnovi spevi in melodrami so od vseh drugih najresnejši, ker je tudi on najčistejša prikazen v vsem delu. (On ni Slovenec, ki kupčuje in trguje s slovenstvom, temveč idealist, ki hoče svojemu narodu dobro in je egocentričen le v toliko, kolikor je v njem »volje k moči« in oblasti. Čim bolj gre dejanje v sredino in h koncu, tem bolj je glasba lahkomišljena,. z izjemo Gustlnovih spevov, ker se tudi dejanje postopoma iz- 2 preminja v klofute in groteskno komedijo. Uvod in finale »Ljub-ljance« sta zgrajena po izvirni obliki narodne pesmi »Stoji, stoji Ljubljanca«. Ostale narodne pesmi so prikrojene (harmonizi-rane in inštrumentirane) po scenski potrebi. * Niko Pirnat je ostal v svojem elementu tudi v režijskih opazkah; naslednje bi bilo škoda zakleniti v režijsko knjigo: »Vinska klet. Po stenah razni pivski napisi (naj jih po mili volji razobesi režiser Bratko Kreft!) Na odru naj se toči pravo slovensko vino, to pa zato, da bodo igralci res v elementu in ne bo tistega klavrnega špilanja, ki je pri nas v navadi v pivskih scenah, ko gledalec kar vidi, kako se poštenim igralcem-Slovencem gnusi in zaletava odrska limonada!!« Na drugem mestu ima tole opazko: »Pred oknom se zasliši petje, dobrodošlica. Močan zbor. Pesem? Nekaj, kar pojejo združeni zbori pod Zorkovo taktirko ob takih prilikah.« V »hotelski sobi« je sledeča režijska pripomba: »V levi sobi so se vrata medtem — recimo — razletela, notri se je vsul roj žensk, mladih, starih, elegantnih i. t. d. Z eno besedo: Babilon. Muzika, ki je spremljala Jimovo »telefonpesem« udarja in prehaja v divje akorde. Zamorski jazz naj bo proti tej bohotnosti in hunskosti melodije pravi Chopinov nocturno.« Pri »banketu« pa tole opazko: »Straža je vdrla in pograbila ‘ besnega Guština, ki se je upiral kakor Samson — zvezan, v ospredju, klone kakor vsak pravoveren Slovenec, se prečudno umiri, začuden, — se iztreznajava---------- Takih pripomb je več in vsaka sama zase zanimiva in poredna. Gold’s song (poje Gustl): Gorje ti človek, če si rojen v blatu, če gladna mati v cunjah te doji, po miloščino strgan moraš k bratu in dobro veš, da slabši je ko ti! Gorje ti trikrat, če si rojen v zlatu in te bogastvo oslepilo ni! Pred novcem tvojim valjajo se v blatu, v zavisti črni žolč jim rumeni! 3 In ko vampir obroč zlata te davi, duši te v prsih, grlo ti duši, možgane ti izpija, dušo gnjavi, in preden se zaveš, te vgonobi! Hinavcev lačna čreda te obdaja, podrepniki ti padajo k nogam ... A ko šakal resnica vate laja: vsem si mrzek in tak strahotno — sam! 3Ieglice (ženski zbor): Me smo slovite meglice ljubljanske, znane po daljnem smo svetu povsod, me smo simbol vaše slave neznanske, me smo žigosale divni vaš rod! Me kakor cunje nad vami se vlačimo, brišemo črte, topimo osti, belo in črno v sivino oblačimo — jasnosti vsaki zmehčamo kosti! Lene, zaspane se z mesta ne ganemo, nam se ne ljubi pogledat čez grič! V strahu iz spanja preplašene planemo le, če nas solnčni prepodil je bič! Me smo smrdljive meglice ljubljanske, znane po daljnem smo svetu povsod. Me smo simbol vaše slave neznanske, me smo žigosale divni vaš rod! Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Župančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Pt/MO °AUBn/(i> /iotPčj jih delavskih vrst, do mogočnih kron, prestolov? Lepota je najkrasnejSa cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolžnost je, vzgajati in negovati to cvetlico. Koko se neguje, vzgaja ta divna cvetlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, mastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. La zvečer uno-rahljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml-čno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar takoj namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahek, ne^lžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo nočno, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida ‘MjT w 1 t4- —"fc. katera osvaja, očara Jt' lepoia, smrtnika od najniž- pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kožo baržunasto, mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho. Parfumerija Uran, Ljubljana Stoji, stoji Uubijanca Satirično prijazna revija v 13. slika^Pisal N. Pirnat, uglasbil M. Bravničar. ■ ■ N. Pirnat, uglasbil M. Bravničar. Dirigent: V. Šušteršič. Korenčkov Gustl . . . Nežka, njegova ljubica . Rockefeller................ Jim, Rockefellerjev sluga Svetnik dr. Kralj . Prof. Kljukar . . Lirik Bogumil . . Slikar Slepec . . Glasbenik Srakar . Kritik žužnja . . Pisatelj Trobej . . Cvetnik .... Hama s ščipalnikom Ognjegasec . . . Stražnik .... Leon Glenibay . . Insccniral: V. Bratin®°reograf: P. Golovin. V. Janko M. Kogejeva Bojan Peček J. Rus V Bratina M. Simočie Z. Ocvirk Z. jJekš T. limiota F. Jelnikar F. Marolt L. Sekula P. Škerjanc D. Zupan T. Perko F. Jelnikar Baronica Glembay Stari Glembay . . Dr. France Prešeren Muza . . . Invalid . . Mati . . . Izgubljeno dekle Klobasar . . Licejka . . Dekle iz Šiške Parček . • . F. duradnik in žena Služkinja Branjevka Sta'a dama . Stara baba . F*orjančič ®*agolič ■KjOrinota ar Bekš User st. Mišič Kiirbos Skala ^kele Jerom, Fr. Marolt Ocvirk, H. Mauser Haberle orcar § Smerkolj •ftJapelj Skoro otrok . . Prvi ravnatelj . Drugi ravnatelj Prva gospa . . Druga gospa . . Prva gospodična Druga gospodična Natakarica Glas iz zvočnika Napovedovalec . Belo oblečena žena Prodajalki časopisov Pometalka . . . Sluga 1. slika: Redakcijska soba. II. slika Restavracija. III. slika: Cvičkarska —- —---------------------------- ces^- V. Hotel. — Odmor. — VI. slika: Redakcijska soba. VII. slika: Gustlnova mansarda. VIII. slika: Slav iost v gledališču: 1-) J?a.iV 2.) Megla pred Prešernovim spomenikom. IX. slika Tonfilm. X. slika: Banket. XI. Na ulici- Sllka: Seja. XIII. slika: Poroka. Blagajna se odpre ob pol 20. Za< ob 20. Parter: Sedeži I. vrste , II. - III. vrste . IV. - VI. . . VII.-IX. „ . X. „ XI. Lota Lože v parterju . . „ 1. red« 1 - 5 . . 6-9 . . Din 42--37-33--28--26’-26--140--140*— loO-— Dodatni ložni sede’1 *rterjo Balkon: I. vrsta 11. „ III. „ I. * II. „ Predpisana taksa za pen’ :| balkon j« vračunana v cenah Dekleta, gospe in gospodične, ljudje na ulici itd. Režiser: B. Kreft. F. Kiirbos A. Sekula M. Simončič Š. Ramšak Z. Florjančič P. Jerom Z. Gerlovič P. Rupnik Z. Ocvirk J. Mencin Mauser ml. P. Rupnik, M. Kranjc Mauser st. M. Škabar Konec ob pol 23. Galerija: Sedeži I. vrste Stojišče Dijaško stojišče Din 14 13 13 10 „ 10 „ 3 O Pt/UO CA&ZniVUO /TOl«/«* RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Po predstavi v kavarno NEBOTIČNIK Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 '/2 ure zjutraj Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila Priporoča se Vam „S L AV IJ A“ JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D. V LJUBLJANI za zavarovanje proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu In življenju Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12 Telefon štev. 2176 in 2276 ___________________________________________ Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov. Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani Frančiškanska ul. 6 Podružnica: Maribor Tyrševa u'ica 44 < Samozavesten, prikupen nastop na družabnih prireditvah edinole v r PEKO čevlju