851. štev.
i-T - m. m   wpcjgw»awwB«aBBBM7T»Wiai';<iaiiiiBB«B^»gj5PBsr mi -nr«^.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna toliko posamezna številka „Bodeče Neže*.
,DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedelja* n praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prt ogo »BODEČA NEŽA*. Za ljubljanske naročnike stane »Dan* s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1’70 K; brez priloge celo letno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnik ata ne »Dan* s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se poSilja :::	upravništvn.	:r.
:::	Telefon	številka	118.
V Ljubljani, četrtek dne 30. aprila 1914.
Leto 111.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“
S. L. S. na Štajerskem.
V naslednjem podamo po vsebini govora posl. dr. Kukovca iz Celja, na shodu v Mariboru, dne 2(i. aprila.
M a r i b o r, 27. aprila.
Slovenska klerikalna politika je vedno iti povsod vsemu v škodo, česar se loti. Približno sedem let je sem, odkar je pričela po slovenskem delu Zelene Štajerske vladati S. L. S., včasih kmetom v zasmeh, tudi S. K. Z. (skaza) imenovana. Tri leta sem, odkar si je slovenski klerikalizem podjarmil malone vse mandate, pa vrši naravnost nezaslišano duševno in gospodarsko ter narodnopolitično strahovlado, strahovlado, ki grozi upropastiti narod, če mu ne bomo v stanu v najkrajšem času pomagati.	Ul-,.
Ker vidimo na vseh krajih m koncih vstajati zopet pogumno bori-teljc za napredno stvar, upamo, da se bo posrečilo v bližni bodočnosti streti črno nadvlado in pomagati ljudstvu, narodu, zopet na noge ...
Deželni posl. dr. Kukovec je izvajal v glavnem nekako sledeče:
V svojem narodnem boju ne smemo nikdar pozabiti graško po-zorišče. V Gradcu je torišče, iz kolega ven moramo delati na dobro, v prospeh slovenskega štajerskega naroda. Iz Gradca se dele Slovencem najhujši udarci, nele od strani Nemcev, marveč še dosti bolj od strani slovenskih klerikalcev, ki ne gledajo samo mirnodušno teptanja našega naroda, marveč da še sami tepejo. Zakon o obrtnih olajšavah je znan, in znane so tudi vsakemu lajiku grozne posledice, ki morajo tekom časa iz njega nastati vsem slojem, zlasti pa obrtništvu, v prvi vrsti onemu stavbenikov. Obrtnemu stanu moramo v bodoče doprinesti večjo pozornost kot doslej, kajti zdi se, da velika javnost nekam čudno hladno pušča zlasti slovensko obrt v stran. Nemški klerikalci so si izmislili ta zakon, da ustrežejo ž njim agrarcem in slovenski klerikalci so jim seveda takoj dali svojo pomoč. Ta zakon pomeni vsemu, zlasti pa slovenskemu napredku zasmeh!
Klerikalci se hvalijo, da so dobrotniki slovenskega obrtnika. Kljub tel samohvali. Je še danes tisoče slovenskih obrtnikov brez zastopstva, razun, če vzamemo kot tako, sramoto, da zastopajo slovensko obrt ■ nemški obrtniki, kot bi slovenske sploh ne bilo. Z obrtniki ravnajo klerikalni sloven. poslanci kot hijene. Danes so prodali eno obrtno panogo m jutri bodo še drugo, tretjo... Vse to store klerikalci zgolj le iz sebič-
nosti in iz strankarskega koristolov-stva. Branimo llovensko obrt pred klerikalci!
Svojo pozornost pa moramo posvetiti tudi delu, ki naj odpravi do-slejšno avtonomijo spodnještajerskih nemčurskih gnezd. Ta avtonomija nemčurskih mestnih uprav v Mariboru, Celju In Ptuju mora pasti. Kljub temu, da je s to avtonomijo oviran ves in vsak svobodni razvoj po teh mestih, zlasti slovenski obrti, do danes graška avtonomija še ni storila ničesar proti temu izjemnemu stanju, ali pa le prav redkokdaj na-pram protipostavnim ukrepom nemških uradnih predstojnikov.
Gorajšnjemu moramo že radi tega tudi posvetiti vso svojo pozornost, da ne pride do enakih denuit-cijacij več nekaznovano, kot n. pr. v zadnjem deželnem zboru, ko je dr. Negri denunciral slovensko meščanstvo za veleizdajalsko in slovenske Narodne dome za veleizdajalska gnezda. Takrat se klerikalci niso zmenili za sloven. meščanstvo. Nasprotno! Namestnik dežel, glavarja dr. Jankovič je ves prestrašen vstal in dejal: »Če so oni po mestih taki, mi na kmetih gotovo nismo.« (Ogorčeni plul klici). To je tako, kot bi rekel učenec: »Jaz nisem šepetal — oni — le je!« Naša dolžnost je, pričeti z delom povsod; na deželi ravno tako, da stremo izdajalsko S. L. S. ki prodaja lastne slovenske rojake celo v deželnem zboru. Na delo pa moramo takoj.
Tudi jugoslovansko vprašanje se je v dež. zboru načelo. Storili so to Nemci v svojem strahu sami. Narodna stranka se tega ni ustrašila in izjavila, da se bo borila za svoje narodne pravice. Naša dolžnost Je, se naslanjati na Hrvate in Srbe. V jugoslovanstvu je naša rešitev. V odločilnem trenotku — In ta morda ni več daleč, kajti izpremembe na prestolu lahko pridejo vsak čas — se moramo čutiti del Jugoslovanstva, hkratu iti s Hrvati in Srbi...
Kar so .kl&rikalui «lav«». poslanci nadalje izvojevali v Gradcu, je enako ničli. Železnice s kojimi se toli ponašajo, so le na papirju. Danes se še nič ne ve, kdaj se zgrade. (Naj-brže ob sv. Nikoli.) Z gospodinjsko in drugimi šolami je stvar ista. Z obstrukcijo so klerikalci najprej pahnili deželo v 16 milijonski dolg, potem pa so brez^ vsakih pridobitev, dovolili v posojilo za njih poravnavo. Da pa so mogli vsaj z navideznim »uspehom« pred svoje volice, so lepo poprosili za »mirovna razsodišča«. Ta »razsodišča« bodo res za kmeta »blagoslov«, zlasti, če pomislimo, kako marljiv je klerikalni pouk v njih »političnih kurzih« za razbijanje shodov in pobijanje neklerikalcev. Klerikalci se tudi kažejo velike bojevnike za zboljšanje sodnih razmer. No, kaplanu Rozini se je 3 mesece
ječe izpremenilo v 1000 K globe, kar jc klerikalce gotovo veljalo koncesije glede sodnega vprašanja. (Pitt-reich je to pokazal.)
Klerikalci pa so se v dež. zboru tudi spozabili do osebne denuncija-cije potom interpelacije. Ovadili so slovenskega župana v Mozirju dr. Goričarja, zdravnika, da n! šel cepit koz nekam v gore, kjer je bila neka druga epidemija in to, cepljenje, kot se je klerikalcem v sramoto pozneje pokazalo, sploh ni bilo možno. Doslej je veljalo kot načelo, da se slovensko ime varuje. Naši, sedanji, slovenski klerikalni poslanci, so i to načelo lopovsko onesnažili. -.. De-nuncijanti!
Bodoče naše delo v boju proti izdajalski S. L. S in njenim izdajalskim zastopnikom mora biti vsestransko in iti tudi ven na deželo. Dramiti moramo narod, da se zave in prične delati za dosego svojih pravic. Kadar pride do trenotka, ki naj odloča o usodi slovenskega naroda, se moramo znati pokazati pred svetom, da so naše zahteve v vsakem oziru upravičene. Če bodo klerikalci ostali gospodarji, Do ves trud zaman in bomo končali žalostno. Zato pa se ne smemo strašiti niti truda niti žrtev. Če hočemo, da bo imel idealni naš narodni boj uspehov, moramo napeti napore do skrajne meje In ne smemo se ustrašiti nobenih žrtev. Z delom pa moramo pričeti brez odlašanja takoj, kajti žalostno bi bilo, če bi imeli tudi v bodoče tako zastopstvo kot je imamo sedaj.
Izvajanjem g. dež. poslanca je sledilo vse stransko priznanje in pohvala. Na obrazili navzočih je bilo brati, da jim je bilo vsem od srca govorjeno in, da se zavedajo popolnoma svoje narodne dolžnosti. —a.
Slovenska zemlja.
BIRMO V ANJE V POSTOJNI.
Naš prevzvišeni knezoškof An-ton Bonaventura Jeglič se je spomnil po dolgem času tudi svojih zapuščenih ovčic v Postojni. Pripeljal se je v petek popoldne z vlakom v Postojno. Iz kolodvora se je pripeljal v mesto na vozu nekega posestnika, ki je znan kot naprednega mišljenja; a to je — brez pomena.
Evropski mir.
Ker mira ni hotel sprejeti Italijan, je angel miru odšel na Balkan.
Zemlja balkanska je kakor vulkan, boj za svobodo, še ni dokončan.
Posamezna štev. »Dneva* stane 6 vin,; ravno, toliko posamezna številka „Bodeče Neže*,
lis	Uredništvo in npravništvo:	ar
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. C
Popisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-. R: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, us;
«:	Odgovorni urednik Radivoj Korene,
r,:	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne*.
a:
‘v
■v
Ker se pomiril svet je drugod, zagrabil orožje je Grk-Epirot.
To pa albanske »junake« jezi — šli bi na vojsko, a cvenka nič ni.
Grki bi radi deželo za sc, pa se evropske, pomoči —- boje.
S tem zadovoljen je tudi Bolgar, da ne bo Grk, na Balkanu vladar.
Bolgar se na Grke in Srbe jezi, in tudi Rumunec, po volji mu ni.
Zdaj Turek, Albanec, postal mu je brat, povsod bi pomoči, poiskal si rad.
Angel tniru mu tako govori:
»Odloži orožje, dovolj je krvi.«
Ferdo bolgarski, je rekel tako:
»Kako naj mirujem, da vse mi vzemo!
Jaz hotel sem Bitolj, Odrin in Solun, zato so napadli me Grk, Srb in ”Runnm.
Francoz odgovoril ie mirno na to: »Odkar so na svetu ljudje, — se tepo.«
Kdor kaj miljonov v zalogi ima, jih za obresti na posodo da.
Z orožjem je Nemec, Alzacijo vzel — jaz novo sem vojsko, z miljoni začel.
Dokler te dežele nazaj ne dobim, miru si v Evropi,
za se — ne želim.
Iz zemlje francoske, angel beži, v Nemčijo urno, čez mejo hiti.
Nemec je v* roko poleno prijel, poslanca miru prav grdo jc sprejel.
Dokler vse dežele nazaj ne dobim, orožja in puške, iz rok ne pustim.«
Dokler bo Francoz, dal za vojno denar, pripravljeni bomo na vojni vihar.«
Iz zemlje bolgarske, angel beži, v deželo francosko takoj odhiti.
»Ker je za vojno, denarja dovolj, raste nevarnost za mir bolj in bolj.«
Dokler vsa Evropa moja ne bo, konec velikega boja ne bo.
Jaz delani kanone in ladje množim, Angleže, Francoze tako spokorim.
'Z Rusom se moram pripravit na boj, moja bo Azija, Carigrad moj.
,,Katastrola“ (amerikansko) resnično trčenje dveh vlakov.
Od soboto do pondeljka „Kino-ldea!“.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
Zdel se je še čisto mlad.
Toda skrbi in boli so bile zarezale v njegovo čelo prezgodnje gube, zavile mu usta v trpko brazdo in dale njegovemu pogledu strahotno srepost človeka, ki je vajen gledati najstrašnejše prikaze, vstajajoče mu Iz demonskih brezden domišljije.
Takšen je bil torej Panigarola; a ugajal je malemu Jakobu. Samo on le mogel približati malemu, ki bi si; čiruKače v popolni zapuščeno-#u/v7n™?rda kanila otroka vidna
njegovo hstnn°Va’ uiemaj°ča se z njegovo lastno naravno žalostjo?
nm m f° 3U-’ ,{a,t0. sta stopala popoldne skupaj po velikem vrtu
kjer se je vse prerajalo v pomladi’ Izprehajala sta se večinoma molče.
Toda menih je izkušal, napeljati Jakoba k vprašanjem in zbujati nje-govo radovednost; vadil ga je tudi že Citati v knjigi, polni podob. Otrok je bil nenavadno prezrel; telo mu je skoro ugašalo v senci tega samostana, razun njegov pa se je razvijal preko vsake mere.
Menih je imenoval Jakoba »svojega sinka«, otrok pa je nazival Pa-oignrolo »dobrega prijatelja«.
Monotona intimnost je vladala med njima; zdelo se je skoraj, da ni nežnosti v njej.
Tisti dan sta sedela menih in deček okrog dveh popoldne na klo-pici, dočim je prepevala družba menihov v kapeli.'
Panigaroli je bila dovoljena posebna ugodnost, da je prisostvoval pobožnim vajam samo takrat, kadar je hotel sam.
Menih je imel na kolenih veliko mašno knjigo z debelimi črkami, pisano v latinskem jeziku. Bilo pa je v njej tudi par molitvic v jeziku, ki so ga imenovali tačas »navadnega« in ki se imenuje drugače francoski.
Mali Jakob Klemen je stal poleg niega.
Ni se naslanjal na svojega učitelja, kakor se naslanjajo zaupni in ljubeznivi otroci, marveč vsa njegova. stoja je izražala plaho nezaupanje. Videlo se je. da se razgovarja rad s Panigarolo, v intimnost svoje duše pa mu ne pusti prodreti.
Zdelo se je, da je menih v tej minuti pozabil svojega učenca.
Gledal jc pred se, oči uprte tja-vendan, poteze skrčene. Mali je molčal: ni ga motila učiteljeva redkobesednost, katere je bil vajen, le čakal je potrpežljivo, kdaj se zljubi Panigaroli nadaljevati lekcijo.
Globok vzdih je napel naposled menihove prsi in ustnice so se mu zganile, kakor da hočejo zajecljati besedo. Toda pogled mu je padel na
malega; zdrznil se je. potegnil mu z roko po čelu in dejal:
»No, sinko, dajva, dajva...«
Njegov prst je obstal na vrstici, in otrok je čital obotavljaje:
»Oče naš... ki si v nebesih...« kdo je ta oče. prijatelj dobri?«
»Bog je, sinko moj... Bog, ki je oče vseh ljudi... Bog, sinko moj, je naš nevidni oče v nebesih, kakor Imamo na zemlji vidnega očeta.«
»Torej imamo dva očeta,« je rekel otrok zamišljeno. »Enega, ki je v nebesih in ki je oče vseh; in potem ima še vsak otrok svojega očeta na zemlji...«
»Da, dete moje, tako je.« Menih se je začudil sam pri sebi, kako da je moglo vzkliti v nežni duši otrokovi takšno vprašanje.
Plamen ponosa se je zasvetil za hip v njegovih očeh.
Povzel je:
»Nadaljujva, sinko... Oče naš, ki si v nebesih ...«
Toda otrok je nadaljeval svojo misel.
»Potem takem,« je dejal, »imaš tudi ti očeta, dobri prijatelj?«
»Gotovo, sinko moj.«
»In brat zvonikar tudi? Pa onadva debela pevca, ki imata tako grde obraze? In brat vrtnar?... Ali imajo vsi očeta?«
»To se razume,« je odgovoril menih, gledaje pozorno malega Jake ba.
:»Kaj pa otroci, ki prilezejo časih na zid, da kradejo sadje, in ki jih
podi brat vrtnar z debelo palico: ali imajo tudi oni vsak svojega očeta?«
Menih je odgovoril že tiše:
»Seveda, sinko moj...«
Otrok pa je vprašal:
»Zakaj pa nimam potem tudi jaz očeta?«
Menih je prebledel. Stresel ga je drhtlaj bridkosti in muke. In vprašal je z zamolklim, zlobnim glasom.
»Kdo ti pravi, da nimaš očeta!«
»Saj vidim sam,« je rekel mali. »Ako bi imel očeta, bi bil tu pri meni... V nedeljo vidim druge otroke, ko pridejo v kapelico... sleherni izmed njih ima očeta ali mater... jaz pa nimam niti očeta niti matere ...«
Panigarola je gledal mrklo; bil je presenečen, iskal je odgovora, pa se ni upal odločiti za nobenega.
Otrok je povzel:
»Kaj ne, prijatelj, da nimam niti očeta niti matere... da sem sam, čisto sam?«
»Kaj pa Jaz?« je rekel menih z glasom, ki bi bil prestrašil vsakega drugega otroka. »Kdo pa sem jaz?«
Mali Jakob Klemen je poinotril svojega dobrega prijatelja s pozornim, začudenim pogledom.
»Tl?« je dejal. »Ti nisi mo} oče!«
V menihu je strašno vzplanila vest; obraz pa mu je ostal bled In leden kakor prej. Prvi hip se je boril z blazno željo, objeti Alisinega otroka.
»Ah, prokleto srce!« je kriknil v svoji duši. »Izgovarjam se s svojim1 očetovstvom! Kar priznaj, odsev
nje same je tisto, česar bi iskale tvoje ustnice na licih tvojega sina!«
Obdal se je s srepim molkom; zrušen sam vase, s podbradkom naslonjenim v skrčeno roko, je strmel z grozo in slastjo v prelestno sliko ženske, ki je plavala pred njim.
Videč njegovo nepremičnost in sluteč, da lekcije ne bo, je vprašal otrok:
»Ali se smem igrati, prijatelj?«
»Da, da... igraj sc, sinko moj.«
Mali Jakob Klemen se je umaknil par korakov stran, sedel na tla, podprl si bradico z obema rokama in se zazrl z jasnim pogledom v reči, ki jih je motrila njegova dnša.
Takšna je bila njegova duša.
In težko je bilo reči, katera izmed obeh dram je vrednejša usmiljenja: besna drama, ki je divjala v srcu očetovem, ali arama nejasne in negotove bolesti, ki se jc razvijala v otroški duši njegovega sinka.
Ali ni bila že sorodnost obeh dram sama po sebi polna bridkosti?
Tisto, kar si je zamišlja! sin, je bil obraz ženske, ki naj bi bila njegova mati; in ono, kar jc gledal menih v strašni sili svoje domišljije, ie bila ta mati sama...
»Oblečena bi bila v belo obleko,« je sanjal otrok. »Prišla bi tamle skozi vrtna vrata, bila bi lepa. prelepa, gledala bi me tako sladko, kakor me ni gledal še nihče nikoli, pa bi mi dejala: Daj, Jakobček, pojdi k meni, poljubi me... mari ne veš, da sem tvoia mamica?.*.,«
Sprejem ]e bil na glavnem trgu pri Vilharjevem spomeniku. Poklonilo se mu je uradništvo tukajšnjega glavarstva in učiteljstvo s šolsko mladino. Druzega občinstva ni bilo razun en par radovednežev. Pač. Tam v ozadju, zaviti v vrtinec prahu! Kdo krivi širokopleče hrbte? To so trije zastopniki občinskega odbora, ki se klanjajo — ne škofu cerkvenemu dostojanstveniku, kakor je pogruntala neka modra glava — ampak škofu politiku, onemu škofu, čigar glasilo »Slovenec« je še pred nedavnim časom blatil mestno županstvo z grozno novico o primanjkljaju v mestnem gospodarstvu za celih 200.000 kron. Da se je celo Vilharjeva glava nekoliko sklonila in sc zavila v vrtinec prahu, je tudi — brez pomena.
Nikjer nobene zastave, nobenega mlaja, nobenega streljanja, ako-ravno je bil petek — fižolov dan.
Da je prevzvišeni škof Anton Bonaventura Jeglič vse drugo prej kot visok cerkveni dostojanstvenik,, se je lahko vsakdo prepričal, komur se je zljubilo poslušati njegovo pridigo pri birmi v nedeljo. Birmanci so mu bili deveta briga. Nič druzega, kakor hujskanje, zabavljanje, grožnje s hudičem in prokletstvo onim, ki berejo napredne časopise, ki so člani naprednih društev, čitalnic itd. To se ponavlja na Kranjskem že leta in leto. Zato pa »vera peša«.
Štajersko.
Kje je »slovenski narodni svet«? Pred kratkim smo priobčili notico, ki se bavi s štajerskim slovenskim narodnim svetom. Zanimivo je vedeti, da se po Štajerskem najdejo docela naobraženi ljudje, ki še danes ne vedo, da imamo sploh (čeravno le na papirju) »svoj« narodni svet. Niti ne vedo za sedež tega papirnatega narodnega sveta. Tem ljudem svetujemo, da se obrnejo na »narodni svet« v Celju in blagovolijo direktno vprašati, koliko časa še ta narodni svet namerava — spančkati. Mislimo, da bo taka pot že zato najprimernejša, ker bi bilo ravno sedaj želeti, da se zdramijo do zadnega vsi zaspančki...
Maribor. Lanski slovenski abi-tuiijenti tukajšnje gimnazije so zbrali za Ciril in Metodovo družbo tekom zadnjih šolskih mesecev 100 K. Kaj pa letošnji slovenski abiturijenti? Upajmo, da tudi oni počašče našo prekoristno šolsko družbo z enakim darom. — Abiturient.
Maribor. Naše katoliške »Orlice« so Si izmislile nov trik, opozoriti Javnost zase. Znano je, da se zanje prav nihče ne zmeni. V pondeljek so se šle dve lagat na tukajšnjo gimnazijo, da ju je neki osmošolec na cesti »pogledal«. Baje so trdile, da se jima Je to zgodilo minolo nedeljo, torej na dan, ko denuncirani dijak sploh v Mariboru bil ni. Živijo »slovensko-katoliške Orlice«!
Maribor. (Pro domo.) Mariborski Slovenci smo izdali parolo proti nemškemu cvetličnemu dnevu. Zavednega Slovenca dolžnost bi torej bila v slehernem slučaju biti dosledno proti »cvetličnemu dnevu«. Gotovi gospodje, seveda Slovenci, pa so 'drugih nazorov. Istotako je na Nemcem toli prijazni tukajšnji c. kr. drž. gimnaziji, koder je izdalo ravnateljstvo cirkular s kojim se po višjih razredih vabi dijake, da na cvetličnem dnevu sodelujejo! Pribijemo, da Se dve tretinji dijaštva — slovenskega. Njegovo ogorčenje nad tem korakom je pač umevno. G. ravnatelju dr. Tominšku naše začudenje
— mariborske Slovence pa prosimo, da to vzamejo na znanje!
V Karčovlni pri Mariboru je v noči od pondeljka na torek pogorel mlin »Marx«. škode je 130.000 K. Pogoreli so vsi stroji, poslopja iti 12 vagonov žita. Zavarovalnina je neznatna. Popoldne v torek je še gorelo. Vzroki požara so neznani. Mlinar je nevarno zbolel vsled strahu.
Strašno se boje! V Hočah pri Mariboru hodi orožnik po gostilnah in sl notira — slovenske časopise. Posebno »scharf« ima na napredne liste. »Dan« — tako nam poroča prijatelj našega lista — je baje v prav posebni nemilosti. V okolici govore, da tiči za tem vlada; drugi pa so mnenja, da je to delo »Volksrata« in
— posl. Frana Pišeka. Vsem trem Želimo: »Dober tek!«
Mala kronika. V št. Pavlu pri Preboldu sta šla delavca Speglič in Mernik na neki rušt pri predilnici, ki se je podrl in ju pokopal. Zvlekli so Ju težko ranjene. — V Trbovljah je popival čevljar Jaka Knez. Njegova ljubica Marija Markunova mu je pridigala abstinenco. To ga je zjezilo in z nekim kolom jo je pobil ter ji prizadel dvoje težkih ran na glavi. — V P e r š e t i n c i h pri Ormožu so zaprli 651etnega pečarja Sašiča. Osumljen je, da si je 11. aprila sam zažgal, da bi dobil zavarovalnino 1200 K. Njegova delavnica je baje vredna samo 500 K. — Spod. Z e r j a v c i pri Št. Lenartu. 701etna
Marija Belna je kot pre.vžltkarica stanovala v bajti posestnika Breznika. Na zimo je šla od posestnika do posestnika in pomagala smukati perje. Ker je pa od lanske jeseni niso več videli, so bajto šiloma odprli in našli starko v postelji — mrtvo. Bilo Je le še okostje, kajti meso so požrle
— podgane. Starka, je umrla naj-brže vsled starosti. Žalostna usoda 1
— Maribor. Poročali smo o samomoru 15Ietne Ide KoBove. Pravijo, da je krivda v nesrečni ljubezni.
Maribor. (Izjava posl. Franza.) Vsled napadov radi posojila za zgraditev elektrarne pri Mariboru, na graški občin, svet, se je tudi tukajšnji župan obrnil do Franza za pojasnilo. Ta je v pismu na župana dejal, da mu je več merodajnih gospodov našega mesta v pričo posl. dr. Negrija dejalo, da hočejo gradčani posojilo za pokritje raznih izdatkov graške občine. Mariborčani se baje itak pogajajo — z elektrarno v Fali na Dravi, kar je za nje ceneje... Hm, pa ne, da že zopet kje kaj smrdi?!
Soriško.
MANIFESTACUSKO ZBOROVANJE GORIŠKEGA AKAD. DIJAŠTVA 26. aprila 1914.
Goriški akademiki so se sporazumeli in sklicali pretečeno nedeljo skupen manifestacijski shod v Trgovski dom. Občinstvo se je njihovemu številu odzvalo tako polnoštevilno, da je bilo zborovanje obiskano nepričakovano mnogobrojno. Med ude-Ježniki shoda Je bilo videti tudi pri-prosto ljudstvo, ki je z zanimanjem poslušalo govore, v katerih so nam pojasnili dijaki in njih prijatelji razmere na našem slovanskem jugu. Že dejstvo, da se je dljaštvo v važni zadevi našega vseučillškega vprašanja zedinilo in nastopilo pred javnostjo skupno, je razveseljivo, saj je strankarstvo ravno med akademično mladino pognalo že take korenine, da nas mora presenetiti vsak skupen nastop v dijaških vrstah. Šele takrat imajo oblasti ušesa, kadar pozabimo ua strankarske prepire in združimo svoj glas v dosego istega cilja. Do tega spoznanja, da edino v slogi moremo upati na kak uspeti, so nas privedli šele zadnji dogodki v Trstu in Gorici. Naš narodni sovrag Garibaldijevih potomcev nam je z ostudnimi napadi v Trstu izbistril pamet. Kanibalski napadi na tržaški re-volteli, ki so jih povzročili na slovanske tovariše italijanski dijaki, nesramno izzivanje tržaške provokato-rične fakinaže r»o ulickli in vseh lav-nm Kra|iVi, v&e to nas fe dov«d\o do
treznejšega preudarka, ali ni čas, da pozabimo na vse prepire in se vzdignemo vsi kakor eden in z enim samim združenim glasom povemo svojo zahtevo po jugoslovanskem vseučilišču.
Z navdušenjem smo torej pozdravili sporazumni nastop goriške akad. mladine. Dvorana Trgovskega doma se je ob 10. uri pričela polniti. Na govorniškem odru smo opazili med dijaki dež. poslanca dr. Podgornika in Furlanija, vseučiliške-ga docenta dr. Vošnjaka in njegovega zaslužnega očeta rodoljuba Mihaela Vošnjaka. Pozneje sta shod pozdravila tudi drž. poslanca dr. Gregorin in Fon. Zborovanje je otvo-ril in navdušeno pozdravil manife-stante Jur. Velušček.
Za predsednika shoda je bil enoglasno sprejet g. Vrtovec, ki je med veselim smehom omenjal napade go-riških katnoraških pripadnikov v časopisih, češ da naj Slovenci gredo zborovat v Gore. V Gorici sl laste pravico zborovanja sauio Italijanski kamoraši. Kako slepa je kainoraška nadutost, so Slovenci dokazali s tem shodom. Z veliko večjo pravico bi pošiljali mi Italijane, naj grejo zborovat oni v kraljestvo, tam so njih tla Slovenci pa smo v Gorici na svojih tleh.
O italijanskem barbarstvu v Trstu je poročal v dolgem, živahnem govoru jur. Sedej. Italijani hočejo imeti svojo univerzo v Trstu le zato, da bi v nji našli nekako patentirano vežbališče za izzivanje in napadanje slovenskega življa. Če vlada gre na lini njih zahtevi, ustvari v Trstu ognjišče najhujšega iredeutizma. In kakor se vidi, menda vlade pri njeni nameri res ue vodi prepričanje, da bi z ustanovitvijo italijanske univerze v Trstu hotela zadostiti potrebi svojih italijanskih podanikov, ampak se hoče le poslužiti italijanskih ire-dentarjev v boju proti nam, samo da bi zatrla nas. da bi na Italijanskih razvalinah moglo zidati vseneinštvo svoj most do Adrije. Kako umetno je prijateljstvo Švabov in Lahov na Primorskem, lahko ve vsakdo, ki so mu znani čini italijanskega iredentizma ob naši meji in v bližnjih krajih kraljestva. Ostudno so se norčevali bratje naših Italijanov v Vidmu iz našega vladarja in države. In takrat, ko so po Vidmu preganjali mršavega osla z nekim nesramnim napisom, ga cebali in po njem pljuvali, takrat je bilo v tisti oslovski procesiji mnogo
Italijanov Iz Gorice in Trsta ter drugih avstrijskih krajev. Če bi v Rusiji tako grdo žalili r.ašo državo in vladarja, bi naši državniki bljuvali žveplo in ogenj, če bi Srbi ali Črnogorci zakrivili kaj takega, bi bil po koncu ves Izrael avstrijske diplomacije In vojaštva; strašna kazen bi zadela ne samo naše krvne brate, ampak tudi nas. Da, za Slovence, ki se cedimo same lojalnosti, za nas ni ničesar! Mi nismo mrhovina, katero bi se dalo porabiti v smrtnem boju za pangermanske namene. Zato nam tudi univerza ne pristoja! Za največje budalosti imamo denarja zadosti, žrtvuje se lahko nekaj miljončkov za italijanske šole v albanskem izrodku, — nadmilijonski narod Slovencev pa naj zastonj moleduje in prosjači za to, kar mu gre. Strniti se moramo v močno falango In neizprosno zahtevati svoje pravice.
O žalostnem stanju Slovenstva v naših obmejnih krajih na Štajerskem in Koroškem je poročal obširno in pregledno jur. Zavadlav.
Posl. Fon je med zborovanjem moral oditi, v njegovem imenu je zagotovil posl. dr. Podgornik- da bo v parlamentu storil to, kar narodna dolžnost od njega zahteva. Kratko in preprosto je nato posl. dr. Podgornik zavračal izraze italijanske bahavosti o njihovi posesti na Primorskem. Italijanska posest je krivična, govoričenje o italijanski posesti je napačno, ker temelji ra nasilju. Slovenci zahtevamo samo pravice, katere nam so zagotovljene dosedaj le na papirju, a morajo postati tudi kdaj žive.
Zelo zanimiv je bil govor drž. poslanca dr. Gregorina, ki nam je citiral odstavek iz Winterstettena, nemškega pisatelja, ki predlaga sporazum med Nemčijo in Rusijo v svr-ho razdelitve Avstrije. Wlnterstetten ie mnenja, da bodo pri tej razdelitiv prijazno pomagali tudi Italijani, Ru-inuni in celo Srbi. Tako hoče Nemčija potem zagospodariti od Berlina do Bagdada. Nas, avstrijskih Jugoslovanov se pri tej razdelitvi ne bo kar nič vpoštevalo. Če Avstrija Win-terstettenov razdelilni načrt sprejme, naj ga le sprejme; naj le brani Svoje »interese« po svoje, mi jih bomo pa po svoje. Citat in humoristične a vendarle resne opombe dr. Gregorina so izzvale burno pritrjevanje in velik smeh.
Složni nastop je pozdravil tudi vseučiliški docent dr. V o š n j a k navdušeno. Povedal je pripovedko o velem Jožetu, ki jo je slišal ob istrski obali. Veli Jože se je naveličal deliti kruh med priseljence iz kralje-
V*,dlnnll «« bo In \\h pojcnut 1*
dežele.
Končno se Je oglasil tudi urednik Kremžar ter popisal italijansko jezico, ker nas niso smeli napasti s palicami in boksarji. Njih jeza je bila čisto neopravičena; še hvaležni bi morali biti vladi, da jim je izzivanje prepovedala, ker je vprašanje, kdo bi bil tepen, izzivancl ali izzivači.
Na shodu je bila enoglasno sprejeta resolucija, ki protestira proti nasilju na Revoltelil, zahteva, da vlada Revoltello podržavi in dovoli v njo vstop vsem južnim Avstrijcem, opozarja vlado in javnost, da Trst ni primeren kraj za italijansko univerzo, poživlja jugoslovanske poslance, da preprečijo enostransko rešitev Italijanskega vseučilišča vprašanja, poživlja vlado, da preskrbi primorskim Slovencem zlasti v Trstu in Gorici potrebne ljudske šole in izvede reciprociteto zagrebškega vseučilišča za vse avstrijske Jugoslovane.
»Strašna kfivlca« se je zgodila pretečeno nedeljo Italijanom v Gorici. Nezaslišano nasilstvo je zagrešila vlada nad italijanskimi študenti, ker je prepovedala tem izzivačkom v nedeljo obhod P® tnesfu- Ali prišlo je še hujše: vlada iim ie prepovedala celo shod. To je več kot vnebovpi-joče. V Gorici, kjer Je samo 10.000 Slovencev (v resnici itn Je kakih 12.000) jim vlada dovoli, aa imajo ja-ven shod! Saj Slovenci nimajo druge dolžnosti, kakor tla plačajo davke. Shode sme prirejati le onih 13.000 Italijanov. To nasilstvo vlade porne-nja po mnenju italijanskih paglavcev novo ero krivic nad nbogo, tlačeno »italijansko« Gorico. Poklican bodo samega Garibaldija iz kraljestva, da nas bo pohrustal, M' Ba ”a' ^ar udajo v bridko usodo. Kani vsak dan jim bo prinašal večje »KHvjce«.
Nov napad na goriške Slovence. Glasilo laške klerikalne stranke »L’ eco del Litorale« ie ??., neki dopis, v katerem se pritožujejo »mnogi meščani« (v resnici ie napisal to »opravičeno tožbo« sam urednik!) o slovenski pridigi P™ jutranji nedeljski maši v stolnici. Pravi, da je maša za vse, in da se ne sme med mašo pridigovati slovensko, dočim opravičuje laško pridigo uied slovesno mašo ob deseti uri. Vse to je nesramen napad na slovenske vernike, ki so dosegli pred dobrim letom, da se je uvedla slovenska pridiga med jutranjo mašo. Goriški Slovenci se morajo odločno upreti proti temu napadu, ki hoče povzročiti omejitev
rabe slovenskega jezika v stolni cerkvi. Laškim klerikalcem pa bo treba odbiti rožičke, ki so vzrastli na njihovih hinavskih glavah.! Obenem opozarjamo »Novi Čas«, da je tukaj njegova sveta dolžnost, da se zavzame pred škofom, čigar glasilo je ravno »Novi Cas«, za slovenske pravice v naši stolnici.
Bralno in pe* sko društvo »Zora« v Bukovici priredi 24. maja veliko veselico s plesom, pri katerem igra vojaška godba c. in kr. 47. polka iz Gorice. Vspored se objavi pravočasno.
Dnevni pregled.
ft
O čem vsem se lahko govori v delegacijah. V delegacijah se govori o različnem. Berchtold je govoril celo o dalekosežni (!) naklonjenosti Avstro-Ogrske napram — Srbiji.
Srbska pomoč pred Drinopo-jiein in Bolgari. »Obzoru« se poroča iz Belgrada. da izide v Petrogradu ruska knjiga, ki bo prinesla avtentične dokumente o srbski pomoči Bolgarom pred Drinopoljem. Na podlagi teh dokumentov se bo dokazalo, da je srbski zbor pred Drinopoljem ne le iz svojih sredstev plačal vso zalogo municije in svojo oskrbo in prehrano, temveč tudi ves transport bolgarskih; celo za trupla padlih srbskih vojakov je srbska uprava plačala Bolgariji transport v Srbijo.
Dragi drednoti. Včeraj smo omenili, da bo veljal vsak avstrijski drid-not, ki jih mislijo sedaj zgraditi kar tri, po 82 milijonov kron, na Angleškem pa stanejo dridnoti približno polovico tega zneska in tako tudi v drugih državah. Naši čitatelji so se temu gotovo čudili in so se vprašali, zakaj tako razmetavanje denarja. Stvar je pa zelo enostavna. Med delničarji ladjedelnic in velikih železarskih industrijskih podjetjih, ki bodo dala potrebno železo (rabi se ga pa veliko) je mnogo visokih, praV visokih oseb in tudi politikov. Ti hočejo zaslužiti prav veliko, razni politiki hočejo pa tudi zaslužiti in zato odide večje število milijončkov v žepe raznih parlamentarcev, da bodo »mirnejše vesti« glasovali za ogromne izdatke. Vsi hočejo zaslužiti pri tem in potem morajo biti dridnoti tako dragi. Drugod, n. pr. na Angleškem, Francoskem itd. se dela pošteno in zato so dridnoti skoraj za polovico cenejši. Bomo videli, kdo se bo v delegacijah naiboli navduševal za nove Orianote In druKe vojno barke, ki Jih
mislijo sedaj graditi. Pri tem pripominjamo. da se je budinipeštanski ladjedelnici »Danubius«, ki je dobila pred par leti naročilo na zgradbo enega dridnota (»Szent Istvana«, ki so ga letos spustili v morje), izplačalo napraviti na Reki posebno ladjedelnico za deset tnllllouov kroni Kolik je moral biti tukaj dobiček! O, lepe razmere vladajo v naši ljubi širni Avstriji!
»Z bodočnostjo računa« grof Sylva-Tarouca, ki je pozdravil v avstrijski delegaciji cesarjevega zastopnika prestolonaslednika Franca Ferdinanda in ni niti z besedico omenil cesarjeve bolezni. Tako namreč poročajo listi, nam se pa to prav čudno zdi, da tak-le vseskozi patrio-tičen avstrijski aristokrat tako očitno In neženirano »računa z bodočnostjo«, ki ga pravzaprav nič ne briga, oziroma ako ga tudi briga, vendar ne bi smel tega tako ostenta-tivno pokazovati. Kakor rečeno, se mi kar ne moremo dovolj načuditi temu računanju z bodočnostjo, ako je namreč resnica ono, kar pravijo za velepatriotičnega, lojalnega itd. avstrijskega grofa Sylva Tarouca.
»Slovenec« nai se ne čudi, ako Je jugoslovansko nacionalistično gibanje odločno protiklerikalno. Klerikalci so vendar od začetka strupeni nasprotniki tega gibanja in naravnost smešno je. ako »Slovenec« pričakuje, da bodo jugoslovanski nacionalisti svojega nasprotnika božali, ali se mu pa celo klanjali. »Slovenec« je od prvega začetka nastopil proti jugoslovanskemu nacionalizmu, on je bil sploh vedno nasprotnik Srbov, ki so vendar najvažnejši, največji in najmočnejši činitelj na slovanskem jugu in je zagovarjal samo nekako sloven-sko-hrvatsko bratstvo — potem se mu pa čudno zdi, da so jugoslovanski nacionalisti nasprotniki klerikalizma l Stvar je vendar jasna: klerikalci so se izjavili proti jugoslovanski misli in privrženci te misli so že eo ipso morali nastopiti proti klerikalizmu, kot proti svojemu nasprotniku. Pri vsem tem je čudno samo to. da se ravno naši klerikalci tako bojijo za katoliško vero, nemški katoličani pa nimajo nič proti temu, da vodi vjedinieno Nemčijo protestantska Prusija in italijanski katoličani se tudi ne brigajo veliko za to, da je papež nasprotnik vjedinjene Italije. To le pa zato. ker so nemški in itali-
janski klerikalci tudi naroanl, pri nas pa klerikalci pod versko krinko vo-dijo protinarodno politiko. To je treba pribiti.
Iz Kranja. Zaročil se je v Kranju g. Peter Jereb z gospodično Vido rock, hčerjo tovarnarja in vdeindu-strijalca, iz ugledne napredne rodbine. Čestitamo!
Ljudsko šolstvo. Na mesto nadučitelja Jožefa Pleničarja, ki ima dopust v svrho študij, je imenovana za suplentinjo v Kropi abs. učit. kandidatinja Antonija Ažman. — Na mesto nadučitelja Julija Slapšaka, ki je na dopustu, ie imenovana za suplentinjo v Radovljici prov. učiteljica Helena Potočnik. — Na mesto učitelja Friderika Sadarja, ki je na dopustu v svrho študij, je imenovana za suplentinjo v Koroški Beli učiteljica Frančiška Rihteršič. — Na mesto učitelja Friderika Repovša. ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana bivša suplentinja v Sp. Idriji Melita Šivic za suplentinjo na deški šoli v Tržiču.
Telovadno društvo Sokol v Novem mestu vljudno naznanja, da se za 2. in 3. majnika napovedana uprizoritev »Revčka Andrejčka« vsled nastalih ovir preloži na 9. in 10. niaj-nika 1.1.
Nesreča pri slamoreznici. 141et-nega posestnikovega sina Janeza Pečarja iz Dobrave v črnuški občini Je te dni pri rezanju slame pritisnilo kolo tako močno k stroju, da mu te zlomilo desno roko.
Na opeklinah ie uinrl. Deček Alojzij Sega iz Grahovega pri Cerknici se je pred kakimi osmimi dnevi igral doma v kuhinji s kosom kruha, Nenadoma je prišel v kuhinjo domači pes, ki je hlastnil po kruhu. Deček se je umaknil nazaj, pri tem pa je zadel in prevrnil z vrelo vodo napolnjen lonec, ki ie stal na tleh. Zadobil je tako težke opekline, da je drugi dan nato umrl.
V znamenju noža. V Mekinjah je orožništvo aretiralo 201etnega kaj-žarjevega sina Edvarda Dolenca, ker je pri nekem pretepu med tamoš-njimi fanti z nožem sunil posestnikovega sina Franceta Gradiška in ga težko poškodoval. Orožništvo je Dolenca izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Lhibliana.
— Kako je »Dan« med občinstvom priljubljen. Pisec teh vrstic je šel včeraj ob pol 10 uri dopoldne ob Ljubljanici. Vidi pa pet mo?, ki SO Či-
tali dva »Dneva«. Mimo njih prideta dve ženski srednje starosti in ena s' oglasi: »Skrijte »Dan«, ker je koufi sciran, sem videla policaja — ko ga je pobiral.« Možje list takoj vtakne« jo v žep, ter so ga menda doma očitali. Zenski gresta dalje, za streljaj od tam dobita zopet moža z »Dne* yom«c Par besed in on ga vtakne « Žep. Tako SO bili čitatelji pravočasno opozorjeni. Kadar je »Dan« zaplenjen takrat je šele pravi naval — za njim. Če jih ostane v celi Ljubljani sama 10 nezaplenjenih, drugi dan bode vedela cela Ljubljana, kaj Je bilo z*« plenjenega.
— Na pokopališču pri Sv. KrlŽfl se dogajajo stvari, ki ne kažejo po* sebne pietete do mrličev. Pri pogret« bu t polkovnika Pajiča se le zopev zgodilo, da je bila jama premajhna« Krsta je šla komaj pol metra v jama in se je ustavila. Hlapca sta začela zasipati. Prijatelji pokojnika so opa* zorili na to cerkovnika, on pa je rt* kel, bomo že potem potlačili. Pogrebu ci so še nekaj časa stali, cerkovnfll pa jih je začel odganjati, češ, da uU majo nič več tam iskati. Ko je prod temu nastopil neki gospod, se te cer« kovnik izgovarjal, da se vse potem
uredi, To pa ni prvi slučaj. Poroča M nam, da je bila pred 14. dnevi nek* jama tako majhna, da je morala krst« napošev stati. Kako neprijetno je kal takega za sorodnike, ki stoje ob gro« bu, si vsak lahko misli. Zato prosimo one, ki imajo tu svojo besedo, da napravijo red. To je potrebno iz pietete do mrličev, pa tudi iz zdravstvenih’ ozirov.
— Prispevke za nagrobni spomenik t Josipa Počivalnika sprejema tudi g. Jerica Dolenčeva, trafika v Prešernovi ulici. V začetku meseca naj noben njegovih prijateljev ne pozabi položiti mal dar v spomin vrlemu mladeniču.
— Izpite učne usposobljenosti so prebili pred ljubljansko izpraševaluo komisijo A. za meščanske sole: Josip Bernot, nadučitelj v Vel. Podlogu, iz prve skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Albin Lajevec, učitelj v Mirni, iz prve skupine s slor venskim in nemškim učnim jezikom; Ferdinand Sentjurc, učitelj v Sromljah, iz druge skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom; Lea Levec, učiteljica v Ljubljani, iz prve skupine z nemškim učnim jezikom; Marija Sodnik, učiteljica v Bevkah, iz tretje skupine s slovenskim in nemškim učnim iezikom. — B. Do-
Originalni Edison Kindolon
pr Samo šest dni. “H I Največja senzacija tega stoletja.
,€JovorečI film* od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
Kino-,,Ideal",
polnilni izpit iz nemškega jezika kot predmet je prebil Lovrenc Jevntkar iz Št. Vida pri Zatičini. G. Posebni izpit iz francoskega jezika je prebila 7 odliko Božena Hndnikova iz Ljubljane __ C. Za ljudske sole so bili nnrobirani: a) z nemškim učnim jezikom; Amalija Erker, Friderika Mi-kula. Marija Zehrer; b) s slovenskim in nemškim učnim jezikom:	Fran
Božja. Leon Cepuder, Maks Jovan, Emil Žan, Terezija Črnalogar, Ivana Cuk, Davorina Dežela. Ana Hiršman, S. Alojzija Jager, Justina Kavšek, Mihaela Kosmač, Katarina Kostsa, Berta Lapajne, Angela Lebar, Ana Mencin, Marija Noč. Josipina Ober-man, Marija Peterlin. Terezija I odboj, Marijana Potočnik, Julija Pre-stor, Ivana Runovec, Angela \ ode, S. Rozalija Zdolšek.
— Radi razžaljenja časti gospe Franke Kavčičeve dne 28. aprila t. 1. je bil pri tukajšnjem kazenskem sodišču obsojen neki Franc Kambič na osem tednov zapora, poostrenega s postom, radi razširjanja neresnične govorice in skrunjenja časti gospe Franke Kavčič, soproge trgovca g. Edmunda Kavčič v Ljubljani.
— »Sokol« Moste pri Ljubljani opozarja bratsko članstvo na pešizlet br. štepanjskega Sokola, ki se vrši v nedeljo 3. maja t. 1. čez Janče v Litijo. — Ker je ta pešizlet glasom odborovega sklepa tudi za naše društvo obvezen, pričakujemo polnoštevilne udeležbe. * Zbirališče točno ob četrt na 6. zjutraj pred kavarno »Mali slon«- Odhod iz Stepanje vasi točno ob tričetrt na 6. zjutraj. —- Na zdar!
— »Ženski tel. krožek Sokola I.
v Ljubljani« priredi v nedeljo 3. maja svoj drugi pešizlet čez Orlje na Ško-feljco. Zbirališče na Dolenjskem mostu ob pol 2. uri popoldne^ odhod točno ob dveh. Sestre, udeležite se mno-gobrojno tega izleta!
— Desno nogo si je zlomila. 20-letna dekla Frančiška burk je hotela na Karolinški zemlji skočiti z voza; pri tem je prišla pod voz in si je zlomila desno nogo.
— Kolesar neroda. V Prešernovi ulici je zadel neki kolesar s svojim kolesom neko damo, ki je nesla v naročju otroka, in jo je podrl na tla. Dočim se dami ni ničesar zgodilo, je zadobil otrok več poškodb na glavi.
— Tatvina. V gotovi hiši na Rimski cesti je bil nekemu izvoščku ukraden kožuh, cilinder, bela livreja * zelenimi gumbi in konjska naprsna oprava. Kožah je tat že prodal v neki gostilni.
— Ženitev iz ljubezni, sentimentalna drama v dveh dejanjih se bode predvajala v petek 1. majnika v kinematografu »Ideal«. Drama je pisana od Riche-ta, pariškega priljubljenega pisatelja in inv mnogo kvalitet, katere obiskovalec kinematografa posebno ljubi, pred vsem posebno sentimentaliteta, ki prikujmo vpliva. Igra se izvrstno. — Danes zadnji dan veseloigre »Tvrdka se ženi« in senzacijonalne drame »Goreči vlak.«
— Atlanti«, orjaško delo po Ger-hart nauptmannovem romanu, ki se bo predvajal od sobote 2. do torka 5. majnika v Bachmaierjevem Grand Elektro Bioskopu v Lattermanno-vem drevoredu, zasluži največjo pozornost. Ta film dosegel je povsod, kjer se je dosedaj predvajal, največje priznanje. Krasne slike, iz katerih govori očarujoča poezija, močne senzacije, z grozno tišino po viharju švigajo pred našimi očmi V vsem čuti se duh pesnika, ki je bil vzgled vsemu filmu. Inscenacija je prvovrstna, prizori na ladiji, ki nam kažejo življenje in delovanje na pomorskih orjakih, kakor tudi grozna katastrofa Potopa, so nekaj nenavadnega. Nekateri fotografični posnetki teh dogodkov se vidijo v Izložbi dobroznane modne trgovine L Kette, Franca Jožefa cesta. št. 1.
Loterijske številke. Gradec: 54, 82, 17, 28, 11. — Brno: 61, 85, 47, 35, 7.
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu. Danes zvečer ob četrt na 9. se ponovi izborna burko. ^Ncvzdrsmljivi fzidoi«, ker vsled nenadne premem-be za prvo predstavo več občinstva ni vedelo, se na občno željo burka ponovi, da se vsak lahko enkrat pošteno nasmeje. — Jutri v petek ni predstave. V soboto se igra izborna burka »Nervozne ženske«, ki je dosegla v Ljubljani popoln uspeh. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne »Tretji eskadron«, zvečer pa poslovilna predstava ljubljanskih igralcev. Upamo, da bo občinstvo posetilo v polnem številu te predstave, ki nudijo vsakemu dovolj užitka. S tem bo gostovanje sloven. ljubljanskih igralcev končano.
PRVI MAJNIK V TRSTU.
»Narodna delavska organizacija« In »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredita v proslavo delavskega praznika na dan 1. majnika ob 9. .iti pol dopoldne v gledališki dvorani »Narodnega doma« v Trstu
velik manlfestacijski shod.
Po shodu razvrstitev v vrste, nato obhod po mestu z godbo in zastavama: centrale N. D. O. in zidarske organizacije N. D.
0. Sviralo bo združeno 40 dobro iz-vežbanih godcev.
Obhod se bo vršil izpred »Narodnega doma« po Carduccijevi ulici čez Goldonijev trg po korzu, Veliki trg, mimo namestniške palače, ob morju gor, do Ghegove ulice in po tej ulici pred »Narodni dom«, kjer se manifestantje razidejo.
Popoldanska slavnost.
Popoldne ob 2. bo zbirališče pred »Narodnim' domom«, kjer bo svirala godba. Od tu ob 2 in pol obhod z godbo in zastavama po Carduccijevi ulici, čez Goldonijev trg, po Barieri, skozi ulico Madonnina in po novi tramvajski progi do cerkve sv. Jakoba in od tam na vrt konsum-nega društva »Jadran«, kjer se prične ob 3. popoldne
velika majniška veselica
z godbo, petjem, piesom itd. Veselica bo trajala do 1. popolnoči. Vstopnina-50 vinarjev za osebo.
To je proviam majniške manifestacije slovanskega delavstva v Trstu. Pričakujemo, da se bo vse tržaško slovansko delavstvo odzvalo našemu vabilu. To je tudi potrebno, kajti 1. majnik je delavski dan, na
1. majnika svetovno delavstvo manifestira svojo moč in protestira proti krivicam. Mi slovanski delavci pri tem ne sinemo zaostati, ker tudi nas zatirajo in celo bolj kot drugorodno delavstvo. Naša manifestacija mora biti veličastna! Dvigniti moramo zahtevo po gospodarski, socialni in narodni pravičnosti. Zatirani smo kot delavci in kot Sloyani moramo pokazati, da smo že do grla siti teh obupnih razmer.
Na 1. majnika vsi na manlfestacijski shod, na 1. majnika vsi po tržaških ulicah!
Naš glas mora močno zadoneti odločujočim faktorjem na ušesa ir. najti mora tudi odmev!
s?
zaostane!
1. majnik N. D. O. v Sv. Križu.
Ob 7.20 zjutraj se pripeljejo na kriško postajo tovariši iz Vižovelj in se pridružijo kriškim tovarišem. Nato* obhod po vasi z godbo in zastavo. Po obhodu se poda sprevod do gostilne gosp. Štolfe, od tu pa v Nabrežino.
V Nabrežini se bo vršil ob 3. uri popoldne na dvorišču gostilne g. Za-liarije nianifestacijski shod, na katerem nastopi več govornikov iz 'Lista. Po shodu bo koncert.
Podružnica N. D. O. v Voloski-Opatlji priredi o priliki 1. majnika veliko slavnost. Kot slavnostni govornik nastopi tov. dr. Josip Mandič iz Trsta.	,
Franc Bukovšček je prišel v naše uredništvo in s 3 je pritožil, češ, da notica, objavljena v našem listu pad naslovom »Star ljubosumnež«, ne odgovarja resnici. Zato popravljamo ono vest v toliko, da Franc Bukovšček ni grozil svoji nezvesti ženi s samokresom, ampak je prišel v njeno stanovanje v petek, dne 17. aprila in jo opozarja!, da mu dela krivico. Njenemu ljubimcu pa je v razburjenosti pokazal vrata, vsled česar je bil aretiran in zaprt do 23. t. m. Njegova žena in njen ljubimec trdita, da jima je grozil, da ju ubije s samokresom, priče pa lahko izpovejo, da to ne odgovarja resnici. Stvar pride pred sodnijo.
Za zgled. Prejeli smo: Kateri rodoljub v Trstu ni opazil v zadnjih dneh, kako so baje na korist mladoletnikov priredili Italijani v Trstu cvetlični dan. Po celem Trstu, po trgovinah, po javnih lokalih, po uradih, na cesti in povsod so bile razne go-spice, katere so vsakemu ne glede na to, ali je dotičnik Slovenec ali Italijan ali Nemec, pripele cvetke proti malemu davku. Po poročilu »Piccola« je odbor nabral za ta cvetlični dan okroglih 25.000 K. Sedaj poglejmo pa mi Slovenci, koliko prinese natn cvetlični dan, katerega navadno priredimo v korist C. M. družbe v Trstu in okolici. Pisec teh vrstic smatra za potrebno, da bi vse C. M. podružnice toliko v Trstu, kakor v okolici priredile čim prej, to je še tekom maja dva cvetlična dneva in sicer eno soboto in nedeljo. Zelo bi bilo potrebno, da bi čim prej ženska C. M. podružnica povabila vse
zastopnike posameznih podružnic na posvetovanje. — Mesec maj je primeren za take prireditve, posebno za to, ker pozneje je skoro vsako nedeljo kaka veselica, oziroma prireditev. Na noge torej in vzemimo si za zgled goriomenjeni cvetlični dan in niti en trgovec, uradnik, gostilničar ne sme izostati z darilom k cvetličnemu dnevu v korist C. M. družbi!
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
BOJEVITOST PREDSEDNIKA AVSTRIJSKE DELEGACIJE.
Budimpešta, 29. aprila. Predsednik avstrijske delegacije grof Sylva-Tarouca je v pozdravu na prestolonaslednika v kratkih besedah nazna-čil mednarodni položaj Avstrije in poudarjal, da je treba ojačenja armade. Sicer Avstrija ne zasleduje agresivne politike, vendar pa lahko zahteva, da prenehajo na njenih mejah priprave, ki jo v zadnjem času vznemirjajo. Proti Avstriji sovražni propagandi je treba nastopiti z vso strogostjo (po tem se lvovski predsednik, ki sodi nedolžne Ruslne, Že ravna), da bodo končno avstrijski narodi deležni vseh blagoslovov miru. (Res, zadnji čas je že, da bi začeli te blagoslove uživati.)
PRESTOLNI GOVOR FRANC FERDINANDA.
Budimpešta, 29. aprila. V prestolnem govoru se poudarja, da se je mednarodni položaj ublažil. V zvezi z zaveznikoma dela vlada nato. da se vzdrži mir v Evropi. Tople besede so posvečene Albaniji in njenemu vladarju, ki je najboljša garancija za procvit dežele. Potem preide prestolni govor na vojaške zahteve In pravi, da se te gibljejo v normalnih mejah. Ker se vojno brodovje povsod razvija, zato je bila tudi v Avstro-Ogrski dana nujnost zahteve po večjih svotah za vojno brodovje (pol miljarde). Gradba železnic v Bosni in Hercegovini odgovarja vojaškim in gospodarskim zahtevam.
NETAKTNOST PREDSEDNIKA AVSTRI.(SKE DELEGACIJE ALI KAJ?
Budimpešta. 29. aprila. Grof Sylva Tarouca je zagrešil netaktnost. Izkazal se je v svojem govoru zeio bojevitega, ni pa niti z besedico omenil dejstva, zaradi katerega je v skrbeh avstrijsko prebivalstvo: cesarjevo zdravstveno stanje. Tega ni niti z besedico omenil, med tem ko je ogrski predsednik naglašal željo, da bi cesar čim preje ozdravil.
EKSPOZE GROFA BERCHTOLDA.
Budimpešta, 29. aprila V odseku avstrijske delegacije za zunanje zadeve je grof Berchtold podal danes svoj ekspoze. Izvajal je sledeče: Navdušenje, s katerim je albansko ljudstvo sprejelo kneza Viljema, so ugodno znamenje za uspeh. Minister upa, da bo mirno regeneracijsko delo v balkanskih državah po krvavih vojskah pospešilo njihovo prijazno razmerje do monarhije. Če se v Srbiji še ni pokazalo umevanje za našo da-lekosežno naklonjenost, nas to ne sme motiti, da ne bi. varujoč naše lastne interese, gojili kolikor mogoče prijateljske odnošaje naprain Srbiji. Bolgarijo bomo pri njenem prizadevanju, nove pokrajine kulturno dvigniti, slej ko prej gospodarsko podpirali. Naše dobro razpoloženje napram Grčiji se je v Atenah pravilno cenilo. Upoštevajoč velik pomen in nezmanjšani obstanek otomanske države bo monarhija vse storila, da se Turčija politično in gospodarsko okrepi. Kar se Rumunije tiče. smo prepričani, da ne more noben resen rutuunskl politik misliti na to, da bi velike ugodnosti, do katerih so Ru-muniji pripomogli ozki prijateljski od-nošaji z nami, stavil na kocko.
Trozveza, ki je svojo trdno sestavo med na dogodkih bogato balkansko krizo vnovič pokazala, tvori neizpretnenjeno podlago naše zunanje politike.
V odnošajih med obema skupinama velesil se čuti v zadnjem času manjša napetost, zlasti kar se tiče Angleške, tako da se nevarnosti, ki jih svetovni položaj hrani za Evropo, v bodočnosti lažje preprečijo. Naše razmerje do Rusije nosi prejkoslej trajno prijateljski značaj. Spričo izrečno miroljubnih tendenc carske države in velikih kulturnih nalog ruskega narodnega gospodarstva menimo, da sinemo pričakovati nadaljoi
zaupanjapolni razvoj naših odnošaje v. Tudi s Francijo smo v prijateljskih odnošajih. Da monarhija slejko-prej ohrani svoj položaj kot močan konzervativni faktor in element redu in miru ter trdnjava miru, se stavljajo velike zahteve na dajalno zmožnost in požrtvovalnost monarhije. Naloga merodajnih državnih in družabnih čl-niteljev bo to s podvojeno skrbjo za nadaljni razvoj vseh narodno-gospo-darskih predpogojev upoštevati. Zunanje ministrstvo bo s tem, da bo gospodarsko otvorila velike pokrajine v drugih delih sveta, stremljenje monarhije po gospodarskem napredku in možnost zaslužka najbolj pospeševalo.	(Po	Sl.)
Budimpešta, 29. aprila. Prihodnja seja bo 5. maja.
OGRSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 29. aprila. Ogrska delegacija je imela ob 6. sejo. Ko je podal grof Berchtold-svoj ekspoze, je bilo na predlog predsednika sprejeto vojaške predloge obravnavati šele v prihodnji seji 11. maja.
ČRNOGORSKA SKUPŠČINA.
Cetinje, 29. aprila. V današnji seji skupščine je bil na mesto Cero-viča Izvoljen za podpredsednika Mihael Ivanovič. Nato so bila posvetovanja nadaljevana. Prvi govornik o proračunu je bil bivši finančni minister Trijevič, ki je na koncu večurnega govora dejal: Le realna unija s Srbijo daje možnost političnega in gospodarskega preporoda Črne gore.
TUDI NEMČIJA BO IMELA ZARADI ALBANIJE STROŠKE.
Berlin, 29. aprila. Proračunskemu odseku je bil predložen dodatek izdatkov za albansko zastopstvo. Osnovani bodo konzulati v Skop-Iju in vojaški atašeji poslani v Atene, Belgrad In Sofijo.
POGAJANJA MED SRBSKIMI IN ITALIJANSKIMI ŽELEZNIŠKIMI RAVNATELJSTVI.
Belgrad, 29. aprila. Med srbskimi in italijanskimi železniškimi direkcijami se vrše pogajanja v svrho znižanja voznine na italijanskih železnicah za srbski eksport.
VOJNA MED MEHIKO IN ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI.
Washington. 29. aprila. Včeraj so se vršila posvetovanja posredovalnih delegatov. Izid konferenc ni
oznanjen. Toda razpoloženje je optimistično.
Ustaši bodo od daleč gledali.
Chicago, 29. aprila. Generala ustašev Vlila in Carlanza ste sklenila, da bodo ustaši vojno le od daleč gledali In posegli vmes šele, če bi Atnerikanci napadli njihove kraje. (S tem imajo Amerikanci delo v Mehiki zelo olajšano.)
NESREČA V RUDNIKU.
London, 29. aprila. V rudniku Berkley je nastala eksplozija plina in zasula 196 delavcev. Dosedaj so rešili 67 živih, 56 mrtvih in 38 ranjenih. O ostalih ni sledi. Reševalna dela so se morala ustaviti, ker je bilo po jamah polno strupenega plina.
FRAI 1ALI§,
diplomiran lerojač.
Trst. - Ulica Tor S. Plero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
Jestvine * kolonijalno blago,
FR. MILLONIG - TRST
Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Itazpo&lljnnje po pošti.
Mali oglasi.
Dva boljša krojaška pomočnika
sprejmem takoj Josip Ahčin.
Lepa mesečna soba se po cent
odda pod Rožnikom s I. majem. Naslov pove Anončna ekspedicija. _____________________________321—X'
Spreten krojaški pomočnik so
sprejme pri tvrdki A. Kunc, Ljttb-Uana.	318
Šivilja se sprejme, naslov se
izve v »Anončni ekspediciji«.
Mala hišica z 2 ali 3 sobami in nekoliko vrta v Ljubljani se vzame za avgust- ali november - termin v najem. Ponudbe na upravništvo »Dneva«.	328—3.
KORESPONDENCA.
Dobrodušne gospodične žele zabavne korespondence. Slavka, Mira, Lada, poštnoležeče. Ljubljana.
 __________________________326-1.
Mladenič z Dolenjskega želi tju-bavne korespondence z gospico pod 19 let. Naslov: I. J. št. 12, Dvor, po-šta Straža, Dolenjsko.
SANATORKJM -EMONA i
I ZA- NOTRANJE^^ra^renCNE • BOLEZNI. [
] LJUBLJANA • KOMENSKE GA'UUCA-01 ^zpRA:yNiK:iwW’DRFR.DERGANC ‘
IV a debelo in drobno!	Izredno	nizke cenej
Frenožlš#*. - Gostilna. - Itnffot.
TKST
Hinko Kosič
TRST
ulica Carraflori 15 (vogal fteppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom,
Nc. VIII. 201/14/2.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
• c T1! C'č!xi' okvr?jn®"1	X, Ljubljani sta po prošnji lastnice Jožefe Vodišek, posestnic*
iz Spodnje Šiške, hiš. št. 156 in 223 na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini za kateri sta sc ustanovili pristavljeni izklicni ceni, in sicer:
a) hiša štev. 156 v Spodnji Šiški z drvarnico, utico, dvoriščem in malim vrtom (narcei* štev. 457/22) za izklicno ceno 11.000 K.
b) hiša štev. 223 v Spodnji Šiški za izklicno ceno 9000 K.
Dražba se bo vršila
dne 18. maja 1914 ob 10. uri dopoludne
pri podpisanem sodišču v no1»I šlev. 9«.
Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti kot varščino deseti del Izklicne cen* Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na nr* dajno ceno.	r	1
r0, Dobeno izkupilo je vplačati pri sodišču v 14 dneh od dnžbcnega potrdila računjeno t 6°/o obrestmi od istega dneva naprej.	s	1	1
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču v izbi štev. 33.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 21. aprila 1914.
Modistinja
Minka Horvat, sffifti.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroSkih klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. —- Popravila se točno in najcenejše tovrše.
I Mlad mož išče primerno službo kot
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firnc-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
ali kaj primernega. — Ponudbe pod na „Anoneno ekspedicijo".
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenali v podružni trgovini ------------------ tvrdke	R.	MJKLAUC................-...
Dunajska cesta št* v. 20. J^juJtll jailft Kolodvorska ulica štev. 18. X-xlBtne emajlne "barv©, IrarTooIinej, mavec itd..
dro’toia'1 iaa. deToelo.	iTa,	dj.-o"fori.o	ixj.	čleToel©,
Lepo novo posestvo
z dobro upeljano mizarsko obrtjo, pripravno za vsako drugo obrt, se takoj z vso opravo in orodjem po nizki ceni proda. Naslov v „Anončni ekspediciji" v Ljubljani.
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica
: PceeTcen ccLčlelels: tt prvem nadetro^jw,. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji kon£trukciji; dobrem matcrjalu in najnovejšem lastnoizumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako oglaševanje tn popravljanje glasbenih inštrumentov.
Za gornja in spodnja krila
Ogromna za-/ ?' )	loga od naj-
/&-^X	enostavnejše	jttjf'
donajmoder-
: * ®*ftf' ?/! i	|
^ j‘J nejše 1‘asone, po \ f	I
f J/iA čudovito nizkih H [J/ cenah.
^	Pariške	modele	tn	1
konfekcijo za dame, deklice, gospode in deške priporoča
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna“
Gorica, Tržaška nlica št. 26, prej pivovar florjnp.
pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem
slamniki, čepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice, žepni : robci, naramnice, palice itd. :
po skromnih stalnih cenah v
modni in športni trgovini
Velika ckBporlna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
Glarlctt, Stolna n Ilcu štev. St—4.
Prodaje na obroke.	Ceniki	franko.
Za takojšnji nastop se išče
izurjen žagar
(graterist) ki zna brusiti tudi žage in
dober kovač.
PlaCa po dogovoru. Ponudbe na:
Ljubljana, poštni predal šicv. 54.
S Angleško skladišče oblek
J O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5-6.
■ Telefon 132.	Telefon	132.
: nasproti : glavne pošte.
Ljubljana
: nasproti :
glavne pošte.
Predno kupite
oglejte si ga. ^ pomladanske novosti
Simon Praprotnik
S Jenkova ulica št. 7
S priporoča slavn. občinstvu svojo
5 veliko zalogo leden'^v, vrtnih
S :: miz, stolov :: iPSF**®*!
S in sploh vsa v no gBji itaNBap
■ zarsko obrt spack fctjfiOJlIiM S .-. joča dela. CiLSoJ
• Delo solidno, zmerne
■ cene, postrežba točns	j
S Ceniki se posiljuj0 ! franko in zastonj. ■
Otvoritev '•i
nove mesnice!
Zahvala In priporočilo.
klobuke	a
/	4§f	1	yf	•	7y-' i; _#iB^TTlljii
cilindre	/ LWk 1
čepice	F
kravate
srajce . hSl
in drugo perilo I:/
rokavice |f jplsrfiijwg' palice
dežnike
in vse druge moderne predmete i M kupite ugodno	f M /
v specialni, modni in športni trgovini za gospode in dečke
I Kfttte. I.iuhliana.
Svojim cenjenim odjemalcem in p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da bom ©tvoril dne 4. nsaja t. 1.
novo (glavno) mesnico
v Wol?ovi ulici 14 (Zetinovicheva hiša).
Obenem naznanjam, da bom opustil svojo podružnico na Tržaški cestt št. 2, pač pa
ter jo nespremenjeno dalje vodil.
Svoiim cenj. dosedanjim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za do sedaj mi izkazano zaupanje ter zagotavljam stare, kakor tudi nove odjemalca, da boni postrezal k vedno svežim mesom p tanih volov. O tem se bo slavno občinstvo lahko prepričalo.
Na željo pošiljam svojim o(|)emalcem meso na dom.
Z velespoštovanjeni
Fran Lovše,
mesar.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1914.
za manšete doublc-z'f'° »	p
Oglejte si zalogo, I zahtevajte vzorce !■
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, Sifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško perilo se dobi po najnižjih cenah
v mannfakt. modni trgovini
PF* Samo Štiri dni. "U	Arr»| A m jrrti n PF* Svetovna senzacija, -p®
si.	ATLANTI	S.	„
?™ek 5	pol	S.,	pol 5., pol 7. in pol 9.	Zv,žalle	eem 1 K 60 v, 1 K 20 v, 90 vin., 50 vin.
„Resničen potop oceanskega parnika*. Po romanu Gerhard Hauptmanna. Bachmayer Elektro-Bioskop.