Ö Espoo in Yorška regija: ^^ zgodba o mednarodnem uCcenju
O
Cd Ö
CD
Allan Hoyle
Okrožni šolski odbor za Torško regijo, Ontario, Kanada Mikko Salonen
Konsulttipaja Oy, Espoo, Finska
cClanek obravnava ucenje vodij in uiciteljev v izobraževanju, pri ^emer se osredotoca na skupno ucenje v mrežah in skupnostih učenih se strokovnjakov. Predstavlja primer skupnega učenja na mednarodni ravni, med lokalnima šolskima okrožjema na Finskem in v Kanadi. Sodelovanje je primer partnerstva dveh uspešnih skupnosti, kot priložnost za skupno učenje, povedano uspešnost in ^^ blaginjo njihovih učencev. Uvodoma sta predstavljeni obe skupnosti A	šol, ki izobraževanje - kljub veliki medsebojni oddaljenosti -
H^H razumeta enako; vse skupno učenje je prevevalo spoznanje, da so vsi učenci naši, da jih ne smemo deliti na vaše in naše. Na obiskih so sodelovali ravnatelji, učitelji in učenci. cClanek opisuje, kako je potekala izmenjava znanja med partnericami, skupen razvoj prakse poučevanja in učenja in ustvarjanje skupnosti u^e^ih se strokovnjakov. Predstavljeno je skupno učenje učencev, ki si sedaj preko družabnih omrežij delijo, kar jih zanima in veseli. Skupno učenje je tako preseglo običajno sodelovanje, razvilo se je sodelovanje v strokovni učni skupnosti z izmenjavo zamisli in z medsebojno podporo pri tovrstnem učenju. V procesu skupnega učenja so vsi udeleženci, kljub časovni in prostorski razdalji, odkrivali razlike in podobnosti med kulturama in doživljali enake izkušnje. V zaključku prdedstavljamo prihodnje korake partnerstva, koristi, ki jih je partnerstvo prineslo učencem, in oceno potrebnih sredstev, glede na prednosti tovrstnega učenja. Ključne besede: vodenje, partnerstvo šol, skupno učenje, strokovne uče^e se skupnosti, medkulturnost
Uvod
Za vodje v izobraževanju se je učenje razširilo čez okvire akademskih pristopov, ki zajemajo znanstvene revije, konference in obiske strokovnjakov v raznih šolskih sistemih. CCeprav je vse to pomembno, jih je še podkrepilo skupno učenje. Poteka na vseh ravneh šolstva: na ravni učiteljev v razredu, v šolah in sistemih. Učitelji v razredih zdaj skupaj na črtujejo učne ure, skupaj poučujejo na urah, ki so jih na črtovali skupaj, skupaj poro čajo o uspehu učnih
VODENJE 2I2015: 3-12
ur in v okviru ucenja ucencev skupaj razmišljajo o njem. Mreže in skupnosti ucedh se strokovnjakov so v šolstvu zdaj pravilo. V teh okvirih se ravnatelji in vodstveni timi številnih šol skupaj uCijo, ko preuCujejo izbrano temo, ki jo obravnavajo v svoji šoli in za katero je skupno sodelovanje številnih prosvetnih delavcev pri oblikovanju znanja izjemno koristno. To je t.i. moralni imperativ Michaela Fullana (2011):
K sreci se že pojavlja novo delo, ki gradi nove sodelovalne kulture v šolah in med njimi, da krepi individualne in predvsem kolektivne zmožnosti za izboljšanje poucevanja, povezanega s potrebami in dosežki ucencev. Gonilo, ki žene to delo, je moralni imperativ višanja meril in manjšanja prepada za vse ucence, in sicer v celotnem sistemu, ne le v nekaterih šolah, temvec za vse ucence; ne samo za nekatera okrožja, ampak za vsa; in ne zgolj na eni ravni, temvec na vseh. Temu pravimo »reforma celotnega sistema«.
Sodelovanje, ki je osem let potekalo med šolskim odborom v Espooju na Finskem in okrožnim šolskim odborom Yorške regije v kanadskem Ontariu, je v vseh pogledih tak proces skupnega ucenja, le da na mednarodni ravni. Je zgodba o razvoju kriticnega prijateljstva zaradi oplemenitenja ucenja v obeh od pristojnih okrožij. Gre za spoznavanje pomembnih dosežkov vsakega od sistemov, prilagajanje pridobljenega znanja, tako da cim bolje ustreza okolju domacega šolskega odbora, in nato za uporabo tega znanja v korist ucencev doma. Ken Thurston, nekdanji direktor izobraževanja v Yorški regiji, je v govoru v Helsinkih v zvezi z Espoojem in njegovim partnerstvom z Yorško regijo leta 2011 opozoril: »Vi ste pri svojem delu na vrhuncu in mi smo pri svojem delu na vrhuncu. Kaj pa zdaj?« To je razlog za partnerstvo. Mišljeno je, da dvema uspešnima okrožjema prinese priložnost, da se ucita drug od drugega, da povecata uspešnost in blaginjo ucencev doma. Pregled dosežkov v preizkusih fisa prica o podobnosti med Kanado in Finsko, saj gre za državi, ki sta v teh znanih mednarodnih preizkusih visoko na lestvici.1 Opozoriti pa moramo, da je treba kanadski primerjalni vidik preudti podrobneje, da lahko izlušcimo podatke o uspešnosti v provinci in posamicnem okrožju. Po vseh kazalnikih je glede na te bolj dodelane statisticne podatke Yorška regija blizu vrha ali na vrhu.2
1	Glej http://gpseducation.oecd.org/IndicatorExplorer?query=1&indicators=ALL
2	Glej http://www.edu.gov.on.ca/eng/bpr/allBoards.asp?chosenIndicator =5&submit.x=12&submit.y=11
Namen tega clanka je z drugimi deliti skupno pot Espooja in Yorske regije. Najprej se moramo seznaniti z okoliščinami sistema, da bomo razumeli krajevno umeščenost vsakega od okrožij, njune značilnosti in naravo. Potem bomo v članku ugotavljali, kakšne so, z obeh gledišč, koristi mednarodnega partnerstva. Oba odbora si prizadevata za novo znanje, ampak njuni čilji niso enaki. Yorško regijo zanimajo v Espooju zlasti prva leta izobraževanja, zasnova stavb in blaginja. Po drugi strani bi v Espooju radi izvedeli ve č o skupnostih uče čih se strokovnjakov, partnerjih v skupnosti in pristopu k na črtovanju sistema iz Yorške regije. Nato bomo v članku preučili praktične koristi, ki jih je ta odnos prinesel doslej. Bistveno je, da so prakti čne zadeve vpete v to skupno delo, da se zagotovi trajnost in preseže kon čept »strokovnih potovanj«, tako da se vsak od sistemov oplemeniti še globlje. Na kon ču bomo odkrivali, kakšni bodo naši nadaljnji koraki v smislu partnerskih organizačij. Ključna dejavnost je zgledovalno primerjanje (angl. benchmarking), kakršna je tudi potreba po »dviganju meril« pri spremembah, v katere smo vpeti (gl. čitat).
Umestitev
Regija York leži severno od Toronta v kanadski provin či Ontario in šteje malo ve č kot 1.100.000 prebival čev. Je hitro rasto če predmestno obmo čje z urbanimi naselji v bližini Toronta in bolj tradi-čionalnimi podeželskimi naselji malo dlje. Mnogo stanoval čev se vozi na delo pre čej od dale č. 43 odstotkov vsega prebivalstva sestavljajo novi Kanad čani, ki so bili rojeni v drugih državah po svetu, veliko jih je tudi z Daljnega in Bližnjega vzhoda ter iz južne Azije. Zna čilen je pre čejšen razpon v družbeno-ekonomski blaginji. Raven dosežkov učen čev je med najvišjimi v Kanadi in je, sode č po mednarodnih primerjavah, dobra. Mo čan poudarek na pismenosti in uspehu od približno leta 1995 naprej je prinesel pre čejšnje koristi za u čen če in za četek vztrajnega naraš čanja deleža tistih, ki šolo uspešno končajo. Ko se je to naraš čanje začelo ustavljati, je odbor razširil prednostno podro čje in vanj vključil blaginjo učenčev in zaposlenih, pouk matematike, duševno zdravje in sodobno učenje. Inovačije, enakopravnost in vodenje so temeljna praksa pri delu šolskega odbora. Okrožni šolski odbor Yorške regije zajema približno 122.000 učen čev, 14.000 zaposlenih, 206 šol in ima prora čun v višini 1.300.000.000 kanadskih dolarjev.
Espoo je drugo najve čje mesto na Finskem in leži ob prestol-niči Helsinki. Kot mesto v marsičem spominja na Yorško regijo,
le da je umeš čeno v finske razmere. Posebna zna čilnost Espooja
je, da gre za mestni konglomerat, ki izvira iz petih edinstvenih, različnih si središc. V njem prevladujejo samostojne stanovanjske hiše, zaznati je preplet urbanega in podeželskega življenja. Espoo je mesto, ki se hitro širi in šteje 260.000 prebivalcev. Število šoloobveznih otrok nenehno narašCa, trenutno jih je okoli 35.500. 75 odstotkov celotne rasti prebivalstva izhaja iz držav, v katerih ne govorijo finsko, in celoten delež ljudi, ki govorijo ^inšCino kot prvi jezik, se zmanjšuje. Vseeno pa je bila na zaCetku leta 2014 za 86 odstotkov prebivalstva v Espooju ^inšCina še vedno prvi jezik. Pri preostalih prebivalcih v mestu je narodnostni preplet v 53 odstotkih sestavljen iz tistih, ki izvirajo iz Evrope, v glavnem iz Estonije in Rusije. Med neevropskimi narodnostmi najdemo manjše skupine prebivalcev iz Azije, predvsem iz Kitajske in Indije, ter nekatere iz Somalije in Nigerije v Afriki. Za okoli 14 odstotkov prebivalstva je materinšcina trenutno jezik, ki ni ^inšcina. Espoo je mednarodno poslovno središce z vec kot petsto vecnacionalnimi podjetji, ki imajo sedež v mestu in okoli njega, med njimi so mednarodni velikani, kot sta Nokia in Kone. Espoo je novo zgrajeno mesto s sodobno infrastrukturo. Starostna piramida se nagiba k mladim ljudem in najpogosteje imajo odrasli vsaj nekaj višjo izobrazbo od srednješolske. Mesto je dejavno in rastoce urbano središce s prijetnimi bivalnimi razmerami, dobrimi storitvami in udn-kovitim omrežjem javnega prevoza. Za Espoo so znacilne obsežne naravne površine, posejane s stanovanjskimi stavbami. Med temi naravnimi površinami so morske obale, otocje, narava v naravnih rezervatih in vodne poti jezerskega višavja. Kulturne krajine, pozidana obmocja in naravne površine Espooja so zelo podobni Finski kot celoti, le da v pomanjšanem obsegu.
Espoo in Yorška regija sta kot nalašc za primerjalna partnerja. Podobni mesti sta: ležita ob prestolnici, imata rastoce, raznoliko prebivalstvo in zajemata okolje od urbanega in predmestnega do podeželskega. Obe okrožji sta si podobni tudi po izobraževalnih znacilnostih. Espoo je na Finskem v ospredju pri oblikovanju in vzdrževanju odlicnega, dinamicnega in priznanega šolskega sistema, saj v mestu ogromno vlagajo v izjemno kakovostne, pestre in regionalno uravnovešene priložnosti za izobraževanje. Nepristranskost je temeljna vrednota pri organiziranju in izvedbi ku-rikula. Sto šol, kolikor jih mesto premore, ima 33.500 ucencev, 5.500 izobraževalcev in vec kot 300.000.000 evrov proracunskih sredstev. Strokovnost vzgojiteljev, ravnateljev in uciteljev ter pomen, ki ji ga pripisuje finska družba, sta kljucna za uspeh izobraževalnega sistema. Po ocenjevanju ucnih rezultatov se ucenci iz
Espooja dosledno uvrščajo med najboljše na Finskem in v svetu. Ucenci usvajajo veščine in znanje, ki jim dajejo trdno podlago za nadaljnje Izobraževanje in življenje. Šolanje je zagotovljeno enakopravno blizu doma v varnem šolskem okolju, v katerem skrbijo za dobro poCutje. Skoraj vsi uCenci (99%) si prislužijo dokazilo o opravljenem osnovnem šolanju.
Proces
Strokovni delavci iz obeh okrožij, ki se ukvarjajo s tem projektom, so hitro odkrili skupne znaCilnosti obeh sistemov in zaCeli razvijati uspešne odnose na strokovni ravni. To se je še okrepilo, ko so ljudje z obeh strani Atlantika hitro postali prijatelji. Enako razumevanje izobraževanja ter skupna prepriCanja o njem in o sposobnosti vseh otrok za uCenje tvorijo osnovo, na kateri temeljijo ti odnosi. Njeno izhodišCe je v prepriCanju, da so ti uCenCi vsi naši - ne delijo se na »vaše« in »naše«. To je kljuCno za sleherno skupno delo, bodisi med uCitelji, šolami ali šolstvi. Šolska odbora druži nazor, da se skupno delo in uCenje, na vseh ravneh, resniCno obrestujeta. Bolj ko se torej razvijajo partnerstva med višjimi uradniki, ravnatelji in uCitelji, boljše bodo razmere za uCenCe. Vse to pa je treba umestiti v zelo stvarne okolišCine globalne resniCnosti. Bistveno je, da se strokovni delavCi in izobraževalni sistemi ne izmikajo spoznanju, ki je postalo vsakdanja fraza: svet postaja Cedalje manjši. Naši uCenCi so povezani kot še nikoli prej, po družabnih omrežjih in spletu si delijo to, kar jih zanima in veseli. Zgodbe, ki so »trend« v Kanadi ali na Finskem, so že v istem hipu na voljo vsepovsod. Izobraževalni sistemi morajo delovati v takih danih okolišCinah in se uCiti drug od drugega. Z rezultati raziskave fisa je ta vzoreC postal še bolj prepoznaven; vsem nam je znano, kako je Finska nenadoma pritegnila pozornost sveta v izobraževanju, potem ko so vedno znova in znova objavljali njihove izjemne rezultate v okviru fise. Kljub vsemu temu, ali morda ravno zato, je to, ali se bo odnos med okrožji, državami in Celinami uspešno razvijal, še vedno odvisno od vzpostavitve moCnih medosebnih vezi. To je kljuCna sestavina povezovanja med Espoojem in Yorško regijo.
Vprašanje mednarodnega sodelovanja in izobraževanja, znanega kot »jurisdikCijsko uCenje«, je v Yorški regiji in Espooju pripeljalo do razvoja izobraževalne politike in posebnega postopka. Izobraževanje ^InanCira vlada in je tako v Ontariu kot Espooju javna dejavnost. Odgovornost za porabljeni denar je za javne zavode te-
meljna, in izobraževalci morajo pri porabi denarja, zlasti za tovrstno mednarodno sodelovanje, prevzemati odgovornost pred širšo javnostjo. Navidezno je tovrstno uCenje drago, koristi pa morajo odtehtati stroške. Ampak Ce stroške obravnavamo kot delež vseh sredstev, ki so na voljo šolskemu odboru, so res majhni. Ne glede na to pa je denar javen in mora uCencem prinašati korist. Obstaja nevarnost, da bo javnost, ki je upraviCeno usmerjena k preCesa-vanju javnih izdatkov, tako uCenje kritizirala kot pretirano dare-žljivost. IzobraževalCi razumejo in se zavedajo, da to meddržavno delo ni podarjeno. Sodelovalno delo med odbori je bilo treba uokviriti v politiki za izobraževalCe Yorške regije. Zato je izvoljeni odbor pooblašCenCev za »jurisdikCijsko uCenje« izoblikoval politiko, ki oCrtuje priCakovanja do udeleženCev. Tisti, ki potujejo k drugim odborom, morajo glede na šolo pripraviti naCrt uCenja, se udeleževati dejavnosti pred obiskom in na svoji šoli ali svojem delovnem mestu organizirati dejavnosti po njem, torej ko se vrnejo, ter izvoljenim pooblašCenCem poroCati o znanju, ki so ga pridobili med udeležbo v jurisdikCijski uCni priložnosti. S tem proCesom se znanje uporabi v domaCih okolišCinah, uCenCi pa so deležni koristi od sodelovanja med odbori. Ta proCes zagotavlja, da se znanje od drugod vpne v domaCo prakso (York Region DistriCt SChool Board 2013).
Omenjeni politiCni okvir je tudi omogoCil uspeh zgledovalnih primerjav med Espoojem in Yorško regijo. Vodstveni timi iz obeh okrožij zelo skrbno naCrtujejo študijske obiske za odbora. V vsak obisk je vkljuCenega veliko opazovanja, ki zajema na primer obiske šol, razprave o politikah, predstavitve z univerz oziroma iz raznih povezanih organizaCij ter druge predstavitve, ki so v skladu s temo obiska. Med drugim so predstavitve pripravili profesor Jar-kko Hautamäki z Univerze v Helsinkih na Finskem, yorška organizaCija CharaCter Community Foundation in drugi, da bi si go-stujoCi predstavniki lažje predstavljali dane okolišCine. Izobraževalni delavCi, ki predstavitve poslušajo, morajo po vsaki pretehtati zbrano gradivo in razmisliti, kako spoznanja prenesti v domaCe okolišCine. To je kljuCno. Pridobljeno znanje je neposredno smiselno za okrožje, iz katerega Crpajo, in kot takšno ni vedno uporabno doma. Znanja pogosto ni mogoCe prenesti neposredno, tem-veC ga je treba analizirati in premisliti, kako bi ga, glede na danosti, ki obstajajo tam, prilagodili delu doma. Priložnosti za tovrstno uCenje so postale po naravi CikliCne ter so zajele uradnike na višjih ravneh in na šolski ravni, uCitelje, ki imajo osrednjo in šolsko vlogo, ter uCenCe, ki so sodelovali kot Clani gostujoCih skupin
Vodstveni tim v Espooju na Finskem
Svetovalec: gradi mostove in povezuje ljudi
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Vodstveni tim vYorški regiji v Kanadi
Državna raven in raven šolskega sveta
Raven vodstva šole Razredna raven UCenci
4. razmisli
V
Študijski obiski
1. naCrtuj
Raven province in raven šolskega sveta
3. opazuj
2. ukrepaj
Raven vodstva šole Razredna raven UCenci
Kaskade in uvajanje znanja v okrožji in šole
SLIKA 1 Zgledovalno primerjanje izobraževanja je sestavljeno iz sistematiCno organiziranih
obiskov in oplemenitenja prednosti, s Cimer zagotovimo, da poteka v strateških kaskadah in se uvede v Celotnem sistemu, v Espooju in Yorški regiji
oziroma izmenjav med obema obmoCjema. Srednja šola Newmarket bo pri naslednji izmenjavi kmalu sodelovala z višjo srednjo šolo Etelä-Tapiola. V vseh primerih so svetovalCi v obeh državah s svojimi vešCinami in pomoCjo poskrbeli, da ima vsako potovanje ustrezen poudarek in da je logistika izpeljana gladko, pa tudi da se delo po tem, ko se potovanje konCa in se udeleženCi vrnejo na svoje obmoCje in zaCnejo uvajati to, Cesar so se nauCili, ustrezno umesti. VeC o vlogi svetovalCa v proCesu umešCanja lahko pojasni diagram na sliki 1.
CCesa smo se nauCCili za šole in uCCence?
Šola Viherkallio in Javna šola Davida Suzukija sta zaCeli leta 2012 sodelovati kot primerjalni partneriCi. Že od samega zaCetka je bil konCept narediti sodelovanje med šolama smiselno za vsakodnevno delo ravnateljev, uCiteljev in uCenCev. Ravnatelji in uCitelji so si ob obiskih in v Casu med njimi izmenjavali strokovno znanje s poudarkom na tem, kako iz šol kot partneriC ustvariti skupnost uCeCih se strokovnjakov. Strokovne delavCe na obeh šolah je zanimalo, kako bi lahko skupaj razvijali prakso pouCevanja in uCenja,
kako bi ucence pri njihovem ucenju še lahko vodili ter kako bi povečali blaginjo ucencev in zaposlenih na obeh obmocjih. Da bi zagotovili, da bodo ucenci spoznali drug drugega, so uporabili raz-licne nacine komunikacije, tudi obicajno dopisovanje, elektronsko dopisovanje in spletno sporazumevanje po skypu in z drugimi orodji.
Sodelovanje med ucenci je potekalo tako, da so ucenci približno enake starosti delali skupaj med šolskimi dnevi in v prostem casu. Mlajši ucenci v Espooju niso dobro govorili angleško, zato so si s kanadskimi vrstniki izmenjavali razlicne posnetke, ki so jih pripravili sami, fotografije, risbe in glasbo ter razpravljali o doživetjih iz vsakdanjega življenja, da bi vzpostavili boljše razumevanje in izboljšali svoje znanje tujega jezika. Razredi so se tudi skupaj ucili matematiko, tako da je ucne ure za ucence na obeh straneh vodil bodisi kanadski bodisi finski ucitelj.
Starejši ucenci so dobro obvladali anglešcino, zato so lahko družabna omrežja in elektronsko ucno okolje, dostopno po spletu, ucinkoviteje izkoristili kot sporazumevalno orodje. Poleg tega so vzpostavili dopisno partnerstvo in so drug drugemu pisali obicajna pisma. Obema skupinama je veliko pomenilo srecanje iz oci v oci, kar jim je olajšala sodobna tehnologija. Najvecji izziv, kar so jih morali za srecanja iz oci v oci premagati ucitelji in ucenci, je bila sedemurna casovna razlika.
Toda finski ucenci so bili vec kot pripravljeni priti v šolo zvecer, da so lahko ostajali v stiku s kanadskimi prijatelji. Enkrat so finski ucenci prebili noc v šoli in cas preživeli ob neposrednem delu z ucenci Yorške regije, koncni vrhunec pa je bilo petje pesmi Snežko Snežak, ki sta jo skupini zapeli vsaka v svojem jeziku. V srednjih šolah so dijaki izkoristili elektronsko sporazumevanje za razvijanje prijateljstva, preden so med izmenjavo dejansko obiskali tuje mesto.
Nasploh je sodelovanje prineslo veliko pozitivnih rezultatov na šolski ravni. Ucitelji in ucenci so se spoznali. Ucitelji so sodelovali v strokovni ucni skupnosti, si izmenjavali zamisli in bili drug drugemu v oporo pri tovrstnem ucenju. Ucenje ob medsebojnem spoznavanju je hkrati omogocilo spoznavanje drugacne kulture iz drugega okolja.
Oboji, ucitelji in ucenci, so odkrivali, da med kulturama obstajajo razlike, vendar tudi mnogo podobnosti. Resnicno so lahko obcutili, kako so lahko skupaj, kako lahko doživljajo in izkušajo enako, ceprav jih locujejo ocean, sedemurna casovna in kulturne razlike. Zaradi izkušenj, ki so jih pridobili med tem mednarodnim
sodelovanjem, se je pove čala njihova motiviranost in dobili so navdih za nove zamisli, poleg tega pa so se tako učitelji kot učen ci vadili v veš činah 21. stoletja in jih izvajali.
Prihodnji koraki
Za nadaljnje partnerstvo med Espoojem in Yorško regijo smo siza-stavili tri cilje. Prvi č, meddržavno učenje se bo med partnerjema nadaljevalo na vseh ravneh. Nadaljevala se bo izmenjava med srednjimi šolami, na črtujemo jurisdik cijske u čne obiske, partnerstvo med dvema osnovnima šolama se bo razširilo. Drugič, o uspehu tega partnerstva je treba seznaniti širše kroge. Drugi morajo izvedeti za to naše delo in za četi razmišljati o svojih priložnostih za tovrstno učenje, predvsem zaradi dosežkov in blaginje učencev. In tretjič, partnerji v Espooju in Yorški regiji dejavno razmišljajo, na katerih podro čjih bi se še lahko skupaj učili in kako bi širili partnerstvo, da bi se delo nadaljevalo v širše zastavljenem mednarodnem učnem okolju.
Sklep
Partnerstvo med šolskima odboroma Espoojainregije York je odličen primer sodobnega učenja. Gre za odbora, za katera sta značilni visoka raven dosežkov in velika blaginja učen cev ter sta mednarodno priznana. Sodelovanje, ki ga gojita, je koristilo u čen cem, učitelji so pridobili samozavest v mednarodnem delovanju drugi uslužben ci pa so spoznali druga čne na čine razmišljanja in delovanja, kar jim je omogo čilo širjenje delovnega obzorja doma in uvajanje novih na činov dela za doseganje lokalnih ciljev. Kar zadeva sredstva odbora, je strošek za tovrstno učenje majhen, prednosti pa so velike.
Ker svet postaja čedalje bolj povezan, je bistveno, da šolski odbori razširijo svoje razmišljanje, tako da bo vključilo mednarodno u čenje na vrsti različnih obmo čij. Drug od drugega se lahko učimo, naši učen ci pridobijo mednarodno gledanje, ki je pravzaprav ključno za njihovo prihodnje življenje v našem spreminjajočem se svetu, in od tega, da se razumevanje, spoštovanje in vživ-ljanje mednarodno krepijo, imamo korist lahko vsi.
Literatura
Fullan, M. 2011. »Learning is the Work.« http://www.mi c haelfullan. ca/ media/i3396o8726o.pdf
York Region Distri č t S č hool Board. 2013. »Jurisdi čtional Learning.« Board Poličy #228.0, York Region Distričt Sčhool Board, York. http://www.yrdsb. č a/boarddočs/Dočuments/POL -jurisdi čtionallearning-228.pdf
■ Allan Hoyle je predstojnik dejavnosti Okrožnega šolskega odbora za Yorško regijo, Ontario, Kanada. allan.hoyle@yrdsb.ca Mikko Salonen je svetovale č za izobraževanje, Konsulttipaja Oy, Espoo, Finska. mikko.salonen@konsulttipaja.fi