Vedeti, znati, hoteti, želeti Šestindvajsetletna Stanka Marin je prijetno, prepro-sto, nasmejano dekle, pa vendarle skrbna, natančna in vedno pripravljena na pogovor z mladimi, s svojimi vrstniki, mladinci, ki so jo izvolili za opravljanje dolž-nosti sekretarke mladine v naši občini. Pogovor z njo je stekel, lah-ko bi rekli, kar sam. Besede, komentarji in velika mera kri-tičnega odnosa do vsakega dela ali dogodka so odraz nje-ne velike volje, želje in dela, da bi šlo v naši mladinski or-ganizaciji in v naši družbi nas-ploh čimprej na bolje. »V tem trenutku je pred mladinsko organizacijo, kot sestavnim delom socialistične zveze, veliko dela. Ne le, da smo neverjetno aktivni, to lahko zares upravičeno trdim pri akciji za uvedbo samopri-spevka III, zdi se, da nalog in dela, da bi uresničili vse skle-pe in stališča 21. seje CK ZKJ, zlepa ne bo zmanjkalo. Na-slednje leto bodo volitve in med evidentiranimi je vse premalo mladih. Večja aktiv-nost na tem področju je tre-nutno tudi zelo pomembna naloga«, je hitela pripovedo-vati Stanka, ko smo jo vpraša-li, če imajo mladinci kaj dela. - Kakšna je naloga mladin-ske organizacije pred rete- rendumum za uvedbo III. sa-moprispevka? »Ce samo površno preleti-mo program objektov, ki naj bi jih gradili iz tako zbranih sredstev, lahko vidimo, da je večina objektov namenjena našim najmlajšim. Ti pa so ravno najbolj občutljiv člen v verigi socializacije človeka. Mladi s svojim glasovanjem odločamo pFedvsem zase in za bodočnost svojih otrok. Naloga mladinske organiza-cije v obodbju pred referen-dumom je predvsem v čimpo-polnejšem informiranju sle-hernega mladega človeka.« - Kako pa je sicer z infor-miranjem v mladinski orga-nizaciji? »Ni še vse tako,. kot bi mora-lo biti, vendar gre na bolje. Občinski center za obvešča-nje in propagando je sedaj ka-drovsko kar dobro zaseden, kar se že kaže v kvaliteti inf or-miranja. Izhajajo Mladi viri, informator, ki seže v vsako osnovno organizacijo. Prav sedaj pa smo začeli s široko akcijo za vzpodbujanje infor-macijskega sistema v osnov-nih sredinah.« - Na posvetu, ki je bil v Bohinju, ste veliko govorili o idejnosti pouka?! »Res je. V šolah je treba vzpostaviti enakopraven in pravičen dialog med učencem in učiteljem. Obstaja namreč bojazen, da bo vzgojno-izo-braževalni sistem izgubil ene-ga izmed svojih bistvehih de-lov, namreč vzgojo. Pojavlja se nezdravo učenje za ocene in ne učenje za znanje, kar lahko povzroči vrsto neugo-dnih posledic. Z enakoprav-nim dialogom pa lahko, in to je verjetno edina prava pot, krepimo idejno naravnanost pouka v smeri smotrnejšega reševanja problematike vseh vrst, ki se v vzgojnoizobraže-valnem procesu pojavljajo.« - Konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju po-sveča veliko pozornosti po-klicnemu usmerjanju? »S tem vprašanjem se mora ukvarjati celotna mladinska organizacija, čeprav je res, da največjo težo dela na tem po-dročju nosi omenjena konfe-renca. Poklicno usmerjanje namreč ni stvar le srednjih šol, ampak mora biti prisotno že v osnovnih šolah. Opozar-jati moramo na poklice, ki so deficitarni in mladim to tudi na ustrezen način posredova-ti, jih navdušiti za opravljanje tistih del in nalog, kjer delav-ce zares potrebujemo.« - Pravijo da mladega člo-veka delo v mladinski orga-nizaciji kali, da si v njej pri-dobiva osnovna znanja za nadaljnje delo? Kako občin-ska organizacija skrbi za izo-braževanje mladinskih akti-vistov? »V naši organizaciji je zelo dobro utečena mladinska po-litična šola, ki traja teden dni in ki jo organiziramo vsak me-sec. Znanja na tej šoli si je pridobivalo že veliko mladin-cev, tudi tistih, ki sedaj niso več v naših vrstah in znanje uporabljajo in dograjujejo v svojih delovnih sredinah in v drugih družbenopolitičnih or-ganizacijah. Povedati hočem, da ta šola slušateljem veliko da, med drugim tudi željo, da se še naprej samoizobražuje-jo. Kljub temu pa smo ugoto-vili, da ima tak način izobra-ževanja nekaj pomanjkljivo- sti, ki pa jih bomo v kratkem tudi odpravili. Poleg tega pa bodo v kratkem zopet zaživeli debatni krožki, ki so včasih že prav lepo delovali.« Seveda to še zdaleč niso vsa področja, na katerih je mla-dinska organizacija prisotna in aktivna. Stanka nam je med vsemi naštela še področ-je zaposlovanja, stanovanjske politike, podnajemniških ra-zmerij, mladinskih delovnih brigad, na katere se že sedaj pripravljajo, pa problematiko krajevnih skupnosti, ki jih pe-stijo prostorski in finančni problemi... a. ž.