Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXXVII. JULIJ, AVGUST - 1983 - ŠT. 7-8
SOZD HMEZAD
Nekatere razvojne naloge za naslednje obdobje
Pred pregledom razvojnih nalog SOZD HMEZAD želim na kratko podati nekatere pomembnejše naloge, ki so bile opravljene v obdobju zadnjih treh let.
Hmezad kot celota je napredoval in dosegel pomembne uspehe, ki pomenijo njegovo ekonomsko čvrs-titev, kakor tudi možnosti nadaljnjega razvoja. Razvoj Hmezada se kaže v naslednjem:
V Hmezad so se v zadnjih dveh letih povezale naslednje DO:
Hotel Slovan Vransko,
DO Minerva Zabukovica,
Čebelarska zadruga Polhov Gradec,
Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica in
Perutnina Zalog DO Jata Zalog -Ljubljana.
Navezali smo več dobrih poslovnih stikov in odnosov s posameznimi kombinati v Slavoniji in Vojvodini: PIK Virovitica, PIK Vinkovci, PIK Lipik, Mlekarna Split, Brodoko-merc Rijeka itd.
V glavnem se poslovni odnosi nanašajo na sovlaganje v proizvodnjo in oskrbo s koruzo in drugimi reprodukcijskimi materiali, ter sovlaganje v povečanju prireje mleka v Hmezadu od Splita in Reke.
Tudi na področju izvoza je opravljen pomemben kvaliteten in vrednosten premik. Hmezad nastopa tudi kot nosilec formiranja dveh mešanih družb v Nigeriji (kjer zaradi gospodarskih restrikcij Nigerijske vlade še ni prišlo do realizacije).
Je pa še več projektov v obdelavi za nekatere arabske dežele. S tega področja imamo sprejet tudi akcijski program.
POSLOVODNI ODBOR SOZD HMEZAD
Delavski svet SOZD Hmezad je na seji 9. junija imenoval Kolegijski poslovodni organ SOZD - Poslovodni odbor, ki ga sestavljajo predsednik PO Vlado Gorišek, podpredsednik PO za področje razvoja in investicij Jože Janše, podpredsednik PO za področje organizacije, ekonomike in poslovne informatike Jože Cetina, podpredsednik PO za področje komerciale Vinko Janič in podpredsednik PO za področje odnosov v združenem delu Slavko Košenina.
Investicije se v Hmezadu kljub problemom izvajajo dokaj uspešno. Pred zaključkom je regijska mlekarna v Arji vasi (začetek gradbenih del spomladi 1982), zgrajena je zeljarna v Ilirski Bistrici, ‘poslovni prostori in skladišča Notranje trgovine in Kmetijstva Žalec, hmeljsko skladišče v Šempetru, rekonstrukcija CMI, perutninarska farma Hajnsko, proizvodnja gob šampinjonov v Radljah, itd.
Naštete so samo nekatere investicije, kljub temu da je bilo realiziranih še zelo veliko drugih naložb v hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo, vrtnarstvo, melioracije, komasacije, veliko je tudi investiranega v zasebni sektor kmetijstva, nadalje v opremo, itd.
Tudi proizvodnja dosega vedno večje rezultate. Fizična produktivnost je v rasti. Tako smo pri proizvodnji hmelja že presegli načrtovani obseg za petletno obdobje. Dobre rezultate dosegamo tudi pri ostali proizvodnji, proizvodnji brojlerjev, mleka, mesa, rib, itd.
Aktivno se je tudi delalo na novih projektih ovčereje, zdravilnih zelišč, rib, itd.
Na področju finančnega poslovanja ima posebno funkcijo Interna banka in HKS, ki tudi beležita pomembne uspehe.
V tem obdobju je bila izvršena tudi reorganizacija Skupnih služb Hmezada. Formirane so koordinacije za posamezna področja. Na referendumu so bile sprejete spremembe SaS o združitvi v SOZD Hmezad in statuta SOZD. Za delo na organizaciji SOZD Hmezad in reorganizaciji Skupnih služb SOZD smo oz. sodelujemo z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane, pri urejanju1 računalniškega centra pa s firmo' FEIF iz Avstrije. Osnovni namen je doseči večjo medsebojno povezanost in konsolidacijo Hmezada.
Uspešno se je tudi razvijalo delavsko samoupravljanje in druge družbenopolitične aktivnosti. Izvršene so bile volitve v nov delavski svet, formirab smo tudi več izvršilnih organov v delavskem svetu. Na področju kadrovske politike smo pristopili k sistematičnemu urejevanju tega področja. Sistematično se dela na področju izobraževanja itd.
To so nekatere poglavitne naloge, ki so bile opravljene v preteklem obdobju s tem, da se pri realizaciji srečujemo tudi z mnogoterimi težavami.
Umrl je Franc
Leskošek-Luka
Petega junija je v Kliničnem centru v Ljubljani v 86. letu umrl narodni heroj Franc Leskošek-Luka, nekdanji dolgoletni sekretar CK KP Slovenije, prvi komandant slovenske partizanske vojske, dogoletni član republiške in zvezne vlade in član sveta federacije ter častni občan občine Žalec.
NADALJNJA POSLOVNA USMERITEV HMEZADA
V naslednjih letih bo poslovodni odbor delal na naslednjih nalogah:
Notranja konsolidacija in notranje učvrščevanje SOZD kot povezovalke interesov delovnih ljudi, ki združujejo svoje delo v TOZD, DO in v okviru SOZD Hmezad. To je tudi izhodišče za enotnejši nastop navzven.
*
Aktivno in odgovorno bomo delali na razvoju vseh DO v okviru sistema Hmezad s tem, da bo potrebno dati določeno prioriteto proizvodnim DO in zlasti DO, ki se ukvarjajo s proizvodnjo za izvoz. Vendar ne bomo smeli zanemarjati nobene dejavnosti, ker so vse izrednega pomena za sinhronizirano fukcionira-nje sistema (od primarne kmetijske proizvodnje, predelave, industrije, trgovine in gostinstva).
VSEBINA:
Stran 1,2 — Nekatere razvojne naloge za naslednje obdobje
Stran 5 — Dopolnili smo letošnji plan
Stran 9 - Strokovni nasveti in pogovori
Stran 17,18- Stezice (priloga ŽSMS - Hmezad)
Samoupravni predpisi (priloga)
OSREONJfl KNJ. CELJE
Povečevati moramo hitrejše večanje fizičnega in kvalitetnega obsega proizvodnje in storitev na vseh področjih delovanja in vseh DO. Posebno še razvijati kvalitetno in dohodkovno zanimivo proizvodnjo z vključevanjem novih programov in spoznanj.
*
Primarna kmetijska proizvodnja mora intenzivno teči v obeh sektorjih kmetijstva.
Zemljiški potencial mora dati več.
Posebno si bomo v naslednjem obdobju prizadevali, da se bo krepil in večal družbeni sektor kmetijstva, ker je osnova za moderno in sodobno organizirano kmetijsko proizvodnjo ter oskrbo s tržnimi viški.
V zasebnem sektorju kmetijstva bo potrebno delati, da se potencial neprimerno bolje izkoristi kot je doslej izkoriščen. Zlasti bomo morali razvijati tržno proizvodnjo v zasebnem sektorju kmetijstva.
*
Ena izmed odgovornih in pomembnih nalog je sistematično delo na formiranju reprocelot (že formirane v hmeljarstvu, proizvodnji brojlerjev, sadju itd.), ki bo dala tako proizvodnji kot samoupravljanju nove dimenzije. Z reproveriga-mi bi tudi formirali boljše proizvod ne odnose odnosno izvajati bi lahko pričeli dohodkovne odnose kot osnovne funkcije samoupravnih odnosov od proizvodnje - predelave in potrošnje.
Organizacija reproverig zahteva dobro organizirano predelavo in trgovino.
*
Izdelali bomo sistem sovlaganja in povezovanja z DO v Slavoniji, SAP Vojvodini in drugje v SFRJ, tako da se bomo načrtno in dolgoročno oskrbovali z večino surovin (koruzo, sončnice, žitarice, itd.) s pomembnim deležem živine, prašičev in tudi drugimi proizvodi, ki so pomembni kot surovina za proizvodnjo in tudi za oskrbo. Vključevali se bomo s sovlaganji tudi v območja manj razvitih in nerazvitih republik in pokrajin.
Investicijsko politiko bomo izvajali v smislu družbenih smernic, zato bo dan poudarek investicijam v proizvodnjo hrane in izvoz. Se nadalje ostanejo prioritetne investicije v proizvodnjo hmelja kot pomembnega izvoznega blaga tako v družbenem kot zasebnem sektorju s tem, da bo v zasebnem sektorju potrebno hitreje delati na povečanju površin pod hmeljem kot so planska predvidevanja (za obnovo obstoje ustrezni programi).
Ključni objekti, ki so skupnega pomena za SOZD in tudi širše družbenopolitične skupnosti, so naslednji: prašičja farma v Pirešici, goveja farma v Žepini, farma pitancev v Imenem, farma pitancev na Žovne-
ku, mlečna farma v Zalogu, farma pitancev v KZ Drava, farme brojlerjev v Žepini, Radljah itd. ter v Jati valilnica in predelava odpadkov, nova mešanica močnih krmil, izvozna klavna linija v Celjski mesni industriji, zaključena bo mlekarna v Arji vasi in sirarna v Šmarju, pristopilo se bo k izgradnji ekstrahaže zdravilnih zelišč in hmeljevine s poizkusom za izdelovanje raznih ekstraktov iz zdravilnih zelišč, po možnosti bi zaključili drugi kompleks skladiščnih in predelovalnih kapacitet za skladiščenje in dodelavo hmelja, v Kmetijstvu Ilirska Bistrica bomo pristopili k investiciji za izgradnjo farme pitancev in saniranju mlekarne v smislu programa in izvršili še niz drugih investicij za predelavo gozdnih sadežev, izgradnjo ribnikov in raznih manjših farm v zasebnem sektorju kmetijstva.
*
V	okviru razvojne politike se snujejo novi programi, ki so dohodkovno interesantni.
*
V	naslednjem obdobju bo vsa skrb posvečena povečanju izvoza in zmanjšanju uvoza. Preiti bomo morali na nove kvalitete z ozirom na izvozno politiko, zlasti pa bo potrebno vso skrb posvetiti proizvodnji, posebno še kvalitetni proizvodnji.
Hmezad mora postati večji izvoznik. Naloge izvoza so opredeljene v
posebnem akcijskem programu, v katerem se zahteva, da mora vsaka DO postati postopoma aktiven izvoznik.
Aktivno se bomo vključevali tudi v izvoz in gospodarsko sodelovanje z DVR (formiranje raznih mešanih družb) itd.
*
V	tem srednjeročnem obdobju in tudi kasneje bo posebno skrb posvetiti finančnim vprašanjem. Hmezad mora navezati stike in poslovne povezave z več bankami tako doma kakor tudi v tujini.
V	Hmezadu moramo uveljaviti sistem združevanja sredstev, ker le na ta način bomo več pomenili. Odpore bo potrebno premagati oziroma preseči.
Isto tako moramo obdržati enotno devizno politiko. Delati je potrebno na posodabljanju računalniškega centra, ki mora obvladovati celoten sistem Hmezada. Vse glavne operacije morajo biti vključene na sistem RC.
V Hmezadu bomo morali izdelati sistem solidarnosti, kot osnovne ideje povezovanja. Dosedanja solidarnost je zasnovana na preozki platformi. Zato bo potrebno izdelati sistem, s katerim bi to področje bolj sistematično uredili. Solidarnost je brez dvoma funkcija, ki je ena izmed najpomembnejših vsebinskih povezav v okviru Hmezada.
*
Kadrovsko politiko bomo urejali sistematično kot je predvideno v ustreznih dokumentih. Zlasti bo potrebno stalno preverjati sposobnost vodilnih in vodstvenih kadrov v strokovnem kakor tudi v družbenopolitičnem smislu ter opraviti ustrezne kadrovske zamenjave.
»HMEZAD« SO OBISKALI PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKE BANKE ZA MEDNARODNO EKONOMSKO SODELOVANJE
Enajstega maja so nas obiskali predstavniki Jugoslovanske banke za mednarodno sodelovanje iz Beograda.
V omenjeno banko se je Hmezad v lanskem letu včlanil in na tej osnovi že prejel sredstva za financiranje predin-vesticijskih študij v Nigeriji.
Komunisti SOZD Hmezad so imeli 22. junija problemsko konferenco
Na problemski konferenci smo obravnavali oceno realizacije nalog po sklepih in usmeritvah problemske konference ZK 16. 12. 1982 in sprejeli temelje stabilizacijskih izhodišč SOZD Hmezad za leto 1983.
V. L
Odlikovanca
Predsedstvo SFRJ je za dosežene delovne uspehe in dolgoletno delo odlikovalo na pobudo delavcev Hmezad export-import z redom dela z zlatim vencem tovariša Kristijana BOBOVNIKA in na pobudo OS Teritorialne obrambe Žalec tov. Janeza ŠKETA z redom dela s srebrnim vencem.
Čestitamo!
V tem obdobju bo potrebno poživiti delo posameznih koordinacij in njihovih funkcij v smislu utrjevanja SOZD in enotnejšega nastopa navzven.
Delati bo potrebno bolj intenzivno v organih samoupravljanja in se boriti, da se kvaliteta samoupravljanja nenehno izboljšuje. Posebno skrb bomo posvetili programiranju dela samoupravnih organov, njihovi informiranosti in drugim nalogam, ki so pomembne za uspešno delo tako samoupravnih organov kakor tudi družbenopolitičnih organizacij v SOZD Hmezad.
Redno bomo imeli sestanke in posvetovanja z vodilnimi delavci DO in TOZD.
*
Tekoče bomo dopolnjevali in izpopolnjevali samoupravne akte, sprejemali nove, tekoče spremljali in urejevali problematiko s tega področja.
Razvojne naloge SOZD Hmezad so opredeljene v ustreznih srednjeročnih dokumentih, akcijskih programih, samoupravnih aktih, sklepih, konferenc komunistov v Hmezadu in drugih dokumentih.
Predsednik PO Vlado GORIŠEK
Predstavniki banke so se zanimali za stanje nigerijskih projektov. Poleg tega so podrobno pojasnili še druge možnosti financiranja izvoza s strani te banke. Banka pod zelo ugodnimi pogoji kreditira:
-	naložbe v drugih državah,
-	konsignacije opreme v drugih državah,
-	leasing - najem jugoslovanske opreme.
V cilju pospeševanja jugoslovanskega izvoza opreme in naložb banka kreditna sredstva, ki jih daje v zgoraj omenjene namene, tudi zavaruje proti nekomercialnim (političnim) rizikom.
Poseben oddelek banke pa se bavi tudi z zbiranjem informacij o možnostih sodelovanja z drugimi državami, predvsem deželami v razvoju in te informacije posreduje svojim članicam.
Ob koncu obiska so si ogledali še farmo Zalog, Hmezad export-import, proizvodnjo drenažnih cevi v Minervi in ribogojnico. Predstavniki banke so se pohvalno izrazili o naših dosedaj izdelanih študijah, ki smo jih posredovali banki in obljubili vsestransko podporo banke pri izvoznih prizadevanjih Hmezada.
Polde Škafar, dipl- ing. agr.
HMEZAD
export-import, p. o., Žalec
opravlja za SOZD in združene članice zunanjetrgovinsko dejavnost:
-	izvoz in uvoz blaga,
-	uvoz surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov za tekoče in investicijsko vzdrževanje ter opreme,
-	zastopanje tujih firm,
-	posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu;
na novo pa opravlja na domačem trgu:
-	neproizvodni inženiring na področju nabave in vgradnje proizvodne opreme za potrebe živilsko predelovalne industrije, ki zajema:
-	izdelovanje ekspertiz in študij investicijskih programov, predvsem pa licitacijskih elaboratov,
- nadzor nad izvajanjem del ter zagonom objekta,
-	organizacijo in nadzor nad izobraževanjem kadrov,
-	konsulting.
dsli smiMiii irpn
Prvič so se sestali DS SOZD
ENAINTRIDESETEGA MAJA SE JE SESTAL ODBOR ZA INVESTICIJE IN RAZVOJ
Pod predsedstvom tov. Škafarja je odbor razpravljal o investicijski politiki s področja
-nakupa zemlje, melioracije, komasacije,
-	povečanje hmeljskih površin,
-	obnova sadovnjakov,
; x izgradnja novih hlevov za pitance in perutninarsko proizvodnjo ter farmo prašičev,
-	povečanje proizvodnje rib,
-	nabava kmetijske mehanizacije,
-	izgradnja nove tovarne krmil, nove mlekarne, sanacija mlekarne Šmarje in mlekarne v Ilirski Bistrici,
-	rekonstrukcija klavne linije,
-	sanacija Hladilnice.
Odbor je obravnaval tudi investicijski plan za leto 1983., kjer je sprejel sklep, da se pri načrtovanju in izvajanju investicij v SOZD moramo omejiti v okvir lastnih in dejansko zagotovljenih sredstev.
ODBOR ZA ORGANIZACIJO, EKONOMIKO, INFORMATIKO IN ODNOSE V ZDRUŽENEM DELU SE JE SESTAL 2. JUNIJA
Odbor je obravnaval predlog programa dela delavskega sveta SOZD in sprejem predloga čistopisa Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in Statuta SOZD Hmezad.
Nadalje je odbor obravnaval poročilo o poslovanju SOZD Hmezad v prvem trimesečju za leto 1983, obravnaval poročilo o izvajanju sanacijskega programa Hmezad DO KK Šmarje ter sprejem predloga izhodišče stabilizacijske poli-tike SOZD Hmezad v letu 1983.
Odbor je sprejel predlog plana skupnega sklada skupne porabe. Kot osnova je upošteval Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog.
V nadaljevanju je odbor sprejel predlog gospodarskega plana SOZD Hmezad za leto 1983 in sprejem predloga aneksa k srednjeročnemu planu SOZD za leto 1981-85.
Odbor je tudi obravnaval in sprejel sklep, da prevzame SOZD Hmezad pokroviteljstvo nad naslednjimi prireditvami:
izvršilni organi
-	Občinski odbor rdečega križa Žalec, 30-letnica krvodajalstva,
-	mladinska delovna brigada,
-	dan hmeljarjev Braslovče,
in kmečke igre na Vranskem.
ODBOR ZA PROIZVODNJO
je na svoji prvi seji 3. junija obravnaval predlog fizičnega plana proizvodnje in poročilo o realizaciji fizičnega obsega proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta. Istočasno je bila obravnavana primerjava fizične proizvodnje z istim obdobjem v lanskem letu.
Odbor je obravnaval tudi problematiko pri prodaji zaščitnih sredstev, umetnih gnojil in mineralnih dodatkov za živino.
ODBOR ZA FINANCE IN KOMERCIALO
je na prvi seji 3. junija obravnaval izhodišča komercialne in finančne politike SOZD Hmezad, ki so izvedene iz Samoupravnih sporazumov o združitvi v SOZD. Tako naj bi bila vsa poslovna razmerja v blagovnih pretokih med članicami opredeljena v skupnih planih SOZD in posameznimi udeleženkami bilateralno. Usklajevanje vseh blagovnih pretokov se mora opraviti v okviru komercialne koordinacije SOZD, ki sodeluje tudi pri pripravi in spremljanju izvajanja skupnih planov.
Največ poudarka pa je odbor posvetil izvozni problematiki in planu izvoza, ki ga je potrebno na vsak način spoštovati in zastaviti vse sile za njegovo realizacijo.
V. I
Svet direktorjev
Razširjena seja sveta direktorjev je 8. junija obravnavala realizacijo zaključkov zadnjih dveh sej.
Obravnavala pa je tudi čistopis samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in Statuta SOZD Hmezad.
Največ problemov je na izvoznem področju, zato so največ razpravljali po tem zelo važnem vprašanju. Nadalje so še razpravljali o investicijskem planu SOZD Hmezad in o aneksu k samoupravnemu sporazumu o dobavi koruze od PIK Viroviti-ca.
I.	V.
SEJA SEKRETARJEV OOZKS SOZD HMEZAD
Na seji, 1. junija so obravnavali poslovanje SOZD Hmezad v prvem trimesečju letos. Sekretarji so kritično obravnavali poslovanje. Prav posebno so poudarili, da je potrebno tam, kjer imajo DO izgubo ali pa šo na meji rentabilnosti, posvečati strokovnjaki v DO in SOZD več pozornosti.
Kritično so sekretarji obravnavali analizo uresničevanja zaključkov problemske konference SOZD, kjer so obravnavali probleme v medsebojnem povezovanju, povečanju nadaljnjega izvoza in povečanje proizvodnje.
Na kraju so sekretarji sklenili, da naj se izvede problemska konferenca komunistov SOZD Hmezad v času med 20. in 23. junijem.
Vodlan
NOVO KOLEGIJSKO VODSTVO SOZD
Delavski svet SOZD Hmezad Žalec je na seji 9. 6.1983 na podlagi izvedenega razpisa v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ter statuta SOZD imenoval predsednika in podpredsednike kolegijskega poslovodnega organa -POSLOVODNEGA ODBORA, ki bo vnaprej vodil in zastopal SOZD.
Poslovodni odbor sestavljajo predsednik in šest podpredsednikov s tem, da podpredsednik za področje financ zaenkrat še ni bil imenovan.
Kolegijski poslovodni organ sestavljajo:
Vlado GORIŠEK, predsednik poslovodnega odbora
rojen 1930. leta, dipl. kmetijski inženir iz Žalca, doslej je opravljal dolžnost glavnega direktorja SOZD Hmezad Žalec. V SOZD Hmezad je zaposlen od 1981. leta, prej pa je opravljal profesionalno odgovorne družbene in politične dolžnosti, med drugim je bil od 1974-1980 predsednik skupščine občine Žalec. Je aktiven družbeni in politični delavec v občinskem, regijskem, republiškem in zveznem merilu.
Jože BREŽNIK, podpredsednik poslovodnega odbora za področje proizvodnje
rojen 1937. leta, dipl. kmetijski inženir iz Arje vasi, doslej opravljal dolžnost pomočnika gl. direktorja za proizvodnjo. Od 1962. leta dalje je zaposlen na področju kmetijske dejavnosti, od tega razen krajšega službovanja v Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec vseskozi v SOZD Hmezadu oziroma njegovih pravnih prednikih. Je aktiven družbenopolitični delavec v organizaciji ZK, v gospodarski zbornici ter v samoupravnih organih SOZD.
Jože JANŠE, podpredsednik poslovodnega odbora za področje razvoja in investicij
rojen 1934. leta, dipl. ekonomist iz Žalca, doslej je opravljal dolžnost pomočnika glavnega direktorja za področje razvoja in investicij. Vsekozi od leta 1962. je zaposlen v SOZD Hmezad Žalec na različnih delovnih dolžnostih v DO Strojna, Interni banki ter delovni skupnosti Skupnih služb SOZD. Je aktiven družbenopolitični delavec v organizaciji SZDL, gospodarski zbornici, v samoupravnih interesnih skupnostih ter od pričetka gradnje nove mlekarne v Arji vasi v vseh strokovnih odborih, ki delujejo na tem področju.
Jože CETINA, podpredsednik poslovodnega odbora za področje ekonomike, organizacije in poslovne informatike
rojen 1941. leta, dipl. kmetijski inženir iz Sp. Grušovelj pri Šempetru, doslej je opravljal dolžnost pomočnika glavnega direktorja za področje ekonomike, organizacije in poslovne informatike.
Od 1965. leta dalje je zaposlen v SOZD Hmezad oz. pravnih prednikih, predvsem na področju razvoja, ekonomike in organizacije. Je aktiven družbenopolitični delavec predvsem na področju delegatskega sistema v občinski skupščini ter skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Vinko JANIČ, podpredsednik poslovodnega odbora za področje komerciale
rojen 1931. leta, ing. organizacije dela iz Šempetra, doslej je opravljal dolžnost v. d. pomočnik glavnega direktorja za področje komerciale. Od 1959. leta dalje je zaposlen v kmetijstvu, kjer je v raznih organizacijah opravljal vodilna in vodstvena dela. Je vseskozi aktiven družbeni in politični delavec v krajevnem, občinskem, regijskem in republiškem merilu, zlasti v organih krajevne skupnosti, v organizaciji ZK ter organizaciji sindikata.
Stanislav KOŠENINA, podpredsednik poslovodnega odbora za področje odnosov v združenem delu
rojen 1950. leta, dipl. pravnik s pravosodnim izpitom iz Žalca, doslej je opravljal dolžnost v. d. pomočnik glavnega direktorja za področje odnosov v združenem delu. Od 1974. leta dalje je zaposlen v SOZD Hmezad Žalec, kjer je opravljal dolžnosti na pravnem področju. Je aktiven družbeni in politični delavec predvsem v občinski organizaciji ZK, v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine ter v nekaterih organih OS, opravlja pa tudi dolžnost neprofesionalnega predsednika senata pri Sodišču združenega dela Celje.
POSLOVNI ODBOR SOZD HMEZAD V JATI
Poslovodni odbor sozd Hmezad s predsednikom PO Vladom Goriškom je dne 13. 6. 1983 obiskal svojo delovno organizacijo Jata Ljubljana.
Na razgovorih so se člani poslovodnega odbora in najvišji predstavniki Jate dogovorili o temelj-
nih usmeritvah skupne poslovne politike na področju skupnega nastopanja, nadaljnjega razvoja, večanja izvoza in tekočih zadev.
Po končanih razgovorih je bil ogled nove in moderne klavne linije Jate za piščance.
Delavski svet SOZD Hmezad se je drugič sestal dne 9. junija
Obravnaval in sprejel je program dela delavskega sveta in poslovnik.
Sprejel je čistopis samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad in Statuta SOZD Hmezad. Omenjeni čistopis je v glasilu »Hmeljar«.
Obravnaval in sprejel je gospodarski plan in izhodišča stabilizacijske politike SOZD Hmezad, za letos z naslednjimi zaključki:
Plan je naravnan stabilizacijsko.
DO in TOZD se zavezujejo, da bodo količinski obseg proizvodnje izvedli. Zato bodo na področju proizvodnje:
-	kooperacijsko proizvodnjo postavili na trdnejše odnose sovlaganja oz. konverzijske proizvodnje,-
-	v reproverigah uvedli dohodkovne odnose, zlasti na področju proizvodnje govejega in svinjskega mesa, mleka ter perutninarstva;
- izvedli tehnološke izboljšave na področju proizvodnje več in kvalitetnejše živinske krme ter kvalitetnejšega spravila hmelja in sadja;
-v proizvodnji močnih krmil bodo izpeljali zanesljivo dobavo kvalitetne krme v potrebnih količinah, pri tem po uporabiti takšne rešitve, ki bodo kompenzirale omejene zmogljivosti;
-	v predelavi mesa in mleka bodo izvedli rekonstrukcijo oz. predstavitev v takem času in rokih, da bodo izgube v proizvodnji čim manjše;
• sf :v industrijski dejavnosti bodo poglobili medsebojne odnose in uskladili delo med ST, Mi, KKŠ in obrtno kooperacijo v taki smeri, da bodo zmogljivosti polno izkoriščene in da se bodo programi dopolnjevali v celotno ponudbo;
-	v trgovinski dejavnosti je nujna povezava nabave trgovskega blaga na enem mestu, saj bo le na tak način možno doseči najugodnejše kondicije,-
-v gostinski dejavnosti bodo storitve kvalitetne; urejali bodo nove oblike ponudbe.
-	Nizka izkoriščenost zmogljivosti je pereč problem v večini DO, zato je nujno povečati proizvodnjo na obstoječih zmogljivostih;
-	v DO, kjer ne povečujejo proizvodnje (KZ, VT in GT) je nujno opredeliti razvojne usmeritve;
-	izpeljati bomo morah oskrbne in prodajne tokove preko nosilcev dejavnosti, kot so opredeljeni v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Hmezada.
Na področju izvoza je nujno v proizvodnji zagotoviti potrebno kvaliteto, obseg in takšne stroške, da bo izvoz tudi dohodkovno zanimiv. Ker obseg izvoza ob sedanjih družbenih predpisih, zlasti narekujejo potrebe po uvoženem rep-romaterialu in rezervnih delih, moramo izvoz organizirati bolje v okviru El in dolgoročno začrtati izvozno proizvod-
no usmeritev. Planirane količine izvoza in izvozni devizni učinki so prvenstvena obveza DO in El.
Zaposlenost (število delavcev)" ne bomo povečevali, kljub temu, da iz plana izhaja povečanje, kar je rezultat planiranja po modelih.
Zagotoviti »sistem (prožnost)« naravnavanja proizvodnih in -poslovnih usmeritev glede na predvidene ukrepe s strani družbeno-političnih skupnosti (država) -vskladiti tako, da bo plan izveden.
Na področju kadrovanja bomo dosledno izvajali vsklajenost kadrovske politike s proizvodnimi potrebami in razvojnimi načrti Hmezada.
Absolutna je obveza realizacije izvoznega plana. Dogovorimo se, da pri neizpolnjevanju izvoznih obveznosti članicam ne bodo pokrite devizne potrebe.
Prekoračitve nastale pri omejenih stroških za potovanje v tujino, reprezentanco in ekonomsko propagandno v DO, ki so nosilci dejavnosti in SS OZD, bomo usklajevali na ravni SOZD.
Obveza obdržati enako stopnjo ekonomičnosti. Zato bomo zmanjšali v prvi vrsti materialne stroške (modeliranje, priprava proizvodnje, ukrepi za šted-njo, akcija, omejeno in planirano investicijsko vzdrževanje).
Razmerja v delitvi dohodka in OD so za global Hmezada kot celoto vsklaje-na. To je tudi osnova za izpolnjevanje DD. Članice se znotraj SOZD zavezujejo za izpolnjevanje planskih razmerij.
Planirani OD za leto 1983 so na nivoju SOZD usklajeni z rastjo dohodka. Neusklajeno rast OD planirajo zlasti KŽ, SM, VT, ČZ, KZSB, Jata, CMI, CM ter GT. Glede na izredno nizke osebne dohodke v nekaterih DO (npr. KKŠ, KIB, GT, SS) bo potrebno te osebne dohodke V le-teh hitreje poviševati, da bodo dosegli povprečno raven OD v SOZD. Novo priključene organizacije združenega dela pa se bodo morale prav tako vskladiti z ravnijo OD V SOZD. Prikazana dovoljena rast osebnih dohodkov je prikazana na podlagi naslednjih kazalcev uspešnosti poslovanja:
SgSrasti konvertibilnega izvoza,
-	rasti produktivnosti,
-	rasti ekonomičnosti in
-	rasti dohodka
Upoštevan pa ni bil peti kazalec uspešnosti poslovanja - rentabilnost, ker niso znana povprečno-porabljena planska poslovna sredstva. Na osnovi ugotovljenih odstopanj v posameznih DO delavski svet SOZD Hmezad dopušča, da se vsklajenost z DD ugotavlja na ni-vou SOZD.
Delovna organizacija	Planirana rast OD	Dovoljena rast OD
KŽ	9	'6,04
KKŠ	16	25,84
KIB	9	11,8
KZD	9	9,28
SM	14	6,4
VT	15	8,8
KZSD	17	17,0
ČŽ	299	29,8
KZSB	26	10,6
Jata	18	12,0
CMI	15	13,24
CM	18	14,59
El	17	20,9
ST	13	20,75
MI	12	12,9
GT	24	16,25
NT	10	9,76
SS	22	14,74
IB	28	14,74
SOZD	14,55	14,74
Planirane osebne dohodke načeloma ne bomo presegli, razen v primerih, da povečujemo količinski obseg v primerjavi s planom oziroma DO proti planu.
Na področju gospodarjenja s finančnimi sredstvi je nujno disciplinirano izvajati vse ukrepe sprejete s planom, potrošnje in oskrbe s finančnimi sredstvi, saj zadolženost in cena kapitala zajema dohodek že s 13 %, kar pa v posameznih DO (KKŠ, NT, CM) že potiska poslovanje v izgubo.
Investicijska poraba se bo zmanjševala na ta način, da se bodo projekti, ki so v prioritetah SaS o temeljih plana razvoja 1981-1985 ter imajo 100 % pokritje virov.
Samoupravni sistem bomo dograjevali s:
kvalitetnim in efikasnim samoupravnim odločanjem na vseh ravneh Hmezada;
-	z optimalno strukturo samoupravnih organov ter z opredeljeno delitvijo dela;
-	s povezanostjo samoupravnih družbenopolitičnih in strokovnih mehanizmov in odločitev.
Ker pričakujemo v letu 1983 bistveno težje pogoje poslovanja, morajo službe v OZD zagotoviti tekoče spremljanje plana, istočasno pa tudi sproti dajati dodatne predloge ukrepov za doseganje planskih proporcev.
Obravnaval in sprejel je poročilo o poslovanju SOZD Hmezad v prvem tromesečju v letu 1983 s sledečimi zaključki:
V vseh DO in TOZd je potrebno kritično preanalizirati stanje po rezultatih poslovanja v prvem tromesečju 1983 s posebnim povdarkom na analizo isko-riščenosti kapacitet Napeti vse sile za povečanje izvoza in fizične proizvodnje.	(Nadaljevanje na 5. strani)
OBISKI
Na obisku v SOZD Hmezad je bil direktor FAO za Jugoslavijo Hristo Hristomanov, ki je istočasno tudi predsednik Komiteja za kmetijstvo SR Makedonije. Poleg njega sta bila tudi pomočnik predsednika zveznega Komiteja za kmetijstvo dr. Franček Pajenk in predsednik Komiteja za kmetijstvo SR Slovenije Milan Kneževič.
Razgovori so potekali o vključevanju SOZD Hmezad v gospodarstvo DVR (Afrike in Azije) ter o drugih nalogah na področju mednarodnega sodelovanja, povezovanja in trgovanja. Gostje so predlagali, da se naj Hmezad z ozirom na dolgoletne izkušnje na področju mednarodne menjave in usposobljene kadre, čim bolj vključuje v mednarodne gospodarske tokove. S strani FAO bo posredovan ustrezen program posameznih dežel.
Tov. Hristo Hristomanov je tudi predlagal, da bi se naj Hmezad čim bolj povezoval s kmetijstvom v SR Makedoniji, posebno še na področju izvoza in še nekaterih drugih področjih sodelovanja, ki bi bila zanimiva tako za Hmezad kot za ustrezne OZD kmetijske dejavnosti iz SR Makedonije. Povdarjeno je bilo, da bi se morale slovenske OZD medsebojno bolj povezovati in tudi v OZD iz širšega jugoslovanskega prostora ter čim bolj enotno nastopati na zunanjem tržišču.
Gostje so bili z informacijami s strani predstavnikov SOZD Hmezad zelo zadovoljni, po razgovorih pa so si s terase Hmezad export-importa ogledali panoramo Savinjske doline.
*
SOZD Hmezad sta obiskala predsednik skupščine SO Celje tov. Edvard Stepišnik in predsednik izvršnega sveta SO Celje tov. Zvone Hudej in si ogledala farmi v Zalogu in Podlogu, vzre-jališče telic na Zovneku, gradbišče nove mlekarne in hmeljišča v Savinjski dolini. Med drugim je bil na razgovoru dogovorjen termin pričetka gradnje farme v Žepini, za katero bi položili temeljni kamen 18. julija ob prazniku občine Celje. Gosta sta Hmezadu izrekla priznanje za prizadevanja in dosežke na področju družbene kmetijske proizvodnje, zlasti za napore, ki jih vlaga v povečanje proizvodnje mleka in mesa.
Sodelavec Zavoda SRS za produktivnost dela tov. ¡'dirko Vla-sak je imel s člani poslovodnega odbora SOZD Hmezad zaključen razgovor o delu na II. lazi organizacijske konsolidacije SOZD Hmezad. Podal je zaključno poročilo z razvojnimi izhodišči delovanje SOZD Hmezad na fizični rasti in širjenju, kakovostni rasti, notranji homogenizaciji, notranjemu transferu kvalitet, združevanju interesov, izkoriščanju sinergije in forsiranju kvalitetnih programov ter ostalimi možnostmi, ki zagotavljajo standard in socialno varnost zaposlenih.
Dopolnili smo letošnji plan
UPOŠTEVATI MORAMO LASTNE MOŽNOSTI EKONOMSKE MOČI IN SE ČIM MANJ ZANAŠATI NA DRUŽBO TER PARTNERJE
Delavski svet SOZD Hmezad je dne 9.6.1983 sprejel popravljen zbirni plan SOZD Hmezada za leto 1983.
Večina temeljnih in delovnih po sprejetju zaključnega računa nov.
' Ti popravki vključujejo: spremembe cen nekaterih proizvodov, usklajen izvozni in uvozni plan, valorizacijo osnovnih sredstev, nove obrestne mere, popravke fizičnega obsega, uskladitev z družbenim dogovorom o delitvi dohodka, plana na novo združenih delovnih ■organizacij Jate in Čebelarske zadruge Ljubljana ob znanih rezultatih in zaključnih računov za leto 1982. Zbirni plan SOZD v primerjavi z dosežki v leto 1982 izkazuje naslednje stopnje
rasti:
—obseg poslovanja	+ 13	96,
H zaposlenost	+4	%,
-.proizvodnost	.	' + 9 96,
-	ekonomičnost	- 2 96,
-	celotni prihodek	+ 37 96,
-	udeležba izvoza v celotnem
prihodku	+14	%,
-	dohodek	+ 23	96,
organizacij, združenih v SOZD, je izvedla in sprejela popravke pla-
- osebni dohodki.	+ 15 96,
Ijioštanhk čistega dohodka + 48 96.
V kazalcih proizvodnje; zaposlovanja in proizvodnosti je plan smelo postavljen. Polno pesimizma in rezerv je v planiranih porabljenih sredstvih, zato je ekonomičnost manjša. Osebne dohodke smo skušali spraviti v okvire družbenega dogovora (v katerega nesp-remenjenost nismo verjeli) računajoč, da bo možno ob velikem zviševanju življenjskih stroškov in dovolj dobrem rezultatu le-te še povečati. Nizek ostanek čistega dohodka je posledica nezaupanja in dvomov, v ureditev realnih cenovnih razmerij in družbenih obveznosti, je torej posledica nizkega dohodka in čistega dohodka To so značilnosti letošnjega planiranja, katerim barvo in jakost daje nestabilnost našega gospodarskega sistema.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Preanalizirati je vse probleme, ki se pojavljajo v okviru DO in na nivoju SOZD:
Poslovne odnose med DO in SOZD;
za delovanje sistema je najti nekatere oblike združevanja sredstev in izpeljati širško platformo solidarnosti,
blagovne tokove moramo v čim večji meri prekanalizirati skozi Hmezad;
izdelati primerjalno analizo vlaganj v živinorejsko proizvodnjo z ugotovitvijo ekonomskih efektov.
Delavski svet je tudi imenoval predsednika in 5 podpredsednikov kolegijskega poslovodnega organa SOZD.
Imenovanja veljajo od 9. junija dalje za dobo 4 let
Obravnaval in sprejel je investicijski plan za leto 1983.
Investicije so predvidene v naslednje namene:
(v mio din)
Zemljišča	9.949
gradbeni objekti	1.073.052
oprema	301.621
nasadi	131.250
živina	14.500
Skupna predračunska vrednost investicij je	1.530.072
Sprejel je aneks k Samoupravnemu sporazumu o dobavi koruze s PIK Viro-vitica s sledečim zaključkom:
S poljoprivrednim industrijskim kombinatom Virovitica je bil podpisan aneks k samoupravnemu sporazumu o združitvi sredstev v znesku 5.243.000,-din za pridobitev koruze, kar predstavlja vrednost drenažnega materiala, ki ga je Hmezad dobavil PIK za urejanje zemljiških površin. Pogoji sovlaganja so 5 let po 14 96 obrestni meri. Anuitete so letne.
Sprejel je program izdajanja glasila »Hmeljar« po mesecih v letu 1983.
Sprejel sklep in pooblastilo o odločanju o uporabi sredstev skupnega sklada skupne porabe odbor z a ekonomiko, organizacijo, informatiko in odnose v združenem delu na osnovi sprejetega plana združevanja v sklad skupne porabe.
Sprejel je predlog plana skupnega sklada skupne porabe. Kot osnova se upošteva Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za povračila stroškov pri opravljanju določenih del in nalog. Za izvajanje plana za leto 1983. se upoštevajo sredstva sklada skupne porabe, ki so bila formirana za ZR pri članicah. Manjkajoča sredstva, ki so potrebna za izvedbo plana, se pridobijo iz sklada skupne porabe DO dodatno, kot začasno premostitev (posojilo) V letu 1984 se ta sredstva poračunajo v okviru novih potreb skupnega sklada.
Zaradi porasta cen naftnih derivatov v mesecu aprilu, je delavski svet sprejel sklep o povečanju kilometrine. Višina kilometrine je 9,85 din za km. Velja od 1. 6. dalje.
Sprejel je sklep za odločanje o uporabi združenih sredstev za izobraževanje, o dodeljevanju štipendij in določanje statusa izrednih študentov, s katerim se pooblašča odbor za organizacijo, ekonomiko, informatiko in odnose v združenem delu na osnovi sprejetega plana združenih sredstev za izobraževanje SOZD Hmezad.
Sprejel je sklep o pokroviteljstvu SOZD Hmezad za pokroviteljstvo humanitarnih prireditev.
V. I
Globalne cilje ekonomske rasti Hmezada bomo uresničili le z najbolj smotrno in učinkovito izrabo vseh materialnih, kadrovskih in naravnih virov.
(smernice za plan 1983)
Količinski obseg proizvodnje po dejavnosti je naslednji:
Pomembnejši proizvodi	Enota mere	Planirana količina	Indeks P83:R82
Pšenica	ton	2.543	127
Sladkorna pesa	ton	2.280	190
Šampinjoni	ton	350	285
Jabolka namizna	ton	5.164	64
Med	ton	34	227
Hmelj, proizvodnja	ton	3.162	102
dodelava	ton	3.950	96
Močna krmila	ton	30.000	98
Mleko proizvodnja	10001	32.726	116
predelava	10001	45.567	114
Govedo, proizvodnja	ton ž. t	5.759	1 i 4
Prašiči proizvodnja	ton ž. t	908	172
Predelava mesa (sveže in mesni			
proizvodi)	ton	8.947	122
Valilna jajca	1000 kom.	15.732	53
Enodnevni piščanci	1000 kom.	12.737	103
Brojlerji	ton ž. t	9.548	110
Predelava perutninskega mesa	ton	9.154	105
Jajca konzumna	1000 kom.	53.723	119
Ribe	ton	50	116
Gostinske storitve	1000 obr.	2.129	100
Mehanične storitve	1000 ur	145,2	109
Storitve montaže	1000 din	88.000	352
Kmetijski stroji	kom.	5.061	120
Plastične cevi	ton	4.454	124
Promet trgovin	milijon din	5.780	120
Razhajanje med količinami v proizvodnji in predelavi izhaja iz tokov blaga, ki iz proizvodnje v delovnih organizacijah Hmezada tečejo v predelave drugih področij in iz drugih delovnih organizacij v predelavo v Hmezadu. Tako proizvodnja odda 16 96 mleka v mlekarno Maribor, Celjska mlekarna pa pridobi 44 96 vseh količin mleka oziroma proizvodnje izven SOZD; goveda žive teže proizvedena v SOZD gre 22 96 v druge klavnice, CMI.pa izven SOZD pridobi približno 70 96 surovin; brojlerjev iz proizvodnje Hmezada odteče 39 96, Jata pa pridobi izven Hmezada 34 96 surovin. Blagovnih tokov v teh zaprtih reprokrogih še s planom nismo uredili.
Oskrbne in prodajne tokove bomo morali izpeljati preko nosilcev dejavnosti.
(SaS o temeljih plana)
Zaslužke iščemo v Hmezadu med delovnimi organizacijami, a ne izven.
Vrednostni plan predvideva v 1983. letu:
Celotnega prihodka od tega v izvozu amortizacije porabljenih sredstev dohodka čistega dohodka osebni dohodkov ostanka čistega dohodka
20.411 milijonov din 1.168 milijonov din 440 milijonov din 17.691 milijonov din 2.720 milijonov din 1.651 milijonov din 1.083 milijonov din 567 milijonov din
37 96 večji celotni prihodek kot je bil dosežen v letu 1982 je omogočil 13 96 večji obseg in povprečno 20 96 višje cene. V strukturi celotnega prihodka je 71 % planiranega iz naslova prometa izven organizacij SOZD, le 29 96 pa med TO in DO, združenimi v SOZD.
Ekonomski odnosi morajo temeljiti na dohodkovni povezavi. Dohodkovne odnose moramo vpeljati v vse reprodukcijske verige.
(Neštetokrat sprejet a neuresničen sklep)
Plansko razmerje med prihodki od proizvodov in storitev ter prihodki od prodaje blaga je za 5 96 ugodnejši kot je bilo doseženo v preteklem letu, s čemer uresničujemo določila SaS o temeljih plana.
Plan predvideva hitrejšo rast porabljenih sredstev kot celotnega prihodka za dve indeksni točki. Takšno stanje pa znižuje ekonomičnost za 2 96, dohodek pa za 11 96.
Obveznosti iz dohodka v planu beležijo umirjanje. Plan izkazuje znižanje deleža vseh obveznosti od 28,2 96 v letu
1982 na 16,9 96, le obveznosti za obresti so v porastu od 12,4 96 na 13,3 96, in še to nizko povečanje je vprašljivo.
Predvideno je 15 % povečanje sredstev za osebne dohodke. Takšno povečanje je usklajeno z osnovami družbenega dogovora. Realizirane osnove bodo pogojevale dejansko rast osebnih dohodkov. Predviden porast osebnega dohodka na delavca je 10 96, pri čemer je planiran realni padec osebnih dohodkov 10 96. Takšen realni padec je pričakovati tudi, če bodo osnove DD dovoljevale višjo realizacijo.
GOSPODARSKI TRENUTEK
Navzlic počasnejši rasti, nato pa tudi stagnaciji gospodarske dejavnosti in znižanju življenjske ravni prebivalstva spričo vitalnosti našega samoupravnega družbenega sistema smo obranili družbeno politično stabilnost.
(ugotovitev ZIS 31. maja 1983)
Planiran ostanek čistega dohodka je za 48 % večji od ustvarjenega v letu 1982. To povečanje pa ob prisotni inflaciji ne zagotavlja realnega napredka, še manj pa zagotavlja prepotrebna sredstva za poslovanje v prihodnje.
Nekateri planirani kazalci uspešnosti so naslednji:
KAZALCI USPEŠNOSTI V PRIMERJAVI Z LETOM 1982
Dohodek	Povprečni BOD Ostanek čistega
na delavca	na delavca	doh. na delavca
p< ffl , N >m Organizacijske enote	Povečanje fizičnega obsega v %	Povečanje zaposlovanja v 96	Povečanje proizvodnosti v %	Povečanje ekonomičnosti v %	v 1000 din	ind. P83:R82	'B	ind. P83.R82	v 1000 din	ind. P83:R82
1. Kmetijstvo Žalec		i		-5	858	110	25.362	106	225	• '10
2. Kmetijski kombinat Šmarje	46	5	41	-2	614	132	17.743	100	26	-
3. Kmetijstvo Ilir. Bistrica	5	1	4	+ 1	507	132	17.861	107	67	44
4. KZ Drava Radlje	6	2	4	m»	551	120	21.312	107	75	14
5. Sadjarstvo Mirosan	5	5	0	-6	794	119	23.148	110	134	20
6. Vrtnarstvo Celje	3	mm	4	0	487	124	22.980	115	124	15
7. KZ »Savinjska dolina« Žalec	9	0	9	0	1.263	128	28.224	118	1 320	11
8. Čebelarska zadruga Petrovče	100	8 enkrat		-23	482	309	21.000	184	86	
9. KZ Slov. Bistrica	11	9	2	0	842	131	22.663	116	218	152
10. Celjska mesna industrija	25	4	21		522	116	19.852	110	39	125
11. JATA Zalog	8	3	5	B§2	810	124	24.493	115	292	154
12. Celjske mlekarne Celje	13	1	12	-2	455	120	18.585	117	44	Wr
13. Hmezad Export-import	7	4	3	-7	752	113	22.285	mm	310	112
14. Strojna Žalec	38	ir	31 i	-1	659	120	21.948	105	161	159
15. Minerva Zabukovica	24	2	22	-5	640	114	20.955	109	233	118
16. Gostinstvo-turizem	3	3	0	+ 1	396	122	17.005	121	56	-
17. Notranja trgovina	17	12	5	0	953	108	21.950	98	127	163
18. Skupne službe SOZD		17			•442	102	27.728	104		
19. Interna banka		11			444	118	27.329	115		
SKUPAJ SOZD:	13	4	9	IH 2	678	118	22.520	110	142	142
Ti kazalci primerjalno prikazujejo planirano stanje poslovanja po delovnih organizacijah, ki ob različnih pogojih in z različno prizadevnostjo dosegajo različne rezultate.
D. M.
Med zdravilnimi zelišči na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu.
Iz delovnih organizacij
Hmezad export-import
Delovna organizacija Hmezad export-import je enovita delovna organizacija v sestavu SOZD Hmezad. Kolektiv šteje okoli 95 članov, ki uresničujejo svoje pravice posredno in enakopravno v samoupravni organiziranosti združenega dela.
Naša dejavnost je zunanja trgovina in smo tudi v tem smislu organizirani po DE in dejavnostih:
DE zunanja trgovina
I.	oddelek:
-	hmelj in hmeljski proizvodi,
-	ostali kmetijsko-živilski proizvodi.
II.	oddelek:
-	kmetijska mehanizacija,
-	surovine - repromaterial,
-	stroji - investicijska oprema, rezervni deli,
-	zastopstva in konsignacija.
DE Hmeljarna
-	prevzem, dodelava in predelava hmelja,
-	pomožne delavnice,
-	menza.
DE inženiring
-	izvajanje inženiring uslug za prehrambeno industrijo,
-	zastopanje inozemskih firm s tega področja,
-	izdelava tehnično-tehnoloških projektov in projektov avtomatizacije,
-	obdelava trga in razvoj.
Splošne službe
-	splošni oddelek
-	ekonomsko-računski sektor,
-	pomožne dejavnosti (avtopark, snažilke itd.).
Po določilih samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega »Hmezad« je naša DO določena za izvajanje zunanje-trgovinske dejavnosti, kateri podpisnice poverjajo tozadevna dela. Poleg del za članice SOZD opravlja Hmezad export-import v okviru registracije tudi ostala externa zunanja trgovinska dela in usluge drugim gospodarskim organizacijam.
Okoli 80 % celotne dejavnosti zajema sodelovanje v reproceloti na osnovi dohodkovnih odnosov, 90 % vsega prometa pa je pokritega s samoupravnimi sporazumi o upravljanju zunanje-trgovinskega prometa. Prav tako izpolnjujemo določila o višini obveznega zunanje-trgovinskega prometa ter tako izpolnjujemo vse pogoje za opravljanje tovrstnih del.
Se vedno je hmelj naša osnovna dejavnost in zajema okoli 80 % ustvarjenega prometa. Z njim si je slo-
vensko hmeljarstvo ustvarilo pomembno pozicijo na svetovnem tržišču. Absorbcijska sposobnost domačega trga je za okoli 30 % letne proizvodnje, med tem ko išče 70 % količin plasma na tujem trgu. Naši pomembni kupci hmelja so: ZDA -JAPONSKA - ANGLIJA - ZR NEMČIJA - AVSTRIJA - ŠVICA itd., in je tako vsa prodaja usmerjena na zapadna konvertibilna tržišča. Na inozemska tržišča se prodaja do 80 % količin v večletnih predprodajah, odvisno od tendenc na vzpon ah padec cen, ostanek količin pa so spet prodaje po vsakokratnih dnevnih cenah. Vsa tržišča, tudi domača, so iz leta v leto zahtevnejša in zato gredo prizadevanja slovenske hmeljarske poslovne skupnosti za zboljšanje kvalitete in potrebnega sortnega sestava, ki ga zahteva tržišče.
DO HMEZAD export-import
Ostali kmetijsko živilski proizvodi s katerimi se vključujemo v mednarodno blagovno menjavo so: sadje, sadike, jagode, polži, gobe, pivo, sokovi, med, meso, zdravilna zelišča itd. Nekateri teh proizvodov so določena tržišča že osvojili, večina od njih pa si šele utira pot. To področje dela je eno najtežjih, ker zahteva od kadra zelo širok profil znanja, na drugi strani pa je frekvenca prometa še relativno mala. Poleg tega je kvaliteta blaga in kvaniteta odvisna od niza vremenskih činiteljev in je zelo težko 6b relativno malih količinah obdržati kontinuiteto dobav na zunanjem trgu. Prizadevanja za povečanje izvoza so prav na tem področju največja. Poleg povečanja in usposobitev zunanjetrgovinskega kadra so na tem področju potrebne naložbe za hladilniške kapacitete v dodelavo in predelavo itd., skratka tudi končna priprava blaga bi morala preiti v roke izvoznika, ne pa kot trenutno, opravljamo le pasiv-
no vlogo izvoznega servisa in je kvaliteta blaga in dobava v celoti odvisna od proizvajalca
Zunanje trgovinsko poslovanje na področju kmetijske mehanizacije - repromateriala, investicijske opreme in konsignacije, kjer je delež uvoza relativno visok, je uspeh v veliki meri pogojen z deviznim deležem članic za potrebe uvoza Seveda tudi tu gre za povečanje izvoza in le za nujen uvoz, ki je potreben za nemoteno poslovanje SOZD. V internem zunanje-trgo-vinskem prometu na tem sektorju dobivata pomembno vlogo Minerva z izvozom nad 3 milijone metrov drenažnih cevi in Strojna s kmetijsko mehanizacijo. Tudi ta oddelek poleg osnovne naloge, ki mu je delo s članicami, opravlja zunanjetrgovinsko dejavnost za gospodarske organizacije izven SOZD na podlagi samoupravnih sporazumov ah posredniških pogodb. Čeprav je prizadevanje za čim manjši uvoz, je vendar na tem področju precej dela glede uvoza surovin, repromateriala, investicijske opreme in rezervnih delov zaradi kompliciranih proceduralnih postopkov.
Zastopanje tujih firm sega na področja agroživilske branže in je osnovni pomen spoznavanje novih strojev in osvajanje tehnologij ter uvoz sklopov, ki se doma ne proizvajajo. Trenutno imamo zastopstva za:
-	hmeljske škropilnice - Mayers,
-	silo freze - Vogel & Noot,
-	silažni kombajni - nakladalke -Pöttinger,
-	mulčarji - Willibald,
-	plašilci - Dabehausen,
-	reduktorji za traktorje - Comer,
-	kardani - By-Py,
-	hidravlike - Casapo itd.
Oddelek inženiringa je postal v
tem letu nova organizacijska enota naše DO za izvajanje inženiring uslug na področju prehrambene industrije predvsem tekočin (mleko, vino, sokovi, olja itd.) Idejo za osnovanje tega je do neke mere dala gradnja nove mlekarne in posli, ki jih je morala v zvezi s tem opravljati tudi naša delovna organizacija. Poleg tega so okohščine, da mislimo prevzeti zastopstvo ameriške firme Ex-Cell-o Čorporation (Nadaljevanje na 8. strani)
Obiralni stroji za hmelj SO Strojne Žalec
® hmeljar
Hmelj
KAKO DALEČ SMO PRI IZDELAVI IDEJNEGA PROJEKTA POSLOVNO INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Delovna skupina za izdelavo idejnega projekta poslovno informacijskega sistema, v kateri sodelujejo tov. Ivo Kop, Vojko Žagar, Breda Ster-mecki in Zoran Kriter je v začetku junija zaključila prvo fazo. Obiskala je vse Hmezadove delovne organizacije in tam, kjer Se odvijajo poslovni procesi, naredila posnetek stanja. Pri odgovornih za poslovanje je zbrala predloge, potrebe in želje s področja poslovnega informiranja. Delo je potekalo po načrtu, za kar se lahko zahvalimo tudi dobremu sodelovanju delavcev na DO.
Skupina je že pristopila k drugi fazi izdelave. Ta zajema predvsem grupiranje in strukturiranje poslovnega procesa do najosnovnejših elementov ter izdelavo zasnove predlogov rešitev.
Ocenjujemo, daje opravljena dobra tretjina dela in sodimo, da bo načrt pripravljen v dogovorjenem roku.
(Nadaljevanje s 7. strani)
s PURE-PAK sistemom in briga za preskrbo tovrstne embalaže za mlekarno SOZD botrovale osnovanje tega oddelka. Kratek obstoj je pokazal, da bo na tem področju precej dela tako na obdelavi tržišča, izdelavi ponudb, projektiranju, izvedbi, spuščanju v pogon, šolanju kadrov, servisiranju, organiziranju kooperacijske proizvodnje in uvajanju avtomatizacije. Velikost in širjenje tega dela bo seveda odvisna od razmer na tržišču, ki bodo dopuščale nove naložbe in izboljšave v branži tovrstne prehrambene industrije. Če gledamo smer razvoja in uspeh Pure-Paka, na čemer sloni tudi precejšen program našega inženiringa, je ta pogojen z izdelavo domače embalaže za pakiranje. Vsaka alternativa s stalnim uvozom kartonov je nerealna in moralo bo priti do aranžmajev za čim cenejši uvoz potrebne dolgov-laknate celuloze, ki je baje doma ne premoremo. Vsekakor je to področje novega dela, ki je že v sedanji fazi prijetno zaživelo in daje upanje dobrih rezultatov.
Gospodarski načrt za leto 1983 predvideva, da bi naj bil poslovni uspeh v primerjavi s prejšnjim letom naslednje:
T. G.		
celotni dohodek	indeks	123
dohodek	indeks	116
čisti dohodek	indeks	136
osebni dohodek	indeks	115
ostanek ČD	indeks	175
Plan izvoza se	povečuje za 25 %	
in bomo izvozih:
hmelja
polžev
gob
zdrav, zelišč pivo
sadne sadike sadja
drenažne cevi kmetijski stroji
2.950.000	kg
100.000	kg
50.000	kg
40.000	kg 3.000 hi
30.000	kom.
100.000	kg 3 milj. m 300 kom.
Celotna fakturirana vrednost bo znašala okoli 1.600,000.000 din.
Naša najvažnejša naloga je povečati aktivno vlogo zunanje trgovine in posebej izvoza. V tem smislu moramo pri članicah SOZD in izven iskati najboljše aranžmaje zunanjetrgovinskih poslov. Na nivoju SOZD bodo potrebne globje analize glede izvoznih pogojev, ki so zaradi različnih pogojev, ki jih imajo DO zelo različni. Predvsem bi se morah opredeliti za rast one proizvodnje, kjer lahko pričakujemo hitre rezultate. Proizvodnja sama mora biti usmerjena za prodajo na inotržišče, ne pa kot je na-
¡pogosteje, da se ponuja za prodajo le viške oziroma blago, ki se slučajno pojavlja na trgu. Tudi v okviru devizne politike bo potrebno iskati prožnejšo obliko nagrajevanja za izvoz. Ža našo DO bi bilo potrebno, da bi imela večje možnosti sodelovanja in financiranja pri včasih zelo interesantnih poslih povečanega izvoza. Tako pa je včasih zelo nerodno biti aktiven le ob želji za posel, brez vsakega sodelovanja ah pomoči za realizacijo zamišljene
naloge. Tudi pri statusu naše DO bo treba še marsikatero doreči. Čeprav se z določih SaS strinjamo, je pri samem delu še veliko najes-nosti in razhajanja.
Sicer pa vse naše zadnje razprave iščejo v tem smislu nove in boljše obhke na področju zunanje trgovinske menjave in prepričani smo, da bodo rezultati iz leta v leto boljši.
K. Bobovnik
PRAVNI
KOTIČEK
1.	Delavka M. L. iz Celjskih mlekarn sprašuje:
Delovno razmerje sem sklenila s krajšim (polovičnim) delovnim časom za nedoločen čas. Zanima me, kakšne pravice imam na osnovi takšnega delovnega razmerja, in sicer: letni dopust, regres in odmor:
Odgovor:
Delavci so dolžni v skladu z določbo 189. člena zakona o združenem delu zagotoviti med drugim tudi pravico do dnevnega odmora in letnega dopusta, vendar v skladu z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 45/82 in 11/83) določa glede pravice do dnevnega odmora, da se ta pravica zagotavlja le delavcem, ki delajo z nepretrganim polnim delovnim časom (1. odst. 86. člena ZDR). Delavka, ki dela s krajšim kot polnim delovnim časom, torej nima pravice do odmora.
Glede letnega dopusta naj opozorimo na določbi 90. in 91. člena istega zakona, po kateri pridobi delavec pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče določen čas nepretrganega dela ne glede na to, ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Letni dopust pa traja najmanj 18 in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, prav tako tudi ne glede na to, ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas.
Delavka, ki je delala krajši delovni čas, pa je že pridobila pravico do izrabe letnega dopusta, ima pravico letni dopust izrabiti v tolikšnem trajanju, kot ji pripada glede na osnove in merila iz samoupravnega splošnega akta temeljne organizacije, ki veljajo za delavce, ki delajo poln delovni čas.
Ker je pravica do regresa za letni dopust avtonomna pravica, se v odgovoru ne moremo opreti na zakonske določbe. Menimo pa, da je vseeno potrebno upoštevati določbo 72. člena ZDR, po kateri uveljavlja delavec, ki dela krajši delovni čas, svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu po osnovah in merilih določenih v samoupravnem splošnem aktu. Delavka, ki dela s krajšim delovnim časom, lah-
ko prejme le sorazmeren del regresa za letni dopust, pač glede na dolžino delovnega časa, upoštevati pa je potrebno tudi njeno uspešnost, če se leta posebej vrednoti pri določanju regresa tudi ostalim delavcem temeljne organizacije.
2.	Skupina delavk iz Gostinstva-tu-rizem sprašuje:
V	samoupravnih splošnih aktih se večkrat ponavlja pojem »mati-samohranilka«. Kdaj govorimo o materi samohranilki, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da govorimo, da je mati samohranilka.
Odgovor:
Mati samohranilka je lahko le tista delavka,'ki dejansko sama preživlja svojega otroka le z lastnimi dohodki in za njegovo preživljanje ne prejema preživnine oz. kakršnekoli druge pomoči drugega od staršev otroka. Pojem matere samohranilke v pozitivni zakonodaji pravno ni definiran in je torej predvsem socialna kategorija.
V	13. členu dogovora o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic do denarne pomoči otrokom ljubljanskih občin (Ur. list SRS, št. 13/81) je določen pojem edinega hranilca v primerih:
-	obstoja zakonske zveze, vendar eden izmed roditeljev ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otroka, ker je - popolnoma nezmožen za delo in ni upokojenec, je na odsluže-nju obvezne vojaške službe, na rednem šolanju, je na prestajanju prostostne kazni.
lipi ali obstoja zakonska zveza, vendar eden izmed roditeljev ne izpolnjuje pogojev preživljanja otroka, ker je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča, ali da po pravnomočni sodbi sodišča oz. poravnavi določena preživnina ni izterljiva;
rojstva otroka izven zakonske zveze, če je roditelj, pri katerem otrok živi, uveljavljal preživnino;
— razveze zakonske zveze prav tako ob pogoju, da je roditelj uveljavljal preživnino;
-	smrti enega ali obeh zakoncev.
Zbor kolektiva SOZD Hmezad bo v septembru.
CENENO KOMBINIRANO OGREVANJE PIŠČANCEV V KOOPERACIJSKI REJI
V	letu 1983 in že v drugi polovici leta 1982 so se v kooperacijski reji brojlerjev izredno povečali stroški ogrevanja. To naju je vodilo, da nakaževa rešitev iz težkega položaja v katerem so se znašli rejci perutnine v Savinjski dolini. Da bo najino svetovanje čim bolj argumetnirano - podkrepljeno s primeri in izkušnjami, vam bova najprej predstavila, vsak na svojem področju, osnovne značilnosti peči na trda goriva in tehnološke zahteve ogrevanja v reji.
V	naši dolini imajo rejci perutnine pitališča za rejo piščancev na tleh. Pitališča so opremljena zgolj z domačo opremo, med katero sodi tudi peč za ogrevanje. Piščanci potrebujejo za uspešno pitanje razmeroma visoke temperature. Za ilustracijo naj navedem, da je prvi teden temperatura v višini piščancev med 33 °C in 35 ’C. Temperatura se nato vsak teden postopoma znižuje za 4 "C tako, da doseže v petem tednu 18 °C do 21 ”C. Takšne temperature morajo imeti piščanci v pitališču ne glede na letne čase. V času izobilja fosilnih energetskih virov, predvsem nafte, so se v pitališča vgrajevale predvesm peči na kurilno olje. V našem primeru so to toplozračne peči JUVENT Zagreb (licenca WANSON). Peči imajo kapaciteto okrog
100.000	kcal. V eni uri vpihajo v pitališče 10.000 m3 ogretega zraka in zato porabijo okrog 12 1 kurilnega olja Ogret zrak vpihujejo v pitališče preko posebnih cevi. Svež zrak vsrkavajo od zunaj. V zimskih pogojih dela peč prvi teden skoraj nepretrgoma in včasih ob hudem mrazu tja do petega, šestega tedna, seveda občasno. Dosti kurilnega olja se prihrani predvsem z dobro izolacijo zunanjih sten pitališča. To je pritrdilo več rejcev, saj so zmanjšali porabo tudi do 1000 1 na turnus. Nekaj se ga prihrani tudi pri ponovni uporabi že segretega zraka Ta se vrača skozi okno na vratih pitališča v predprostor, kjer stoji peč. Toda v danem trenutku in v prihodnosti, tudi takšni načini varčevanja ne bodo prinesli večjih željenih uspehov. Obenem se zavedava, da pomeni vračanje ogrevanja na trda goriva, korak nazaj in tudi večje osesnaževanje okolja. Idealno bi bilo ogrevanje s takoimenovano čisto energijog električno energijo.
Zaradi vsega navedenega, smo se odločili za kombinirano ogrevanje - delno s kurilnim oljem in večinoma s trdimi gorivi (premog, drva, lesni odpadki). V ta namen je Hmezad Strojna Žalec TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije skonstruirala prototip peči na trda goriva za sušenje hmelja Deluje ravno tako na principu vpihovanja segretega zraka
Karakteristike peči
Nazivna moč ogrevalca zraka Q = 120.000 kcal/h. Maksimalni pretok zraka V z =12000 m3 zraka/h, izstopna temperatura segretega zraka do 65 °C. Kot na dlani je, da ta peč po svojih karakteristikah skoraj pokriva potrebe po toploti za ogrevanje piščancev v kooperacijski reji.
Samo konstrukcijo peči so narekovala izrecno domača molokvalitetna nizkokalorična trda goriva kot lignit, vse vrste lesa in ves ostali še gorljivi odpad. Samo kurišče je dimenzij 0 1 m in dolžine 1,5 m, torej se lahko vanje kuri kar enostavno cela polena. Praksa je pokazala, da to zadošča za nemoteno držanje temperature okrog 3 do 4 ure. Odpepeljevanje je enostavno, veliko, prilagojeno pač večjim ostankom. Poskusno enoletno obratovanje med hmeljsko sezono je bilo izredno uspešno in je tudi potrdilo mali energetski apetit te peči (za ilustracijo naj povemo, da smo za 1 kg posušenega hmelja porabili 1,8 kg lignita kar je bistveno manj od sedanjih norm, kjer recimo za 1 kg hmelja porabijo od 0,55 pa celo do 0,81 kurilnega olja. Za montažo potrebuje peč od tal do stropa najmanj 2,8 m.
Naš kooperant Florjan Branko iz Kaple se je odločil, da poizkusi s to nekoliko prilagojeno pečjo. Peč je nekoliko nižja od prototipa, princip delovanja pa je isti. Dimenzije so nekoliko prirejene velikosti predprostora, kjer že stoji toplozračna peč na kurilno olje. S to je nova pe.č povezana s cevmi, ki so priklopljene na cevi toplozračne peči. Topel zrak iz pečina trda goriva vpihuje v skupne cevi ventilator navadiiega puhalnika za seno. Oba sistema sta torej povezana in delujeta izmenično. Prvi teden, ko se v pitališču zahtevajo sorazmerno visoke temperature med 33 °C in 35 'C delujeta obe peči s to razliko, da peč na kurilno olje pomaga dogrevati do željene in zahtevane temperature. Glavni vir segretega zraka je peč na trda goriva. Iz tega je razvidno, da je sistem namenjen občutnemu zmanjšanju porabe kurilnega olja. Po pripovedovanju rejca zgori v novi peči skoraj vse, od premoga do raznih lesnih odpadkov.
Postavi se vprašanje kurjenja. Rejec je piščance vselil 27. decembra 1982 leta v dve etaži ločeno, v eno etažo 8.000 in v srednjo etažo 16.000 piščancev. Pitališče ima 3 etaže in talne površine okrog 1500 m2. Je Hmezadovo tipsko pitališče za
15.000	piščancev, le da je dvignjeno še za eno etažo.
Prve tri tedne sta delovali obe peči, le da se je peč na kurilno olje redkeje vklap-ljala. Rejec je podnevi nalagal v kurišče vsake 3 ure, ponoči vsake 4. Tako je delal približno 3 tedne. Pozneje je delala le peč na trda goriva, vse tja do 6. tedna Dober teden rejcu ni bilo potrebno kuriti zaradi velikosti piščancev in milejše zime. Med rejo piščancev smo večkrat kontrolirali pogoje v pitališču in zdravstveno stanje jate. Z ustaljenim zdravstenim preventivnim programom in zahtevam tehnologije; smo piščance uspešno spitali in zaklali 15. februarja 1983. v starosti 49 dni, V ilustracijo dobre reje - piščanci so poprečno tehtali 2 kg in v 7 tednih je rejec oddal lačnemu domačemu trgu 46 ton piščancev. Misliva, da je vsak komentar odveč. Na koncu potegnimo še črto, da bo najino pisanje doseglo pravi namen - obračun. Rejec je za vzrejni turnus porabil 20001 kurilnega olja, 25 t premoga in 12 m3 različnega lesa. Računali boste sami.
Strojna, TOZD PKM je izdelala serijo 40 peči PTG 120 in PTG 250 na trda goriva.
Najina pomoč:
Velenjski lignit
Spodnja kurilna vrednost Hi = 9900 ky/kg
(Joul) y = 2,388 x 1(H kcal
Energija, ki jo daje 1 tona velenjskega lignita
9900 x 103 x 2,388 x 104 kcal/10-3 1 = 2364120 kcal/t
Kurilno olje (lahko)
Spodnja kurilna vrednost Hi = 41200 ky/kg (gostota) q = 980 kg/m3 1 kurilnega olja = 0,98 kg
Energija, ki jo daje 1 liter lahkega kurilnega olja 4 1 200 x 103 2,388 x 10-4 kcai/kg 0,09 kg =9642 kcal
Les v polenih
Spodnja kurilna vrednost Hi i 8000 ky/kg (gostota) q = 425 kg/m3
Energija, ki jo daje 1 m3 lesa (1 klaftra je 4 m3 lesa)
8000 x 103 2,388 x 10-4 kcal/kgx 425 kg/m3 = 811920 kcal/m3
Torej, če bi kuril zgolj s kurilnim oljem,bi ga porabil 9140 litrov in to za tri etaže, tako pa... Morda še to, lani ga je v istem času porabil 7000 1 samo za dve etaži. Seveda je bila zima hujša, a vendar.
Najin sestavek zaključujeva in nejeverneže vabiva na obisk in ogled peči na trda goriva.
Dušan Vedenik Peter Povše
Temeljito se pripravite na obiranje hmelja
Varčevanje pri vožnji z motornimi vozili
Uvodoma povem, da so se s problemi varčevanja tako energije kot ostalih stroškov pri eksploataciji motornih vozil intenzivno ukvarjali v drugih državah že po letu 1970 in so do danes vidni že primerjalni rezultati. Zadnji ukrepi pri nas bodo tudi nas primorali ne samo na razmišljanje in teoretično varčevanje, ampak na praktičen pristop k varčevanju. Žalostno, vendar resnično je spoznanje, da večina delavcev niti ne ve kje in kako se lahko privarčuje, saj je večina prepričana v popolnost svojega dela in prepričanja v pravilnost svojih odločitev. Ukrepi so bili res nujni, saj se nismo znali omejevati takrat, ko smo za to še imeli priložnost Sedaj ko pa se moramo, niti ni tako težko in smo se v glavnem že vsi sprijaznili, da ob odpravljanju slabosti lahko dosežemo postavljene zahteve in cilje.
Zanimivi so podatki rezultatov varčevanja in ukrepov v drugih državah, katere posredujem iz strokovne literature v ožjem obsegu.
Energetska kriza, ki se je prvič pojavila v drugi polovici 1973. leta, je prisilila na razmišljanje vse uvoznice nafte, kaj ukreniti da se poraba nafte zmanjša ali vsaj obdrži na isti višini.
Države Zahodne Evrope in ZDA so prve reagirale in sprejele ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe pogonskega goriva v cestnem prometu.
ZDA so sprejele po kratkem postopku zakonski predpis o zmanjševanju maksimalno dovoljenih hitrosti na 55 milj ali 88 km/uro, kateri je stopil v veljavo od začetka 1974. leta. Kako je bil ta zakonski predpis učinkovit, kažejo doseženi rezultati po petletnem spremljanju v odnosu na obdobje pred letom 1974:
:-™-zmanjšanje porabe pogonskega goriva za ca 16 %,
- zmanjšanje števila nesreč s smrtnim izidom na cestah od 6 na vsega 3,4 na
100.000	prevoženih milj ali za več kot 40 %.
V državah Zahodne Evrope je sprejeto konec 1973 in v začetku 1974. leta vrsta ukrepov za zmanjšanje porabe pogonskega goriva v cestnem prometu od izboljšanja aerodinamičnih oblik motornih vozil, izbire odgovarjajočih motorjev in ostalih sklopov, organizacije eksploatacije itd. Vendar je največja pozornost usmerjena in posvečena voznikom, to je njihovemu načinu upravljanja z motornim vozilom in tehničnemu osebju, ki spremlja in nadzira in kontrolira obnašanje voznikav času izpolnjevanja zadanih nalog. Ti ukrepi so bili sprejeti brez zakonskih predpisov v transportnih podjetjih in njihovih poslovnih združenj na predlog odgovornih mestnih, pokrajinskih in državnih odborov. Rezultati sprejetih ukrepov so se že v teku 1974. in 1975. jasno pokazali ob zmanjšanju porabe pogonskega goriva med 15 in 20 %, od katerega se 70 do 80 % nanaša na prihranek, katerega so dosegli vozniki, ki so se pridrževali točno določenih veličin in napotkov 6 racionalnem upravljanju motornih vozil v cestnem prometu.
Postavlja se vprašanje: kdaj in kateri ukrepi so sprejeti pri nas za zmanjšanje porabe pogonskega goriva v cestnem prometu? Lahko ugotavljamo, da so obširni in pomembni ukrepi sprejeti v letu 1979 in 1980 na nivoju odgovornih mestnih, republiških in zveznih organov, da bi se poraba pogonskega goriva zmanjšala vsaj na neko razumno količino.
Žetev je v polnem
Na žalost so rezultati spremljanja pokazali, da v tekočem letu niso doseženi praktično nobeni, oziroma niti omembe vredni prihranki pogonskega goriva v cestnem prometu v primerjavi z razvitimi državami zahodne Evrope in ZDA.
Zakonski predpisi o varčevanju pogonskega goriva v cestnem prometu so res nujno potrebni in neizogibni, vendar obstaja še vrsta drugih možnosti za vidne prihranke, kateri niso in ne morajo biti predpisani z zakonskimi predpisi in ravno te možnosti so zelo pomembne za dolgoročno varčevanje pogonskega , goriva kakor tudi ostalih stroškov v upravljanju vozil, posebno pa vozil v družbeni lasti
Ugotovitev, da je vpliv odnosa in obnašanja voznika v času izvajanja delovne naloge z motornim vozilom posebno pomemben, se pri nas ni posvečala primerna pozornost, da bi se stroški pogonskega goriva kakor tudi ostali stroški eksploatacije spravili na najmanjšo mogočo mero. V nadaljevnaju prispevka bom v najenostavnejši obliki in kratkem opisu posameznih vplivov, dokazovanji iz analiz in testov, ki so bili izvedeni, drugje v svetu, dokazoval in skušal prikazati kako in kje se lahko varčuje pri upravljanju z motornimi vozili, seveda pa je učinek viden šele takrat, ko bomo to uveljavljali v praksi med našim delom.
Jurak
INKARNATKA
Je enoletna prezirana detelja. Sej čina v avgustu da po prezimitvi spomladi en odkos krme, nato odmre. Inkamatka daje z beljakovinami bogato krmo, če jo pokosimo vsaj sredi cvetenja.
Hranilna vrednost inkarnatke je sicer slabša kot čme detelje, toda njen pomen je predvsem v tem, da daje zeleno krmo zgodaj spomladi, ko je torej najbolj potrebna in zimske zaloge že zmanjkuje. Po cvetenju krma ni več tako okusna in lahko povzroča prebavne motnje. Zato ima prednost pridelovanje in-kamatke v raznih mešanicah pred čistim posevkom. Zelena krma v fazi cvetenja vsebuje okrog 2,3 96 beljakovin, v senu pa 8,4 96.
Inkamatka najbolje uspeva v milem podnebju. Kot rastlina toplega podnebja slabo prenaša ostre zime in dolgotrajno, visoko snežno odejo, zato ne sodi visoko v hribe. S pravočasno setvijo (sredi avgusta) do globine 2 cm v dobro sesedeno zemljo in v mešanici z drugimi rastlinami lahko precej povečamo njeno odpornost Zelo občutljiva je tudi ha srež zgodaj spomladi, ki jo pogosto zelo razredči.
Najbolje uspeva v lažjih, rahlih prepustnih tleh z dovolj apna, raste pa tudi samo na ilovnatih tleh. Vlažna, težka zemlja ni za inkar-natko. Prenese dosti padavin in nanje dobro reagira. Pred setvijo mora biti zemlja dobro uležana, zato žitna stmišča vsaj 2 do 3 tedne
pred setvijo preorjemo do globine 25 cm. Če pa orjemo tik pred setvijo, moramo tla obvezno povaljati in nato obdelati s predsetvenikom do drobnogrudičaste strukture.
Ob setvi gnojimo za dober pridelek s 30 kg dušika, 70 kg fosfora in 100 kg kalija na hektar. Setev opravimo v vrste 15 cm narazen. Sejemo 25-30 kg semena na hektar.
Zanesljivejše je pridelovanje in-kamatke v mešanicah in tudi boljše za prehrano živali.
Nekaj primerov mešanic z inkar-natko:
1.	25 kg inkarnatke in 15 kg mnogocvetne ljulke,
2.25 kg inkarnatke in 12 kg čme detelje ter 4 kg mnogocvetne .ljulke. Ta mešanica se lahko uporablja večkosno čez vse leto.
3.	landsberška mešanica (50 kg semena ozime grašice in 20 kg inkarnatke ter 10 kg mnogocvetne ljulke).
Te mešanice so primerne za košnjo od drage dekade maja pa do sredine junija.
Uporabljamo jo v glavnem za zeleno krmiljenje. V ta namen moramo začeti kositi v začetku brstenja, da jo v celoti pokrmimo do sredine cvetenja. Mešanice lahko krmimo dlje časa in jih lahko tudi siliramo. Na ha lahko pridelamo ok. 301 zelene krme.
Inkamatka zelo utruja zemljo, zato se ne sme vrniti na isto parcelo ah za kako drago deteljo šele čez štiri leta.
Martina Krajnc
DO GOSTINSTVO, TURIZEM slaščičarna Prebold
OGLAS
Prodam dobro ohranjeno peč za 9 m2 hmeljsko sušilnico.
Tone Rančigaj Gomiisko 79
POSPEŠIMO RAZVOJ OVČEREJE
V programskih zasnovah za to srednjeročno obdobje je tudi uvajanje novih proizvodnih programov v dejavnost posameznih DO, ki so povezane v SOZD Hmezad. Ena izmed teh novih dejavnosti je tudi ovčereja, ki postaja vsled pomembnega vira surovin (volna, koža, meso) vedno bolj zanimiva. Proizvodnja na področju ovčereje je še toliko bolj zanimiva, ker to področje lahko prispeva k uspešnejši mednarodni menjavi - izvozu.
(raziskavo prodajnega tržišča - možnosti prodaje mesa, volne in kože iz črede 5000 kom. na domačih in tujih tržiščih, možnosti nabave matične črede ovc, izdelati tehnologijo reje ovc, tehnologijo dela za meso in še ostale naloge).
Na zadnji seji koordinacije, ki je bila zadolžena ža realizacijo plana projekta »uvedba ovčereje« v Hmezadu 17. 2. 1982, smo obravnavali celoten projekt ter sprejeli oceno, da so po planu projekta za »uvedbo ovčereje« po posa-
Pašniki kot nalašč za rejo ovac. Dipl. inž. Ivan Glušič in upravnik TZO Prebold Ivi Stepišnik pri Hribarjevih v Mariji Reki 59.
Proizvodnjo bi kazalo zastaviti v dveh smereh (proizvodnja mesa, volne in kože) in proizvodnja jagnjedi za izvoz.
Ob ponovil oživitvi reje ovc ne smemo pozabiti, da so še pred desetletji na vsaki hribovski kmetiji redili čredo ovc, toda zdaj jih imamo na slovenskem le še 25 tisoč.
, V Hmezadu, smo zastavili nalogo za izdelavo programa razvoja ovčereje že v prvi polovici leta 1982 s ciljem, ugotoviti možnosti reje 5000 ovc do leta 1985, I. faza
V programu smo raziskali vse pomembne aktivnosti za razvoj ovčereje
meznih aktivnostih skrbno in kvalitetno izdelani vsi glavni in pomožni projekti. Odločitev o projektu je bila sprejeta pozitivno. Vsi izdelani projekti, tako tehnološki kot ekonomski, dajejo realno zagotovilo za uvedbo ovčerejske proizvodnje v delovnih organizacijah SOZD.
Kalkulacija, ki smo jo izdelali za povprečne pogoje reje ovc na začetku letošnjega leta, je dovolj!vzpodbudna za odločitev, da se rejec lahko brez pomislekov odloči za rejo ovc.
Pri Jančarju v Kopitniku nad Rimskimi toplicami
Kalkulacija za prirejo ovc
1. Podatki za glavo modela
	Enota	
Naslov modela	modela	
Reja ovac	kom.	1
2. Realizacija
			Cena	
Naziv materiala	EM	Količina	din	SKUPAJ
jagnje za meso	kg	60	160	9,600
ovca za meso	kg	11	90	990
volna	kg	2	170	340
Skupaj:				10.930
3. Variabilni materialni stroški'				
			Cena	
Naziv materiala	EM	Količina	din	SKUPAJ
krmilo za brejost	kg	18	24	432
krmilo za jagnjeta	kg	48	20	960
minerali	kg	4	20	80
oven pripust;:	krat	1,6	150	240
veterinarske-storitve				100
zdravila				250
zavarovanje				560
odpis ovce odpis in vzdrževanje strojev,				706
ograj in opreme organizacija in tehnološka				300
služba				453
striženje	ur	0,17	180	33
Skupaj:				4.114
Kalkulacija je izdelana za eno odraslo ovco ob upoštevanju, da skoti povprečno dve jagnjeti letno (Jezersko-Solčav-ska pasma križana z Romanovsko lahko tudi več), ki jih rejec zredi v približno 100 dneh in tehtajo vsak okoli 30 kg.
Če od realizacije - prodaje dveh jagnjet v znesku 10.930 din odštejemo stroške proizvodnje, lahko ugotovimo, da ostane proizvajalcu - rejcu ovac od ene odrasle ovce (ki da dve jagneti letno) letno najmanj 6.816,00 din. Poudariti je treba, da je cena za kg ovčjega mesa v zadnjem času že poskočila navzgor, kar bo tudi vplivalo na večji ostanek dohodka za rejca.
Računica je kot na dlani:
Za povprečno osrbovan pašnik lahko računamo obremenitev najmanj 6 do 7 ovac, kar pomeni, da lahko računamo z enega hektarja pašnika najmanj 45.000 din čistega dohodka.
Večina hribovskih kmetij, kjer so terenski pogoji manj primerni za prirejo mleka (osamljene kmetije, kjer ni mogoče organizirati mlečne proge) in pitanje goveda (strme lege, težki pogoji košnje) ima zaokrožene večje površine pašnikov od 3-5-7 ha, bi lahko redili ob povprečni intenzivnosti reje okoli 30 do 35 ovac, kar nam da dohodek nad
200.000	din. V večini primerov, pa so danes ti pašniki neizkoriščeni in ne dajo nobenega dohodka Kmetovanje na hribovskih kmetijah postaja zaradi izredno nizkih dohodkov vedno manj zanimivo. Naloga nas vseh, predvsem pa pospeševalne službe je, da pospešimo razvoj kmetijstva tudi na teh območjih, kar lahko dosežemo le z vztrajnim delom in primernim odnosom tudi do teh kmetov, To je pomembno tudi zaradi funkcije, ki so jo te kmetije imele med narodno osvobodilno borbo in današnjega razvoja splošnega ljudskega odpora.
Z aktivnostjo, ki je povezana z razvojem ovčereje v naših delovnih organi-
Pri Hribarjevih - prepričevanje
zacijah (Slovenska Bistrica, Ilirska Bistrica, KZ Savinjska dolina, itd.) in s tem realizacijo sprejetega programa, nismo zadovoljni. V navedenih delovnih organizacijah smo takoj po sprejetju projekta decembra 1982 organizirali ustrezne razgovore in oglede tistih območij, ki bi bila primerna za razvoj ovčereje. V Kmetijstvu Ilirska Bistrica smo organizirali več sestankov, imeli smo tudi sestanek s kmeti, ki že imajo določeno število ov£c in tistimi, ki so pokazali interes za razvoj te panoge. Strokovno službo smo zadolžili za izdelavo programov za ureditev pašnikov z nalogo, dado jeseni 1983 pripravi programe za republiška sredstva. Ugotavlja se, da je za realizacijo novih programov premalo zavzetosti, samoiniciativnosti in končno tudi odgovornosti.
Razvojna služba SOZD Hmezad je opravila številne razgovore in tudi oglede pri posameznih kmetijah ter ugotovila zadovoljiv interes za rejo ovac.
(Nadaljevanje na 14. strani)
Hmeljarstvo
ZANIMIVOSTI IN SKLEPI
Predsednik izvršilnega odbora tov. Omladič je s svojim poročilom o delu poslovne skupnosti v preteklem letu zelo nazorno in vsebinsko bogato dopolnil pismeno poročilo, ki so ga delegati in gostje prejeli s skupščinskimi gradivi. Povdaril je:
-	da se je izvršilni odbor pri svojem delu vedno držal sklepov skupščine poslovne skupnosti,
-	da smo dosegli zelo dobre proizvodne rezultate, saj smo s 4.115 tonami pridelanega hmelja dosegli absolutni rekord v povojnem obdobju, torej količino, ki smo si jo planirani šele za 1. 1985 in da nam doseženi ha pridelki zagotavljajo tudi zadovoljive ekonomske efekte te proizvodnje,
-	da so ti proizvodni in ekonomski rezultati bili doseženi ob povezavi ugodnih vremenskih razmer, obvladovanja sodobne tehnologije, ob dobri organizaciji in seveda tudi dobri prodajni politiki (večletne prodaje), kar je še zlasti v tem času izredno pomembno in
-	da smo dosegli svetovno raven glede fizične produktivnosti na enoto pridelka in da pa še vedno precej zaostajamo glede fizične produktivnosti na enoto površine, še zlasti v primerjavi z ZDA, med ostalim prav gotovo tudi zaradi slabše opremljenosti
Tov. Omaldič je povdaril, da s pristopom novih dveh članic to je Strojne Žalec in DO Notranja trgovina Žalec v poslovno skupnost ta samo pridobi na svoji učinkovitosti, saj s tem do kraja vključi in zaključi vso reproceloto »hmelj«. Se vedno pa je ostalo dokaj odprto vprašanje učinkovite organiziranosti hmeljarstva v okviru »Zvezne gospodarske zbornice« oz. Zveznega splošnega združenja za kmetijstvo, pa bo zato rešitev tega problema ena naših prioritetnih neposrednih nalog.
Bobovnik Kristijan je dopolnil izvajanja predsednika IO z obširnim poročilom trgovine. Podaj je celovito sliko razvoja hmeljskega tržišča od leta 1980, ko je iz že znanih, razlogov (le razmeroma majhno pomanjkanje hmelja) cena prostim viškom hmelja nepričakovano po-rastla tudi za 400 96, pa do leta 1982, ko so dnevne cene padle do 75 96 in do leta 1983 do 1985, za katere so trenutno cene še vedno za pribL 40 96 nižje od povprečnih cen, ki smo jih že dosegli v predprodajah.
Naš položaj spričo tega, ker smo razmeroma velike količine hmelja že prej prodali v predprodajah po ugodnih cenah in je preostalih viškov še komaj približno 4001 letnika 1983, pa 330 t let-niak 1984 in približno 800 letnika 1985, ni zaskrbljujoč in tudi dosežene cene so spodbudne za ekonomiko te proizvodnje. Po letu 1985 pa je tako objektivno pričakovati ponovno normalizacijo cen hmelja na svetovnem tržišču. Naglasil je, da je bodoča prodaja hmelja kljub že sklenjenim obsežnim večletnim zaključkom odvisna od zboljšanja kvalitete in sortnega sestava pridelanega hmelja. Sicer nam ne groze samo reklamacije, odbitki in penali, ampak, kar je najhujše, tudi izgube kupca. Zato trgovina meni, da se moramo s problemi kvalitete in sortnega sestava najresnejše spoprijeti kar takoj in v ta namen predlaga:
Vprašanje vzorčenja hmelja je treba zelo zaostriti. Opravi naj ga popolnoma nepristranska in zato usposobljena komisija ob upoštevanju uzancev in tako, da se pri tem motivira kvaliteta.
Poleg prevzemalcev je treba postaviti posebno komisijo kot arbitra v even-tuelnih sporih pri prevzemu hmelja, ki mora biti vsak čaš na razpolago.
Hmelj v katerem je nad 20 do 30 96 plev ne more v skupno prodajo, ampak se prevzema na zalogo, če se da pozneje prodati po nižjih cenah.
Do maksimuma je treba zaostriti prisotnost različnih primesi v hmelju.
Respektiranje zahteve tržišča, da moramo v bodoče proizvajati še najmanj 40 96 hmelja Savinj goldinga ali hmelja v tipu Savinj goldinga je absolutno obvezno, saj le to zagotavlja plasma predvidenih količin na zunanjem tržišču.
Spričo povečanja proizvodnje postajajo skladiščni prostori trgovine (dodelava in nujne zaloge) kakor tudi za skladiščenje hmelja v producentskih vrečah že zelo resno in osko grlo za delo in kvaliteto. Zato predlaga, da se skupščina odloči za čim prejšnjo dograditev centralnega skladišča v Žalcu za potrebe trgovine in skladiščenje hmelja v producentskih vrečah tistih proizvajalcev, ki nimajo lastnih skladišč.
Finančno poročilo in pregled realizacije prihodkov in odhodkov za leto 1982 je podal tov. Pirkmarjer Fedor - direktor PE skupnih služb.
Pri poročanju se je tov. Pirkmajer v celoti oprl na pismeno gradivo oz. »Poročilo o delu in poslovanju PSHS za i 1982 in program za leto 1983«, ki so ga delegati in gostje prejeli skupaj z vabilom na to skupščino, v katerem gradivu je ta snov detaljno obdelana na strani 47-56 in jo zato ne kaže v celoti ponavljati.
Tov. Alojz Jelen - SKŠ Grm je izpostavil problem velikih izgub, ki jih imajo pri obiralnem stroju »Wolf 220«. Zavzel se je za to, da naj proizvajalec strojev to je Strojna Žalec posveti več pozornosti vzdrževanju teh strojev in instruktaži.
Dr. Lojze Cetina je dejal, da je izdelal kalkulacije s katerimi je možno izračunati ceno, ki zagotavlja pri različnih sortah hmelja isti ostanek dohodka Smatra, da je predlagana razlika v ceni za golding v višini 40,00 din po kg realna. Odločno se je zavzel za to, da je treba team za razvoj tehnologije pri Inštitutu za hmeljarstvo oživeti in ga zelo okrepiti.
Mag. Ernest Ermenc je opozoril, da na njivi pridelamo veliko kvalitetnega hmelja, pri spravilu pridelka pa trpimo velike izgube na količini in kvaliteti. Več moramo delati na rekonstrukciji obstoječih strojev za spravilo pridelka. Povečana proizvodnja zahteva tudi širitev obiralnih, še zlasti pa sušilnih kapacitet, tako tudi odločne premike v organizaciji dela. Zagotovil je, da bo IHP odslej še več delal na tehnologiji in povečanju produktivnosti dela.
Lojze Vale. Kot predstavnik slovenskih pivovarn je pozdravil, da se na skupščini toliko razpravlja o kvaliteti hmelja, saj so pivovarne zelo zainteresirane na tem. Postajamo vse bolj tudi izvozniki piva. N a zunanjem tržišču pa se srečujemo z zelo močno konkurenco, v tej se postavlja kvaliteta piva na prvo mesto, te pa ne more biti brez zelo kvalitetnega hmelja, saj je ta najbolj občutljivi del pri varenju piva.
Mag. Milan Žolnir je razpravljal o problematiki reziduov pesticidov v hmelju, kar je samo posledica neupoštevanja navodil službe varstva rastlin. Zadeva postaja nevarna. Vse kaže, da dosedanja akcija za preprečevanje reziduov čez dovoljeno mejo ni dala zadovoljivih rezultatov. Analize vzorcev hmelja kažejo, da glede reziduov pesticidov zelo nevarno izstopajo zlasti nekatere organizacije in pri teh je zadevo nemudoma popraviti, kajti predpisi o dopustnosti teh so v mednarodni trgovini zelo strogi.
Kristijan Bobovnik. V razpravi je utemeljil potrebo po dograditvi centralnega skladišča v Žalcu in sicer za potrebe trgovine (dodelava in manipulacija) 3.800 m2 in za potrebe proizvajalcev za skladiščenje basanega hmelja 8.900 m2. Svojo utemeljitev je uprl na to:
-	da so dosedanji skladiščni prostori prilagojeni le za prevzem in dodelavo ca 2.500 do največ 3.000 t hmelja, medtem ko so sedanji pridelki okrog 4.000 t in več,
-	da zato prevzem hmelja in sama dodelava trajata mnogo predolgo, kar zelo slabo vpliva tudi na samo kvaliteto blaga in
IjjSSda smo končno v obstoječi situaciji primorani velike količine (dobra polovica) hmelja uskladiščiti v producentskih vrečah v različnih zunanjih neprimernih zasilnih skladiščih in lopah vse tja do spomladanskih mesecev, kar brez dvoma zelo kvarno vpliva na kvaliteto hmelja.
Celotna investicija bi stala okrog 280 milijonov dinarjev. Del ki je potreben trgovini bi sofinancirali vsi slovenski proizvajalci hmelja, ostali del pa le tiste organizacije, ki bodo v njem skladiščile svoj hmelj do končne predaje, a kar so deloma počele že tudi do sedaj. Za financiranje investicije so izdelane tri različne variante, od katerih naj bi po predhodni selekciji ožjega gradbenega odbora na to izvršilni odbor izbral najustreznejšo. Predlagal je, naj skupščina pooblasti IO, da v njenem imenu nadaljuje tozadevno dejavnost oz. aktivnost
Skupščina je soglasno potrdila poročilo o realizaciji predračuna prihodkov in odhodkov PS za hmeljarstvo Slovenije za L 1982, ki izkazuje:
-	2,372.353,- din skupnega prihodka
-	1,421.994,- din skupnih odhodkov
-	950.359,- din presežka dohodkov nad odhodki, kateri presežek pa se razdeli takole:
-	400.000,- din za prispevek v skupni razvojni in stabilizacijski sklad za hmelj Slov. in
-	550.359,- din se prenese v prihodke PS za naslednje leto.
Skupščina je soglasno sprejela Sklep o sprejetju planskih dokumentov PS za hmeljarstvo za L 1983, ki se glasi:
1.	člen
Sprejmejo se planski dokumenti Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije za 1. 1983, kot so predloženi v gradivu skupščine.
2.	člen.
Z letnimi planskimi dokumenti se sprejme finančni načrt prihodkov in odhodkov za 1. 1983, s-katerimi se zagotavlja.
-	kritje stroškov osnovne dejavnosti
-	kritje stroškov sodelovanja z Zvezno grupacijo za' hmelj oz. Komisijo za hmelj
-	kritje stroškov sodelovanja v IHB
-	kritje stroškov hmeljarskih prireditev in tekmovanja za visoke pridelke hmelja
.- kritje stroškov za strokovni tisk
-	kritje stroškov skupnih služb
3.	člen
Skupni prihodki skupnosti znašajo
2.826.859.00	din in se razpolagajo tako-le:
4.	člen
Za pokrivanje prihodkov po finančnem načrtu združujejo članice sredstva kakor sledi:
-	vse članice plačajo pavšalni temeljni prispevek za 1. 1983 vsaka po
3.500.00	din,
-	participacija na skupnem prihodku od hmelja pridelanega v 1. 1982, na osnovi določil SAS o trajnem sodelovanju ha družbeno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka iz proizvodnje, dodelave in prodaje hmelja, v višini 0,1942 96 bruto prihodka-od hmelja navedenega letnika.
5.	člen
Skupščina sprejme program krčitev in obnov hmeljišč ter program proizvodnje hmelja za 1. 1983, kakor je predložen v skupščinskih materialih na strani 62 in 67.
Skupščina pooblašča izvršilni odbor ggjgida lahko izvrši virmiranje med posameznimi postavkami v okviru finančnega načrta zal. 1983, če se zato med letom pokaže objektivna potreba in - da v prvem trimesečju naslednjega leta, to je do sprejetja finančnega načrta za naslednje leto lahko troši sredstva do višine 25 96 letošnjega plana skupnih odhodkov.
Za hmelj sorte savinjski golding še za letnik 1983 določi diferencialna cena, ki bo za 40,00 din po kg višja od cene ostalih A in B sort. Razlika v ceni gre v breme skupnega prihodka hmelja ostalih sort. IO naj v ta namen za prihodnje poišče trajnejšo 'rešitev.
V cilju saniranja sortnega sestava slovenske proizvodnje hmelja in da se čim prej doseže zaželeno razmerje med hmeljem v tipu Savinjskega goldinga in hmeljam ostalih A in B sort = površinsko 50 : 50 96 in količinsko 40 : 60 96 so vse proizvajalke dolžne do konca julija tega- leta izdelati svoj dolgoročni program premen in obnov do leta 1988, ki mora voditi k omenjenemu cilju in istega predložiti poslovni skupnosti v verifikacijo. Šele na podlagi verificiranih dolgoročnih programov premen oz. obnov bo Hmeljna komisija Za Slovenijo dajala soglasja za vsako posamezno obnovo hmeljišč.
Hmelj se bo začenši z letnikom 1983 prevzemal v centralno skladišče na bazi 11 % vlage s tem, da se eventuelna nižja vlažnost ne priznava, višja nad 11 % pa od teže odbija.
Izvršilni odbor zagotovi izvršitev tega sklepa, istega pa je še s primemo obrazložitvijo treba objaviti v glasilu Hmeljar.
Pooblaščeni delegati soglasno odločajo, da se iz poračuna hmelja letnika 1982 vplača prispevek v Skupni razvojni in stabilizacijski sklad za hmelj Slovenije in sicer v višini 10,00 din po kg hmelja tega letnika.
Skupen prispevek se pri končnem obračunu letnika odbije od skupnega prihodka že pred delitvijo na posamezne udeležence na skupnem prihodku od hmelja in ga Hmezad export-import sproti nakaže na račun sklada pri PSHS.
Hmeljna komisija za Slovenijo mora v cilju stimuliranja kvalitete in dviga renomeja slovenskega hmelja za vsakoletno vzorčenje hmelja formirati strokovno dovolj sposobno in popolnoma nepristransko komisijo, da bo zagotovila pri vzorčenju dosledno upoštevanje obstoječih uzanc o kvaliteti.
Formirati mora tudi posebno komisijo, ki bo sproti (dnevno) kot arbiter odločala pri eventuelnih sporih pri prevzemu hmelja.
Skupščina zahteva, da naj Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo čim prej ponovno oživi in zelo ojača team za razvoj tehnologije, kakor tudi team za spremljanje in pobude v agroekonomiki hmeljarske proizvodnje, ker v teh zadevah že precej zaostajamo. Pri tem je možna tudi pritegnitev zunanjih sodelavcev.
S točnim upoštevanjem in izvajanjem navodil službe za varstvo rastlin o uporabi pesticidov moramo brezpogojno preprečiti, da bi ostanki pesticidov v hmelju prešli dovoljeno mejo. Posledice so lahko zelo težke in zadenejo proizvajalce hmelja.
Skupščina podpre investicijsko izgradnjo dograditve centralnega hmelj-skega skladišča v Žalcu. Ožji odbor naj od predloženih možnih variant sofinanciranja najprimernejšo predloži IO PSHS, ki ga skupščina pooblašča, da vodi nadaljnjo aktivnost v tej zadevi.
Na željo prizadetih organizacij sprejme skupščina v članstvo PSHS:
-	SOZD Hmezad DO Strojna Žalec in
-	SOZD Hmezad DO Notranja trgovina v- TOZD DSSS Žalec s tem, da omenjeni organizaciji čim prej pošljeta vso dokumentacijo, ki je potrebna za vpis članstva v sodni tegister.
Na osnovi skupščinskega gradiva in poročil, izvršene razprave in predloga odbora samoupravne kontrole, skupščina soglasno daje razrešnico dosedanjemu izvršilnemu odboru, ker za to ni nobenih zadržkov.
Z javnim glasovanjem so bili v "posamezna telesa PSHS soglasno izvoljeni:
ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
Martin Vižintin ing. agr., TZO »Ledina« Slov. Gradec
namestnika predsednika skuppščine IVAN POTEKO, KZ Savinjska dolina TZO Polzela
JANKO OZMEC, SV KK Jeruzalem, Ormož
V IZVRŠILNI ODBOR:
EDI OMLADIČ dipl. oec., Hmezad TOZD Petrovče
ALBIN JEŠELNIK, dipl. ing. agr., MKK Sevnica
mag. ERNEST ERMENC, IHP Žalec VLADO KRALJ ing. agr., KZ Sav. dolina Žalec
VIKTOR GAJŠEK, KZ Sav. dolina TZO Petrovče
KRISTIJAN BOBOVNIK, Hmezad export-import Žalec FRANC SORŠAK ing. agr., KK Ptuj - TOZD Ptuj. polje, Dornava ADOLF MAJSTER, KZ Zadružnik TZO Ruše
LOJZE VALE ing. piv., Pivovarna Union Ljubljana
Predsednik IO Edi Omladič dopl. oec. 'T-namestnik predsednika IO mag. Ernest Ermenc
KOMISIJA ZA NOVE SORTE HMELJA:
JANEZ LUŽEVIČ dipl. ing., SOZD Hmezad Kmet Žalec dr. TONE WAGNER, IHP Žalec dr. DRAGICA KRALJ, IHP Žalec _ MILJEVA KAČ dipl. ing. agr., IHP Žalec
MILAN ŽOLNIR dipl. ing. agr., SOZD Hmezad Žalec ANDREJ NATEK dipl. oec., Hmezad export-import
EDI OMLADIČ dipl. oec., Hmezad TOZD Petrovče
MARTINA KRAJNC ing. agr., KZ Sav. dolina Žalec
JOŽE KOLETNIK, TZO Ledina Slov. Gradec
Predsednik komisije je Janz Luževič, dipl. ing. agr.
HMELJNA KOMISIJA SLOVENIJE ŽARKO ŽIGON dipl. ing. agr, PS HS Maribor
mag. ERNEST ERMENC, IHP Žalec dr. TONE WAGNER, IHP Žalec MARTINA KRAJNC ing. agr., KZ Sav. dolina Žalec
TONE KORENJAK dipl. ing. agr., Hmezad TOZD Latkova vas JANEZ LUŽEVIČ dipl. ing. agr., Hmezad Kmet Žalec ANDREJ NATEK dipl. oec:, Hmezad export-import Žalec Predsednik komisije Žarko Žigon dipl. ing. agr.,
tajnik komisije; Tone SEDOVŠEK ing. agr., IHP Žalec Po volitvah je dosedanji predsednik skupščine Vinko Kolenc predal predsedniško dolžnost' novoizvoljenemu predsedniku skupščine Martinu Vižin-tihu. Ob tej priložnosti še je predsednik IO tov. Omladič zahvalil tov. Kolencu za njegovo dolgoletno, požrtvovalno in zelo plodno delo. Nanizal je velike zasluge tov. Kolenca v razvoju slovenskega hmeljarstva in njegov prispevek organiziranosti hmeljarstva v jugoslovanskem merilu. Tov. Kolenc pa se jg, vsem zahvalil za dolgoletno sodelovanje in zaželel uspešen nadaljnji razvoj hmeljarstva.
V uvodni besedi pred podelitvijo priznanj in plaket je predsednik IO tov. Omladič poudaril, da želi PSHS S to podelitvijo dati priznanje dolgoletnim sodelavcem, ki imajo posebne zasluge
pri razvoju hmeljarstva. Ob tem se je še zlasti zadržal na delu, uspehih in zaslugah na področju slovenskega hmeljarstva, kakor tudi jugoslovanske in svetovne hmeljarske organizacije tovarišev Vinka Kolenca in dr. Petra Pavliča.
Vsem se je še enkrat zahvalil za njihov pomemben prispevek, nato pa pristopil k izvršitvi 16. sklepa 60. seje IO podeljevanja priznanj in plaket. Te so prejeli:
Priznanja in zlato plaketo za dolgoletno in uspešno delo so prejeli:
VINKO KOLENC, ing. agr. iz Ločice pri Polzeli
dr. PETER PAVLIČ iz Ljubljane KRISTIJAN BOBOVNIK iz Žalca JANKO PETRIČEK dipl. ing. iz Žalca JOŽE BREŽNIK dipl. ing. agr. iz Arje vasi
FRANJO LUBEJ iz Celja MATKO ZEMLJIČ iz Ptuja IVAN LUŽAR iz Podloga MILAN KRAŠOVEC iz Žalca EMIL PINTER iz Žalca PONGRAC TURNŠEK z Brega pri Polzeli
VINKO UŠEN iz Zg. Grušovelj VIKTOR GAJŠEK iz Drešinje vasi VINKO MOLAN, ing. agr. iz Maribora , PRIZNANJA IN SREBRNO PLAKE-TO SO PREJELI: mag. Milan ŽOLNIR iz Žalca Milan VERONEK ing. agr. iz Žalca Stanko ZUPANC ing. agr, iz Petrovč Branko MRAVLJAK iz Radelj Franc FLAJS iz Žalca
Jože JURJEVEC iz Rečice ob Savinji Ivan KORENT iz Ložnice Franc PUSTOSLEMŠEK iz Kaple Martin KRAJNC iz Kaple
Delegati skupščine so potrdili Pravilnik p razpolaganju s sredstvi skupnega razvojnega in stabilizacijskega sklada za hmelj Slovenije, kakor je bil predložen v obravnavo in je objavljen v skupščinskem gradivu na strani 81-83.
Interna banka sozd Hmezad Žalec, pri kateri so kratkoročno plasirana neangažirana sredstva sklada, naj posamezni udeleženki v sporazumu odobri na osnovi predhodnega predloga IO PSHS posojilo za hmeljske investicije za dobo 13 mesecev po obrestni meri, ki velja za tovrstne investicije.
Ker 15-letna pogodba o skupnem zavarovanju hmelja zoper točo in vihar z letošnjim letom poteče, sta predstavnika Zavarovalne skupnosti Triglav tov. Boris Čop in mag. Ivo Ivančič s primerno obrazložitvijo predlagala, da se ta pogodba podaljša za naslednjih 15 let Po razpravi so prisotni sprejeli ustrezen sklep.
Molan
»Zaradi neenotnega nastopa predvsem strokovnih in vodilnih delavcev se izpolnjevanje plana odvija s precejšnjo problematiko, ki se spontano odraža v samih rezultatih dela, posebno pri posameznikih zaradi neizpolnjevanja, samovolje in nediscipline...«
VABILO
k bolj zdravi in lepši prihodnosti
Ali veste kako zelo čudovita je lahko narava?
Ali veste, da to čudovito naravo nekateri izmed mnogih zavestno uničujejo?
Ali veste, da ni lepše stvari kot v rojevajočem se jutru, ko se dviga nežna megla nekje v objemu gozda, poslušati tišino katero včasih blago premoti ptičje žgolenje?
Ali veste, da vam lahko gozd nudi zdravje, pomiritev in še marsikaj?
Ali veste, da lahko v gozdu nabirate raznorazna zdravilna zelišča, sedeže in gobe?
Ali veste, da je v Sloveniji približno 2.000 vrst gob?
Ali veste, da tudi nekatere gobe zaradi človekovega neznanja izumirajo?
Vprašanj bi lahko bilo še in še.
Odgovore na vsa ta skrivnostna vprašanja lahko dobite, če se vključite v naše vrste. Vsi skupaj bomo s predlogi in dejanji samimi reševali naravo in spoznavali njene skrivnosti. Otroci naših otrok nam bodo hvaležni, ker jim bomo pomagali ohraniti vsaj delček narave.
Vpišite se v gobarsko družino »BISERNICA«!
Z ekskurzijami, predavanji, determinacijami (določanjem vrste gobe), izleti, sestanki in še z raznimi akcijami bomo skupno pripomogli k varstvu okolja kakor tudi k razširjanju našega znanja. Več nas bo, več bo misli kako delati in pomagati še boljše.
Pridite, pomagajte sebi, družbi, zdravju in prihodnosti!
Vse informacije glede članstva in planiranih akcij lahko dobite na sedežu gobarske družine »Bisernica« vsaki drugi ponedeljek od 17.00-19.00 ure v ulici Bratov Vošnjak št. 1 (Nova vas - v prostorih Krajevne skupnosti).
Gobarska družina »Bisernica« Celje
OBVESTILO O REGIJSKEM TRAKTORSKEM TEKMOVANJU MLADIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV
Centralni aktiv mladih zadružnikov KZ Savinjska dolina prireja tekmovanje s traktorji v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, ki bo predvidoma v četrtek, 21. 7. 1983 na njivah Kmetijstva Žalec TOZD Latkova vas DE Šempeter v Založah od 10. ure dalje.
Prijavijo se lahko:
-	ekipe mladih zadružnikv, ki jo sestavljajo 3 tekmovalci v starosti 16-27 let. Imeti morajo vodjo ekipe.
-	ženska ekipa, ki jo sestavljajo 3 tekmovalke. Imeti morajo vodjo ekipe. Prijave za tekmovanje ekip pošljite najkasneje do 8/7-1983, vzporedno
s prijavo naj vsaka ekipa nakaže 1.000,00 din štartnine na žiro račun OK ZSMS KMK Hmezad 50750-678-52716. Organizator bo tudi podelil najboljši uvrščenim ekipam oz. tekmovalcem pokal in priznanje.
Način tekmovanja:
1.	V oranju na določeno globino s traktorjem moči do 44 kWin odgovarjajočim, dvobrazdnim lemežnim plugom, na parceli 20x50 m in to desno polovico na razor, levo polovico pa na slog. Oranje bo na strnišču.
2.	V spretnostni vožnji s traktorjem in dvoosno prikolico na določeni progi za tekmovalce. Tekmovalka mora s tratkorjem in enoosno prikolico prevoziti določeno progo.
3.	Najbolje uvrščena tekmovalca iz vrst mladih zadružnikov in vodja ekipe, ter najbolje uvrščeni tekmovalci, bodo sestavljali dve ekipi za 11. republiško tekmovanje mladih zadružnikov, ki bo letos v Kranju od 28. do 29. avgusta 1983.
AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV Za pripravljalni odbor Tilka Potočnik
Nova bencinska črpalka na farmi Žepina
(Nadaljevanje zli. strani)
Primer kmetije Hribar Branka in Milke iz Marija Reke 59 TZO Prebold
Kmetija ima 10 hektarov kmetijskih površin. Od tega:
-	okoli 1,5 njiv, kjer pridelujejo krompir, oves, koruzo, ječmen in
-	okoli 8,5 hektarja travnikov in pašnikov, pri čemer je 5 hektarjev pašnikov, ki ležijo nad domačijo v zelo strmi legi, kjer je mogoča v glavnem le ročna košnja s koso. Ta površina bi bila primerna le za ureditev pašnika za rejo ovac. Kmetija redi danes samo 2 kravi in dva konja, kar pomeni obremenitev 0,3 GVŽ (glav velike živine) na hektar kmetijskih površin (njiv, travnikov in pašnikov). Pri kmetiji so vsa potrebna gospodarska poslopja (hlev za 8-10 glav velike živine in v podaljšku kozolec na 8 oknov) in kmečka stanovanjska hiša. Vse kmetijske površine so zaokrožene okoli domačije. Kmetija poseduje od kmetijske mehanizacije le motorno kosilnico BCS in motorno žago. Umetnih gnojil na kmetiji ne porabijo nič.
Hribar Branko je tudi 100-odstotni invalid brez leve roke nad komolcem. Pri delu na kmetiji pomaga tudi sin, ki
ob letos končal osemletko. S predstavniki TZO Prebold smo se dvakrat pogovarjali pri Hribar Branku in še dogovorili za ureditev površine 5 hektarjev pašnika za ovčerejo. Za rejo ovac kmetiji ni potrebna gradnja novih staj, ker ima dovolj prostora v hlevu, kjer bi v zimskem času lahko kotile ovce, ter delno preureditvijo kozolca na štiri okna za ostalo čredo ovac. Nad samim kozolcem je tudi dovolj prostora za hrambo krme za zimsko obdobje. Na pašniku je tudi zagotovljena oskrba s pitno vodo - talni izvir, v hlevski reji pa iz napajalnikov. Odločitev za rejo ovac je več kot utemeljena in za navedeno kmetijo nujna, saj razen delnega dohodka iz gozda drugih dohodkov nima.
V tem primeru (takšnih primerov pa je še zelo veliko) je potrebno aktivno delo strokovne pospeševalne službe. Reja ovac je na takšnih kmetijah iz ekonomskih in ostalih vidikov (težji pogoji obdelave) najbolj primerna.
S tem prispevkom želimo pospešiti aktivnosti pri realizaciji programa razvoja ovčereje.
Ivan Glušič
STRNIŠČNI DOSEVKI
Pridelovanje krmnih dosevkov v naših razmerah, ko imamo majhen delež v skupni kmetijski površini, pomeni močno inten-zifikacijo poljedelstva.
Glede na dejstvo, da je na Kmetijah vse manj ljudi, je nujno izbirati tiste dosevke, ki zahtevajo manj ročnega dela.
Letos lahko izbiramo za rano setev do konca julija naslednje dosevke:
-	mnogocvetna ljulka — 40 kg semena/ha,
-	krmna ogrščica (Starška) - 10 kg/ha,
-	krmna repica (Perko) - 10 kg/ha,
-	aleksandrijska detelja - 30 kg/ha,
-	perzijska detelja - 20 kg/ha,
-	jara grašica z ovsom -60 + 75 kg/ha,
-	krmni grah s koruzo -70 + 25 kg/ha.
Pri kasnejši setvi do srede avgusta sejemo iste dosevke razen koruze in obeh detelj.
Da bodo posevki pravočasno posejani, si seme priskrbite čim-prej. Po zagotovilu Semenarne bodo zanesljivo imele zgoraj navedeno seme.
Martina Krajnc
UPOR FRANCOSKIH KMETOV
Francoska vlada se je uklonila njihovemu ultimatu
Bilo je kot na ljudskem rajanju. Na veliki trati pred stolnico invalidov v Parizu so taborili zadnji torek v aprilu mladi bretonski kmetje, jedli v miru obložene kruhke in poslušali svoje bolj zgovorne tovariše.
Veselo vzdušje na kmečkem pikniku je bilo upravičeno. Kmetje iz Bretanje so dobro opravili svoje delo. V velikem sprevodu so dopoldne spremili do vrat Parizanemškitovornjak s prikolico, naložen z 22 tonami zmrznjenega svinjskega mesa iz Čehoslovaške, ki so ga razjarjeni kmetje pričakali pri Landi-vissiau (Finistère).
Najprej so nameravali omenjeni tovornjak spraviti pred palačo kmetijskega ministrstva, kar pa so morali zaradi ogromnega števila žandarjev, ki so to ustanovo varovali, opustiti. Vendar tudi tako ni ostalo to piratsko dejanje brez pričakovanega učinka. Michel Rocard, nov francoski kmetijski minister, si ni pustil vzeti, da se ne bi sam dvajset minut pogovarjal s kmeti.
Protestirajoči kmetje so v zadnjem času vedno znova postavljali cestne zapore, blokirali mejne prehode, zasedali županstva (občine) in prefekture (sedež državne oblasti na območju nekaj večjem kot nekdanja naša okrožja in manjša kot sedanja republika op. prev.). Tudi državnega predsednika Mitteranda, ki je v istem tednu potoval po severnih francoskih pokrajinah, so kmetje sprejeli s pravimi kanonadami psovk. Ti kmetje so (bili) najmočnejši zavezniki novega kmetijskega ministra v sporu s partnerji v Evropski gospodarski skupnosti (EGS), o novih cenah kmetijskih pridelkov. Francija zahteva od ZR Nemčije in Nizozemske v zvezi z letošnjo prilagoditvijo opornih cen kmetijskih pridelkov občutno zmanjšanje prispevkov za izravnavo valutnih razlik, ki jih v trgovini s kmetijskimi pridelki znotraj EGS uporabljajo, da z njimi u-blažijo posledice tečajnih razlik na dohodek kmetov in negativen vpliv na enotnost trga s kmetijskimi pridelki.
Ker se cene kmetijskih pridelkov znotraj EGS izražajo v valutnih enotah (ECU), se po vsaki spremembi tečaja
spremenijo v marke, guldne, franke ali lire, preračunane cene, ki jih dobijo kmetje plačane za svoje pridelke. Po zvišanju tečaja dobijo manj, njihov dohodek pada - to bi se zgodilo npr. v ZR Nemčiji in na Nizozemskem; po znižanju tečaja dobijo več in njihov dohodek raste - to bi prišlo v poštev za Francijo in Italijo.
Odkar obstoji trg s kmetijskimi pridelki znotraj EGS pa so kmetijski ministri skrbeli, da se učinek teh sprememb valutnih tečajev nikoli ni v celoti pokazal. To je mogoče s prispevki za izravnavo valutnih razlik, s katerimi se izravnava razlika med starim in novim tečajem valutnih enot (ECU). Državam, ki zvišujejo (revalvirajo) tečaj svojega denarja na ta način ni treba prevaliti na pleča njihovih kmetov nenadnega padanja cen, države, ki pa znižujejo (devalvirajo) tečaj svojega denarja, privoščijo svojim porabnikom »lovopust« pred nujnimi drastičnimi povišanji cen.
Prvotno so bili ti prispevki za izravnavo, kot je predsednik Mitterand spomnil ševernofrancoske kmete, francoska iznajdba Zaradi devalvacije franka 1. 1969 so zaradi splošne stabilnosti cen hoteli odložiti dvig cen hrane na notranjem tržišču. Ko pa je kmalu zatem ZR Nemčija po revalvaciji marke v interesu nemških kmetov hotela uveljaviti isto pravico, je postal ta sistem -za Francijo - nevšečen. In to je ostal do sedaj.
Vedeti namreč moramo, da prispevki za izravnavo tečajnih razlik delujejo v deželah z revalvacijo kot izvozne subvencije in uvozne ovire. Nasprotno pav deželah z devalvacijo kot izvozne dajatve in pospeševalci uvoza. Od zadnje prilagoditve tečajev v Evropskem valutnem sistemu je razlika med »zelenimi« ECU - tečaji in deviznimi tečaji med marko in frankom skupno 18,1 %. Za ta odstotek se nemške dobave kmetijskih pridelkov v Francijo pocenijo in francoske v ZR Nemčijo podražijo. Že lani so se nemški izvozniki omenjenih
(Nadaljevanje na 15. strani)
KONJENIŠKI KLUB GOTOVLJE JE DELAVEN
Leto in pol je od tega, ko je v Gotovljah vzklila ideja o ustanovitvi konjeniškega kluba s ciljem, da bi pritegnili kar največ mladih, spodbudili ponovno rejo konj ter razvijali rekreativno in športno aktivnost.
Kraj Gotovlje slovi kot idilična vas sredi zelene Savinjske doline v neposrendi
čanov, aktivnostjo članov ter tudi s pomočjo širše družbene skupnosti smo uspeli v kratkem času razviti to novo športno panogo v naši občini.
Eno leto delovanja kluba je sicer kratko obdobje, vendar dokaj aktivno pa tudi
Franček Mesarič je na kobili Čarni v Krumperku dosegel lepo 3. mesto v preskakovanju ovir.
bližini občinskega središča. Živahni in delovni vaščani že stoletja ohranjajo tradicije, kulturne običaje pa tudi šport in rekreacija jih pritegne. Zato ni čudno, da se je v Gotovljah porodila misel o ustanovitvi konjeniškega kluba.
Konjeniški klub Gotovlje je bil uradno ustanovljen 6. julija preteklega leta. Ustanovnemu občnemu zboru, kakor tudi letni konferenci kluba, je prisostvovalo veliko ljubiteljev konjeniške dejavnosti iz naše občine. Z izrednim zanimanjem ob-
uspešno. Klub razpolaga s 7 konji in malim ponijem. Uredili smo si hlevske prostore na kmetiji Zupanc, uredili vadbeni prostor, nabavili najnujnejšo opremo, prikolico za prevoz konj in skrbeli za prehrano in oskrbo konj. Organizirali smo tudi jahalni tečaj, konjske dirke, konjeniški ples in sodelovali na raznih prireditvah v naši občini. Poleg rekreativnega udejstvovanja, zelo uspešno tekmujemo na republiških turnirjih. Tekmovali smo že v Krumperku, Vipavi, Stožicah, Mariboru
(Nadaljevanje s 14. strani)
pridelkov veselili, ker so za 6 % povečali izvoz v Francijo. Njihove dobave so znašale 2,25 milijard mark.
Zato ni čudno, če vidijo francoski kmetje v sistemu prispevkov za izravnavo valutnih razlik »izkrivljenih konkurenčnih možnosti« in zahtevajo od svoje vlade, da doseže popolno ukinitev teh prispevkov.
Posebno kmetijstvo v Bretaniji trpi zaradi dobav iz valutno močnih držav EGS. Polovica v Franciji prirejenega svinjskega mesa izvira iz Bretanje, zahodni departmenti oskrbujejo Francijo s polovico svežega mleka. Medtem, ko so bretanski rejci dobili za kg svinjskega mesa v zadnjem tednu 9,10 frankov, je bilo iz Belgije in Nizozemske uvoženo na trgu po 8,50 franka. 85.000 ton svinjskega mesa, četrtina 1.1982 uvožene količine, je že v prvih dveh mesecih letošnjega leta zaradi konkurenčnih prednosti iz inozemstva dospela na francoski trg.
Obljubo, da bo na konferenci o cenah kmetijskih pridelkov znotraj EGS v Luksemburgu skrbel za zmanjšanje nemških in nizozemskih prispevkov za izravnavo tečajnih razlik, pa kmetijski minister Rocard ni mogel izpolniti. In tako so postali demonstrirajoči francoski kmetje čez noč nasprotniki svoje vlade. V obliki ultimata je predsednik Zveze kmetov Francois Guillaume, zahteval od vlade, da v 48 urah ukine vsaj prispevek za izravnavo, ki izvira iz obeh devalvacij franka in znaša 5,1 % in ga nadomesti z ustreznim zvišanjem cen V frankih.
Ko je vlada zadnji petek pred Mitte-randovim odhodom na Kitajsko razpravljala o zahtevi Zveze kmetov, je bil le eden proti izpolnitvi kmečkega ultimata: finančni minister Jacques Delors je imel pomisleke zaradi inflacijskega delovanja te žrtve v prid kmetov na Cehe in na njegov od vseh strani kritizirani koncept stabilizacije. Toda Mitte-rand se je odločil, da so skrbi kmetov pomembnejše kot skrbi finančnega ministra. Menil je namreč, da si Francija ne more dovoliti, da bi ji bil vrinjen kak zakon, ki bi pomenil propad francoske kmetijske proizvodnje.
Če bo Pariz partnerjem v EGS res predlagal popolno odpravo francoskega prispevka za izravnavo tečajnih razlik (in s tem ustrezno predhodno prilagoditev cen pred naslednjo konferenco o cenah sredi maja), še ni jasno. Kmetijski minister molči. Počakati hoče objavo najnovejših statističnih podatkov o gibanjih dohodkov kmetov v letu 1982.
S povečanjem svoje kupne moči v višini 9 %, tako trdijo informacije, ki so »procurile«, naj bi se francoski kmetje v lanskem letu bolje odrezali kot katerakoli druga poklicna skupina. Na keme-te pa to ni naredilo nobenega vtisa. Svoje akcije so v začetku tedna nadaljevali, še vedno postavljajo zapore na cestah in uprizarjajo lov na tovornjake z blagom iz inozemstva.
Die Zoit 19/1983
Prevedel dr. Jože Maček
Rekreativno jahanje.
in Komendi, kjer smo dosegli zavidljive uspehe v preskakovanju zaprek.
V bodoče pa ima klub še veliko želja in načrtov in zastavljenih vrsto nalog, ki jih žal zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vedno težje uresničujemo.
Konjeniški klub Gotovlje bi naj postal osrednji organizator rekreativnega in tekmovalnega konjeniškega športa v naši občini.
Konjske dirke so bile že nekdaj tradicija Gotove/;, zato je tudi tokrat naša osrednja prireditev. V nedeljo 3. julija prirejamo 2. velike tradicionalne konjske dirke z občinsko razstavo kmečkih konj v Gotovljah. Z njo počastimo praznik občine Žalec, na njej pa prikažemo tudi rezultate celoletnega prizadevanja.
Program prireditve:
-	dopoldne ob 10. uri otvoritev občinske razstave kmečkih konj'■
-	popoldne ob 14. uri republiški turnir v preskakovanju zaprek, galopu ter kmečke galopske dirke, za zaključek pa še kasaške dirke;
-	po tekmi sledi velika vrtna veselica.
To bo zanimiva prireditev- VABLJENII
PRIDITE - SODELUJTE in podprite naša prizadevanja k popularizaciji ponovne reje konj in razvoju rekreativnega in tekmovalnega konjeniškega športa v naši občini.
Konjeniški klub Gotovlje Rudi Trobiš
Upokojenci so zborovali
Ustanovni zbor aktiva upokojencev SOZD Hmezad 19. 5. 1983, je sprejel sledeči program dela.
PROGRAM DELA AKTIVA UPOKOJENCEV
Tovariška pomoč:
Ugotoviti socialno stanje upokojencev.
Na podlagi ugotovitev nuditi pomoč pri urejanju problemov, (tudi brezplačna pravna pomoč).
Organizira blagajno vzajemne pomoči.
Organiziranje obiskov na domu predvsem pri tistih, ki so bolni ali nepok-retni.
Pomoč pri sprejemu v domove upokojencev tistih, ki to želijo. Organiziranje letnih srečanj z jubilanti, ki bodo v posameznih letih dovršili 80 let.
Vključitev zainteresiranih upokojencev v družbeno prehrano podjetja. Vključitev zainteresiranih upokojencev v samopomoč osnovne organizacije sindikata.
Kulturna dejavnost:
Organiziranje obiskov gledaliških predstav, koncertov in ostalih kulturnih prireditev v povezavi z osnovno organizacijo sindikata.
Skupno organiziranje proslav ob priliki državnih praznikov in obletnic podjetja.
V kolikor obstoja interes upokojencev se pristopi k organiziranju pevskega zbora.
Šport in rekreacija:
Aktiv upokojencev naj bi se po želji aktivno vključil v ustrezno športno sekcijo osnovne organizacije sindikata.
S to povezavo naj bi bila omogočena udeležba na različnih športnih tekmovanjih, ki jih prireja osnovna organizacija sindikata oz. podjetje.
Sodelovanje pri rasporejanju prostih počitniških kapacitet. Namestitev bivalne prikolice v kakšne bližnje toplice. Organiziranje samostojnih izletov in z osnovno organizacijo sindikata.
Informiranje:
Naloga, da so vsi pravočasno informirani o dejavnosti aktiva in to preko glasila Hmeljar.
"TJUIJJ,:AVGUST— «X. T-8'^:SXR&N 15
10. JUNIJ
Obrambni sistem proti toči je uspešno prestal ognjeni krst
Na čudovitem gričku vzhodno od gore Oljke v Andražu 20 pri domačiji Alojza Pi-žorna stoji eno od izstrelišč raket proti toči
»V petek popoldne so se nad goro Oljko zbirali hudourni oblaki. Iz Žikarc so mi sporočili, da naj pripravim rakete in vse potrebno za akcijo tako, kot sem se naučil na
nič. Pogledam na rampo. Še dve raketi sta na njej. Obrnem stikalo še enkrat in šesta je odletela. Lepo je videti. V bazo sem sporočil, da sem delo opravil. Slišal sem, da so stre-
Alojz Pižorn nazorno prikazuje izstrelitev raket proti toči.
tridnevnem tečaju. Iz kontejnerja sem vzel šest raket in eno za drugo vpeljal nalansirno rampo. V pisarni sem vzel kabel, ga vtaknil v vtičnico na rampi in na sprožilec, ki ga navijem približno tako kot tistega v jami (v rudniku). Stikalo sem naravnal na ničlo in čak^l na povelje, ki pa je kmalu prišlo: smer 365 stopinj, višina 50 stopinj in tempiranje rakete 15 sekund. Izstrelite takoj! Zasukal sem ključ in obrnil stikalo na 1. Burni Ššššvvv!. Madona, je urezalo. Komaj sem se spomnil, da moram nadaljevati. Zasukal sem ključ, obrnil stikalo na 2 in zopet je počilo kot iz topa. Tako tudi tretjič in četrtič. Ko sem sprožil petič -
Ijali v Amačah pri Šentilju in v Dolenji vasi pri Preboldu. Tudi drugod so streljali. Povem ti, da bi letos sigurno bila toča tako kot lani, če ne bi streljali« je z zanosom, poln žara in vere v lasten in skupen uspeh hitel Lojz,
»Po radiju smo povezani vsi med sabo. Dnevno se moram javljati ob 9,30, in 12,30. Da bi le imeli dovolj raket. Montirali še bodo eno rampo.« je še dodal Lojz ob slovesu. V uspeh streljanja so bili prepričani tudi domačini. Nebo je bilo temno in padale so debele in hladne kaplje. Za sedaj je pomagalo, so pritrjevali v upanju, da bo tudi v prihod-Lep pozdrav vaš urednik
Hanoi je večno zeleno mesto z mnogimi parki in drevoredi. Listje z dreves odpada vedno in tako je vedno dovolj dela s čiščenjem ulic.
VIETNAM V SLIKI
- Besedilo in fotografije mag. Milan Žolnir
Hmezad je še v letih 1977 in 1978 nudil Vietnamu strokovno pomoč pri poizkusnem gojenju hmelja. Zaradi vojn so nasadi propadli. Letos poizkušajo znova prav tako v sodelovanju z našo državo oziroma Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo
v Žalcu.
Kolo je podobno kot v večini jugovzhodnih azijskih državah osnovno prevozno
sredstvo.
Vietnam ima mnogo zgodovinskih spomenikov. Nekatere že obiskujejo prve skupine tujih turistov.
Podeželska hiša je skromna. Zgrajena je iz bambusa in trave. Nudi pa zadostno za-
ščito pred dežjem in pekočim soncem.
Priloga OO ZSMS SOZD »Hmezad«
Številka 1 Julij 1983
MLADINA NAŠA BODOČNOST
Pred vami je julijska številka Hmeljarja in v njej smo mi mladi ponovno poskušali obuditi nekdanjo prilogo »Stezice«. Veliko je mladincev v SOZD Hmezad, vendar razen občasnih prispevkov v Hmeljarja ne pišejo. Prav zaradi tega bi radi, da bi se v Hmeljarju zopet pojavila naša priloga z naslovom »Stezice«.
Vabimo vse mladince SOZD Hmezad, da pošiljajo svoje prispevke, fotografije, pesmi, razmišljanja, karikature in poročila o svojem delu v Hmeljar, kjer jih bomo z veseljem objavili in tudi honorirali.
Morda bo priloga najprej samo na eni strani, počasi pa bomo imeli lahko več strani in tako bodo tudi ostali člani našega SOZD izvedeli za naše delo in dejavnosti.
Pišite nam kaj delate v prostem času, kakšni so vaši konjički oz. ho-byi. Pišite nam o svojih problemih, postavljajte vprašanja in radi vam bomo odgovorih na njih. Želimo čim več predlogov, spodbud, zato se le pridno oglašajte v našo prilogo. V tej naši prilogi »Stezice« bomo spoznavah svoje delo in tako bomo lahko dokaz ah, da ni res tisto, kar nam nekateri očitajo, da smo nezainteresirani in da leži breme mladinske organizacije le na ramah nekaterih njenih članov. Vsaka OO ZSMS v DO, TOZD itd. naj določi člana, ki bo redno poročal v Hmeljar o delu svoje osnovne organizacije. Morda boste naleteh pri svojem delu v mladinski organizaciji na težave s strani nadrejenih ah pa_ tudi od mladincev. Tudi takšne probleme bo obravnavala naša priloga. Žehmo, da bo naša priloga »Stezice« prijetna, polna dobrih člankov, šal in pa tudi samokritična do nas mladih, kakor vseh ostalih, zato se oglasite v čim večjem številu.
Vsa svoja dela pošljite na naslov Uredništvo Hmeljarja »za prilogo Stezice«.
Referent za informacije OO ZSMS SOZD Hmezad
Peter Gominšek
Naloga in vloga ZSMS pri spreminjanju in razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu
Prebivalstvo v svetu in pri nas stalno narašča in tako postajajo potrebe po hrani vse večje. Kljub naporom, ki jih
človeštvo vlaga v pridobivanje hrane, pa 2/3 svetovnega prebivalstva čuti pomanjkanje hrane. Hrana vse bolj postaja
strateško blago. Jugoslavija ima velike možnosti pri pridelovanju hrane, vendar še niso izkoriščeni vsi proizvodni potenciali. V naslednjih letih moramo proizvesti več zaradi lastne neodvisnosti oziroma odvisnosti od uvoza, ter zaradi našega prispevka k odpravi lakote v svetu.
Zaostrene gospodarske razmere v svetu in doma pa zahtevajo še hitrejše in doslednejše ukrepe na tem področju. Plansko zastavljeni cilji, ko v Sloveniji predvidevamo do leta 1985 proizvesti 85 % potreb po hrani in prioriteta, ki jo je kmetijstvo dobilo, kažejo na temeljitejše premike. Vendar se to ne čuti povsod. Večje organiziranje celotne družbe do tega vprašanja in s tem tudi subjektivnih sil, mora pripeljati do zastavljenih ciljev.
Tako mora tudi ZSMS prilagoditi svojo vlogo in naloge ter nadaljnjo aktivnost spreminjajočim se potrebam. Stihijska deagrarizacija, slaba starostna struktura in iz tega majhno število mladih, ki ostajajo doma na kmetijah narekuje izdatnejšo akcijo ZSMS kot tiste DPO, ki ji tudi mladi kmetje pripadajo in v okviru nje tudi delujejo. Izhajajoč iz potreb družbe in njenih gospodarskih možnosti moramo v danem trenutku poiskati tako rešitev za mladega kmetovalca, ki mu bo omogočala na podlagi družbeno organizirane proizvodnje takšen družbenoekonomski položaj, ki mu bo zagotavljal tudi enakopravnejši socialni položaj oziroma mu bo ob nadaljnjemu povečanju proizvodnje in poglabljanju odnosov odpirala novo perspektivo.
Tilka Potočnik
Mladinski
seminar
Mladinci smo imeh 16. junija seminar, ki je uspel.
Dnevni red seminarja je bil:
gospodarski položaj in nova organiziranost v Hmezadu,
naloge DPO v danem trenutku in problemi mladih.
Vabilu se je odzval tudi tov. Vlado Gorišek predsednik PO, ki nam je v grobem opisal smernice SOZD Hmezad. Mladi smo podprli te smernice in smo tudi željni razvijati naloge, ki čakajo vse. Ugotovili smo tudi, da imamo mladi dosti problemov, katere pa bomo le skupno reševali in rešili. Prvi pogoj je, da se bomo sami z delom izkazali.
R. Mlinar
Študentje ekonomske smeri s profesorji Agronomske fakultete iz Novega Sada so si ogledali Savinjsko dolino in hmeljišča s skladišči hmelja v Žalcu.
Idejni
položaj
v
delavskem
razredu
Značilno je, da je v središču kritičnosti in samokritičnosti delavcev najpogosteje zaostrovanje odgovornosti vseh družbenih dejavnikov, od najvišjih državnih in političnih do samoupravnih ter poslovodnih organov in samih delovnih ljudi, disciplina dela, izboljšanje organizacije dela, doslednejše in popolnejše uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delovnih ljudi. Ko naš delovni človek ocenjuje sedanje probleme in težave, navadno reče: naša pozornost je popustila, moramo več in bolje delati, hitreje povečevati delovno storilnost in zagotoviti ustrezne delovne razmere ter razmere za gospodarjenje, bolj varčevati z energijo in materialom in porabljati toliko, kolikor smo ustvarili zase in za razvoj družbe. Prav te besede pa pojasnjujejo idejnopolitični položaj v delavskem razredu in med drugimi delovnimi ljudmi. Ti se namreč ne bodo nikoli sprijaznili z negativnimi pojavi in težnjami v naši družbi, pač pa odgovorno in vztrajno iščejo prave izhode in rešitve, ne da bi kakorkoli kompromitirali ali ogrozili dosedanje pridobitve.
Da bi ponazoril položaj v delavskem razredu, je Hadži Vasilev dejal: »K temu bi lahko dodali še en izjemno pomemben, zgovoren in poučen podatek: prav v času, ko so se naše težave posebno zaostrile, in ko se je znižala življenjska raven, to je od leta 1980 sem, se je število stavk v naši državi, število udeležencev v njih in število izgubljenih delovnih ur zmanjšalo za več kot polovico, četudi je bilo pri nas že prej neprimerno manj stavk kot v drugih državah.«
SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENIJE
Srečanje mladih zadružnikov Slovenije bo 30. in 31. julija 1983 na Vranskem.
Srečanje vsebuje tri osnovne prvine:
1.	Posvetovanje o aktualni kmetijski problematiki
2.	Večer kmečke kuhinje
3.	Kmečke igre
1.	Za posvetovanje bodo pripravljene teze. Objavljene bodo v Kmečkem glasu ter posredovane prijavljenim ekipam, ki organizirajo razpravo.
2.	Ekipa za večer kmečke kuhinje šteje tri tekmovalke oziroma tekmovalce in pripravi star kmečki meni, ki je karakterističen v njihovem kraju. Pripravlja se meni za 10 oseb. Ves pribor za kuho mora ekipa prinesti s seboj.
3.	Kmečke igre
Tudi letos se bodo tekmovalci pomerili v košnji in v grabljenju sena. Bodo pa še druge discipline, katere pa sedaj še niso določene. Vse igre so sestavljene tako, da ni potrebno nobenega velikega predhodnega pripravljanja. So zgolj igre, ki s spretnostjo in morebitno srečo prinašajo ekipi točke.
Vabljeni!
Tilka Potočnik
Kdo bo
hribovski kmet
Z EKSKURZIJE MLADINCEV DO NOTRANJA TRGOVINA V POREČ
Do dolgo pričakovanega in planiranega izleta mladincev DO NT je končno prišlo v petek 10. junija.
Avtobus 37 mladincev, polnih eTa-na, je odpeljal proti Ljubljani točno po programu. Ker smo takoj ugotovili, da smo si program ekskurzije preveč obširno zastavili, smo ga bili takoj primorani korigirati. Odločili smo se, da se ustavimo v Lipici, ogled Postojnske jame, pa je žal moral odpasti.
Vožnja z avtobusom je bila nadvse zanimiva, polna pesmi in dobrih »vicev«.
V Poreču sta nas pričakala predstavnika mladincev RO Rivjera Po-
PREDMET POSMEHA:
-	V spanju govorim, tovariš zdravnik.
-	Ali to moti vašo ženo?
-	Ne, ampak cela pisarna se mi smeje.
-	Je dedek že preizkusil novo zamrzovalno skrinjo?
-	Že.
-	In kaj je rekel?
-	Nič, je še v njej!
reč. Lepo so nas sprejeli in nam pomagali pri namestitvi v hotelu.
Družabni večer je bil nepozaben. Prav tako tudi nogometna tekma med našimi in njihovimi mladinci z rezultatom 15: 1, za domačine seveda. Sicer pa, držali smo se gesla: »Važno je sodelovati, ne pa zmagovati«.
Tako smo tudi bolj ne zmagoslavno v nedeljno popoldan odpotovali proti domu, kajti svoje so opravili tudi maligani, katerih v treh dneh bivanja v Lanterni ni bilo malo.
Če smo bili polni elana tudi v ponedeljek na delu, pa naj povedo naši delovni kolegi.
Peter Leskovšek
IZDAL SE JE
-	Dragi, kaj bi storil, če me ne bi bilo več?
-	Isto kot ti!
-	Nesramnež! Že dolgo sem slutila, zdaj si se pa sam izdal...
-	Ali veš, kaj imajo cene in bolhe skupnega?
-- Nič.
-Kako dane. Oboje skačejo čisto po tihem.
Srečanje z mladinci delovne organizacije »Riviera« Poreč
Poreški mladinci so nas nadvse prijazno sprejeli in nam nudili gostoljublje kakršnega znajo le oni. Pomagali so nam pri naši namestitvi v novo okolje.
Družaben večer je potekal izredno zanimivo in pristno. Izmenjali smo si izkušnje o delovanju mladinske organizacije, kakor tudi o problemih s katerimi se srečujemo.
S srečanjem smo bili zelo zadovoljni in povabili smo naše gostitelje, da se v jeseni dobimo v Savinjski dolini.
Konferenca OO ZSMS DO NT
Mladinci DO Vrtnarstvo so bili na kvizu prvi
Zvezdana Gržina iz Hmezad Notranja trgovina je prejela Krkino nagrado 1983 za mlade raziskovalce.
Tudi med nami se porajajo talenti.
..TISTI, KI 3E V03N0 NAPOVEDAL , ŠE NIKOLI Ni ŠEL SAM NA FR.ONTO...
ŠPORTNE IGRE SOZD
Športno društvo je organiziralo ŠPORTNE IGRE HMEZADA 83 v soboto 25. junija 1983 na športnih igriščih pri Hotelu Prebold.
Ekipe delovnih organizacij v okviru SOZD Hmezad so se pomerile v nogol metu, odbojki, šahu in keglanju.
Najboljše ekipe so prejele plakete in pokale.
REZULTATI TEKMOVANJ:
Mali nogomet
1.	Kmetijski kombinat Šmarje
2.	Strojna Žalec .
3.	KZ Savinjska dolina
4.	Celjske mlekarne
5.	Kmetijstvo Žalec
6.	Jata Ljubljana
7.	Notranja trgovina
8.	Celjska mesna' industrija
9.	SD Skupne službe
ŠAH
1.	Celjska mesna industrija
2.	Strojna Žalec
3.	Notranja trgovina
4.	Celjske mlekarne
5.	Jata, Ljubljana
6.	KZ Savinjska dolina
7.	Skupne-službe
Kegljanje
Zenske
1.	Jata Ljubljana
2.	Gostinstvo-turizem
3.	Jata Ljubljana II.
4.	Celjska mesna industrija
5.	Celjske mlekarne
6.	Notrnja trgovina
7.	Kmetijski kombinat Šmarje
8.	DS Skupne službe
Vsakdanjiku ob rob
Odgovorno delovno mesto zahteva strokovnost in___odnos
NIKAR NAZAJ NA DVORIŠČE!
Telefonski razgovor med odgovornim delavcem in strokovnim delavcem z različnimi stališči je lahko oster, tudi viharen, v mejah pristojnosti in delovnih možnosti. Ne more pa biti žaljiv in ne more vsebovati žaljivih pridevkov. Prava sramota za človeka, ki je vodilno mesto prevzel, je, če dokončanju pogovora ni kos in podrejenemu odlaga slušalko. Da le ostane v svojem kalupu.
Toda le v kalupu, z žargonom se je vrnil na dvorišče.
Eva Orač
HMEZAD
Moški
1.	Notranja trgovina
2.	Gostinstvo-turizem
3.	Celjska mesna industrija 4.,Celjske mlekarne
5.	Jata
6.	Notranja trgovina
7.	Strojna
8.	DSSS
9.	Kmetijski kombinat Šmarje ,
Odbojka
Zenske
1.	Notranja trgovina
2.	DS Skupne službe
3.	Celjska mesna industrija
4.	Hmezad e. i.
Moški
1.	Strojna Žalec
2.	KZ Savinjska dolina
3.	DS Skupne službe
4.	Notranja trgovina
5.	Jata
6.	Hmezad e. i.
7.	Celjska mesna industrija
Vseh tekmovanj so se udeležile; Notranja trgovina in Celjska mesna industrija.
NAJUSPEŠNEJŠE EKIPE NA OSNOVI UVRSTITEV PA SO:
NOTRANJA TRGOVINA	93	t
CELJSKA MESNA INDUSTRIJA	891
DS SKUPNE SLUŽBE SOZD	821
V zadnji številki Hmeljarja predstavitev Hmezad Notranje trgovine ni bila popolna
Hmezad Notranjo trgovino Žalec
sestavljajo: T,
TOZD Veleprodaja Žalec TOZD Maloprodaja Žalec TOZD Transport Žalec TOZD Sadeks Žalec TOK Mega Žalec Delavcem Hmezad Notranja trgovina TOZD Sadeks in TOK Mega se opravičujemo.
Minerva -občinski prvak v malem nogometu
Športniki Hmezad Minerva Žalec so nas po daljšem času zopet prijetno presenetili. Nogometaši so namreč zmagali in postali najuspešnejša ekipa v malem nogometu v okviru sindikalnih športnih iger občine Žalec, i Pot do zmage ni bila lahka, saj so morah najprej skozi predtekmovanja, kjer so zmagali v svoji skupini. Na zaključnem turnirju v začetku junija pa so premagali tudi ekipe Tekstilne tovarne Prebold, Ferralita in obrtnikov ter tako dokazali, da so trenutno najboljša sindikalna ekipa v malem nogometu v obči-niifjf
Za zmagovito ekipo so nastopili: Ciril Naprudnik, Bojan Voglar, Branko Rojc, Danilo Kač, Ivan Skomšek in Vili Grobelnik.
Upamo, da ta uspeh ne bo ostal edini in da se bo Minerva priključila tistim kolektivom;iki so med najuspešnejšimi? v občini Žalec tudi na področju športne aktivnosti.
Občinsko
sindikalno
prvenstvo
Na sindikalnih športnih igrah občine
Žalec v. letu 1983 uspešno sodelujejo tudi ekipe Hmezada.	
Hmezad	
mlajši člani	9, mesto
starejši člani	3. mesto
veterani	5. mesto
članice	2. mesto
Hmezad množičnost	1. mesto
Slavko Košenina
Bo mleka dovolj?
Ob koncu leta bomo odprli novo mlekarno v Rušah pri Arji vasi. Nekateri napovedujejo, da njene zmogljivosti ne bodo povsem izkoriščene, ker se odkup mleka povečuje prepočasi.
Celjska ribarnica
V Celju imojo novo ribarnico. V njej; imajo tudi žive ribe za vsak primer, če bo zopet prišlo do novega onesnaženja rek.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA SKOKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala kolektivom Strojne Žalec, Notranje trgovine Žalec, Tekstilne tovarne Prebold, SIP Šempeter, Organizaciji ZZB ter lovski družini Vransko.
Zahvala tudi duhovniku in govorniku za izrečene poslovilne besede.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi.
Stopnik, dne 14. 6. 1983
Eva
Ob srečanju športnikov v Preboldu smo našli uro. - TOZD Transport Vrbje.
OBVESTILO
Vse, ki se še niste odločili za letovanje v združenih počitniških domovih SOZD HMEZAD ŽALEC obveščamo, da imamo še proste kapacitete in sicer:
-	v Crikvenici v času od 14. 7. do 18. 7. in od 15. 8. 1983 dalje, -
-	v Barbatu na Rabu v času od 1. 7. do 1 IT 7., od 11. 7. do 21. 7. in od 10. 8. do 20. 8. ter od 20. 8. do 30. 8. 1983;
-¡v kampu »Stella maris« v Umagu od 28. 8. do 15. 9. 1983 ter
-	v kampu' »Stupice« pri Puli od 28. 8. do 15. 9. 1983! ;
Referent za družbeni standard Anton Ajdič
Minerva - trim piknik
Osnovna organizacija sindikata Hmezad Minerva Žalec je v soboto, 4. junija 1983 organizirala TRIM PIKNIK v okviru katerega je bila izvedena akcija VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO, po njej pa družbeno srečanje v letnem gledališču Limberg v Grižah. Kolesarjenja se je udeležilo 45 kolesarjev, ki so vsi srečno prevozili 18 km dolgo pot iz Griž preko Šešč - Matk - Zahoma in nazaj v Griže. Po uspešno izvedenem kolesarjenju pa smo v Limbergu nadaljevali s športnimi aktivnostmi ter igrali namizni tenis, streljali z zračnimi puškami, igrah odbojko, nekateri pa so celo pokazali svojo spretnost v plezanju po vrvi. Pri Vsem tem so pomagali tudi tisti, ki iz različnih vzrokov niso kolesarili, so pa prišli v Limberg, da preostali del dneva skupno prežive v prijetnem razpoloženju, plesu, glasbi ter nepogrešljivi pijači in jedilih na žaru.
V poznih popoldanskih urah smo se razšli z željo, da se takšnih in podobnih akcij udeleži še več članov kolektiva.
Stanetu Virantu v slovo!
V sredo 18. maja smo se za vedno posloviti od Staneta Viranta.
Stanko se je v Hmezad DO NT TOZD Maloprodaja zaposlil pred dobrim letom kot viličarist.
Skoraj vsakemu delavcu, ki zamenja delovno okolje, je potreben čas za prilagajanje na delo in sodelavce, tega Stane ni potreboval. Z dnem njegovega prihoda smo ga vsi vzljubili. Zakaj?
Stane je s svojo samoiniciativnostjo, marljivostjo, vestnostjo, natančnostjo in tovarištvom pokazal veličino človeškega dostojanstva.
Skromen kakršen je bil in z vrlinami, ki so ga krasile, je bil vzor ne samo nam sodelavcem temveč tudi v sredini kjer je živel, ter v organizacijah kjer je nesebično razdajal svoje moči.
Takšen bo Stane ostal v trajnem spominu vsem tistim, ki smo ga spoštovali.
Hvala ti Stane za vse kar si dobrega storil.
Vedno bomo ponosni nate!
Kolektiv DO NT TOZD Maloprodaja
HMEZAD export-import	
OBJAVA	
Zaradi pogostih obiskov za ogled s terase stolpnice in zaradi tega tudi uporabe dvigala s katerim se prevažajo obiskovalci, na-	
stajajo večji stroški in zastoj v proizvodnji.	
Da bi se obiski omejili, je delavski svet sprejel naslednje cene	
za uporabo dvigala in dvorane kot sledi:	
1. Uporaba dvorane:	1000,00 din
2. Uporaba dvigala do 20 ljudi	500,00 din
3. Uporaba dvigala do 50 ljudi	1000,00 din
Za vse oglede s terase stolpnice se je potrebno predhodno najaviti v tajništvu DO, kjer bo zainteresirani dobil tudi podatke o	
možnosti ogleda.	Marta Pinter
Smeh, pesem in dobra volja so nam za zbližanje, boljše medsebojno in koordinirano delo še kako potrebna. Ena takih priložnosti so tudi sindikalni izleti, ki bi morali biti
češči.
Letovanje v prikolicah
Zainteresirane za letovanje v camp prikolicah DO Notranja trgovina obveščamo, da se še lahko prijavijo v naslednje termine:
od 1. 7. do 11. 7. prosta je 1 prikolica v Stoji od. 11. 7. do 21. 7. prosti sta 2 prikolici v Stoji od 10. 8. do 20. 8. prosta je 1 prikolica v Stoji od 20. 8. do 30. 9. prosta je 1 prikolica v Stoji od 30. 8. do 9. 9. proste so 3 prikolice v Stoji in 1 v Fažani.
Interesenti lahko prijavnice dobijo pri Katji Hauptman v DSSS DO Notranja trgovina.
JUBILANTI
(od 1. 6. do 30. 6. 1983)
60-LETNIKI
Anton dr. VRABIČ - KZ Savinjska dolina Žalec.
50-LETNIKI
Marjeta MAJCENOVIČ - Kmetijstvo Žalec
Franc VREŽE - Kmetijski kombinat Šmarje
Jelena OŠLAK - KZ Draga Radlje
Vida CEROVŠEK - Celjska mesna industrija Celje
Ciril DOBOVIČNIK - Celjske mlekarne Celje	Sodelavci čestitamo
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor predsednik Slavko Košenina; člani; Metka Vočko, Ivan Vodlan, Eva Orač, Martina Krajnc, dipl. inž. kmet, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vybihal, kmet inž. - glavni in odgovorni urednik - Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 - Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 26 din - Tisk AERO Celje - TOZD Grafika
GT-PE
GOSTILNA LOČICA PRI VRANSKEM
V lanskem letu smo odkupili poslovni prostor gostilne Bašek v Ločici pri Vranskem. Adaptacija je terjala precej časa Tako je gostilna Ločica pri Vranskem pričela z obratovanjem konec maja.
Gostilna Ločica pri Vranskem se nahaja neposredno ob regionalni cesti Maribor-Ljubljana.
Lokal je prijeten in primeren za manjše družbe.
Nudimo specialitete iz domače kuhinje, kot pečenice z zeljem in fižolom, žgance z mlekom, itd.
Odpiralni čas je od 8.00 do 22.00 ure.
OPOMIN
OO ZKS Delovne skupnosti Skupne službe SOZD Hmezad je na seji 23. maja obravndvala zadevo v zvezi z vpisom nepravilnih podatkov v delovno knjigo tov. Vinka Kolenca in mu izrekla vzgojno politični ukrep-opomin.
Pri izrekanju ukrepa je OO ZKS ugotovila, da tov. Vinko Kolenc ni storil vsega, da bi preprečil nepravilen vpis delovne dobe v NOV v delovno knjigo in da ni naredil vsega, da bi se nepravilen vpis pozneje črtal.
OO ZKS je kot olajševalne okoliščine upoštevala, da se tov. Vinko Kolenc z nepravilnim vpisom dobe prebite v NOV ni materialno niti moralno okoriščal niti ni uveljavljal pravic iz tega naslova.
Novo gostilno v Ločici pri Vranskem je okusno opremila DO Gostinstvo-turizem
PREGOVORI
GT-PE
GOSTILNA JEZERO BRASLOVČE
Če drugega julija ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo.
Jakoba (25. 7.) jasno če je nebo, za Božič bo krasno kot ribje oko.
V	mesecu maju smo ponovno odprli gostilno JEZERO BRASLOVČE, ki obratuje v poletnih mesecih.
V	gostilni Jezero Braslovče pripravljamo svinjske krače, kotlete s prilogami, sadne kupe itd.
Gostilna Jezero Braslovče je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih od 14.00 do 22.00 ure, ob sobotah in nedeljah pa od 12.00 do 22.00 ure.
Šibka volja se razkazuje v besedah, močna v dejanjih.
Živeti kakorkoli že, a živeti.
Edina reč, ki jo lahko polepšamo, ne da bi jo pri tem uničili, je resnica.
Popravek
V 6. št Hmeljarja v članku Prvi letošnji periodični obračun je za nami je na 2. strani pod podnaslovom »govedo« v 4. vrstici 2. odstavka napačno za KZ »Savinjska dolina« napisano 21 odstotkov. Pravilno je 28 odstotkov.
MANJ MESA
V Črni gori - podobno kot domala po vsej Jugoslaviji - imajo veliko manj mesa, kot bi ga potrebovali. Vendar v tej republiki predvsem (ali tudi) zato, kot so nenadoma nekateri strokovnjaki odkrili - da tako v višjih legah kot v ravninah za ŽIVINOREJO KLIMA ni primerna! Drugi pa ob tem trdijo, da je do teh novih »ugotovitev« prišlo le zato, da bi upravičili živino, ki je poginila. Tako naj bi bila klima kriva, da je v Spu-žu poginilo 130 krav in 225 teličkov, v Nikšiču pa 50 krav in 100 teličkov...
O velikem poginu prašičev poročajo iz Vojvodine.
Majda VIRANT, ing. kem. tehnoL Milan VERONEK, kmet ing.
DOBRODOŠLI V BAČKEM PETROVCU
Junij je mesec, ko se delo v hmeljiščih nekoliko umiri. In prav v tem mesecu pred 24 leti se je kolektiv Inštituta za hmeljarstvo odpravil na povabilo Zavoda za hmelj iz Bačkega Petrovca na strokovno ekskurzijo in prijateljsko srečanje. Vezi stkane na tem srečanju so se še poglobile ob obisku kolektiva Zavoda za hmelj leta 1973 v Žalcu. Vsem udeležencem sta ti dve srečanji ostali v nepozabnem spominu in ob odhodu iz Žalca smo si dejali nasvidenje zopet v Bačkem Petrov-
izmed razlogov, da se je kolektiv Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo odpeljal na obisk v hmeljarski del Vojvodine.
Hmeljarstvo v Bački in njihov Zavod za hmelj imata že bogato tradicijo. V Vojvodini pridelujejo hmelj namreč že zelo dolgo in sicer od leta 1770 dalje. Sprva je bilo pridelovanje hmelja tudi pri njih domena veleposestev. Navzven so se začela hmeljišča širiti po letu 1885, ko so začeli saditi hmelj tudi drugi manjši po-
čen vojvodinsko hmeljarstvo hitro širilo. Tako so se na primer v letih 1920 do 1927 površine pod hmeljem povečale na vrtoglavo številko 8097 hektarov. V zlati dobi njihovega hmeljarstva, kot sami to obdobje imenujejo, so v Bačkem Petrovcu ustanovili tudi hmeljarsko šolo in postavili že prve poskuse s hmeljem. S tem pa je postal Bački Petrovac tudi strokovni center vojvodinskega hmeljarstva, saj so se s hmeljem nadalje ukvarjali pretežno prebivalci slovaške narodnosti
Velik prostor površin pod hmeljem pa je zahteval tudi veliko nove opreme. Pri tem je bil npr. vključen tudi Žalski podjetnik J. Lorber, ki je že leta 1910 imel naročilo za 10 sušilnic v skupni površini 120 m2.
Zlato dobo vojvodinskega hmeljarstva je prekinila svetovna gospodarska kriza, zaradi katere so mnogi obubožali, saj je od preko 8000 ha hmelja v letu 1927, ostalo leta 1931 le še 325 hektarov hmeljišč. Razne nadaljnje trgovske špekulacije s hmeljem so povzročile, da se hmeljarstvo v Bački ni opomoglo vse do druge svetovne vojne.
Po dobrodošlici v Bačkem Petrovcu smo si ogledali novi inštitut,
vrt zdravilnih rastlin (z novim inštitutom v ozadju)
cu. Toda leta so minevala, nekateri izmed nas so se pogosto srečevali na delovnem področju s skupnim ciljem za čim hitrejši razvoj in napredek jugoslovanskega hmeljarstva Med tem časom so v letu 1981 zgradili v Bačkem Petrovcu nov inštitut in to je bil tudi eden
sestniki. Tako so imeli v Vojvodini pred prvo svetovno vojno že 1236 ha hmeljišč. Verfdar je tudi tu hmeljarstvo doživljajo vzpone in padce. Po prvi svetovni vojni je ostalo le še 400 ha hmeljišč. Pozneje se je zaradi velikega povpraševanja po hmelju in ugodnih
Po drugi svetovni vojni so hmeljišča v Bački hitro in načrtno obnavljali, tako, da so imeli leta 1960 že 1500 ha hmeljišč. Velik prispevek k temu je dala tudi Poskusna postaja za hmelj v Bačkem Petrovcu, ki je bila ustanovljena leta 1952. Bački Petrovac pa je ostal
in obsežen in lepo urejen Sortiment hmeljnih sort
Nadvse prijeten je bil nastop folklorne skupine
nadalje center vojvodinskega hmeljarstva. Postaja je prerasla v Zavod za hmelj, ki je v letu 1982 praznoval trideseto obletnico aktivnega delovanja na hmeljarskem področju. Pri tem je treba povedati, da posluje Zavod za hmelj v okviru Novosadskega kmetijskega inštituta in da so v letu 1981 zgradili nov inštitut, s čemer so se njihove možnosti in razmere za znanstveno raziskovalno delo povečale in izboljšale.
Zavod za hmelj v Bačkem Petrovcu v svojem delovnem programu raziskuje poleg hmelja še varjenje piva, gojenje zdravilnih rastlin in pridelovanje tako-imenovanih energetskih rastlin. Govoriti o dosežkih njihovega raziskovalnega in pospeševalnega dela bi bilo preobsežno. Naj omenimo le to, da so vzgojili tri nove sorte hmelja: dunav, neoplanta in vojvodina. Njihove nove sorte uspevajo sorazmerno dobro tudi pri nas.
Pridelovalne razmere za hmelj v Bački so bistveno drugačne kot naše. Kadar se nam vsiljuje primerjava enih z drugim, jim vedno zavidamo njihove debele hu-mozne strukturne zemlje, katerim pa žal običajno primanjkuje vode - dežja. Letno imajo na hmeljarskem področju namreč le ca. 600 mm padavin v času vegetacije pa le okoli 300 mm. To je komaj polovica tistega kar pade običajno letno oziroma v vegetaciji pri nas. Kljub pomanjkanju padavin, pa dosegajo v Bački velike pridelke. Z izboljšanjem agrotehnike, kjer v veliki meri vključujejo tudi namakanje, dosegajo povprečne pridelke, računano na vse površine tudi nad 17 q/ha. Vendar pa tudi v Bački niso brez problemov. V borbi za velike pridelke se jim porajajo problemi z ohranitvijo kvalitete hmelja, poleg tega pa ima hmelj v Bački med tako močno tržnimi kulturami kot so danes pšenica, koruza, sladkorna pesa, sončnice in še kaj, ki v Vojvodini dobro uspevajo, močno konkurenco, tako da površine pod hmeljem tudi danes bolj ah manj nihajo. Ohranitev kvalitete pa je danes tudi naš velik, če ne največji problem, ki se ga žal še premalo zavedamo.
Kljub temu, da si z zavodom za hmelj v Bačkem Petrovcu ne delimo reševanja problemov in da so pridelovalne okoliščine tako različne, da to vedno in vsepovsod tudi ni mogoče pa je vendar le nekaj takšnih, ki so lastni tudi nam in našim hmeljarjem, oziroma obema raziskovalnima inštitucijama kot npr. razni stroji, oprema, žičnice, nove sorte, strokovne priredit-
ve in še kaj. Na nek način, čeprav nepovezano jih tudi skupno rešujemo. Bližje spoznavanje kolektivov bo to le še okrepilo. Ugotavljamo, da smo z obiskom bačkim hmeljarjem veliko predolgo odlašali in da je bilo sre1-Čanje nadvse koristno. Na nas je naredilo velik vtis gospodarjenje na nekaj sto haktarjev velikih tablah in na ravnici, kjer je najvišji hrib buča kot šaljivo sami pravijo. O nepozabnem prijateljskem sprejemu pri njih pa je potrebno posebej spregovoriti.
Po sprejemu pri predsedniku SO Bački Petrovac v Petrovcu in ogledu slovaške gimnazije smo odšli na njihov inštitut, ki leži nekaj kilometrov iz Bačkega Petrovca na ravnici ob kanalu obdan z lepo urejenimi hmeljišči in kolekcijskim nasadom zdravilnih zelišč nas je najprej pozdravil napis »Dobrodošli« v Bačkem Petrovcu. Ob pogledu na celoten kolektiv, ki se je zbral pred moderno belo zgradbo obsijano s soncem, z ženskim in moškim pevskim zborom z vrtnicami v rokah, godci in slovaško folklorno skupino, se je marsikomu izmed nas orosilo oko. Tako veličasten sprejem ob petju slovaških pesmi in plesu slovaške fol-
klorne skupine lahko pripravijo le pravi in resnični prijatelji prijateljem. Po pozdravnem govoru direktorja Zavoda dr. Kišgecija so nam v spomin na to srečanje podelili sliko naivca iz Bačkega Petrovca z motivom obiranja hmelja. Tudi mi nismo prišli praznih rok. Ob priliki praznovanja 30-obletnice Inštituta v letu 1982 so predstavniki Bačkega Petrovca zaradi objektivnih težav praznovanja niso udeležili, zato smo izkoristili priliko in jim izročili priznanje in zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje pri raziskovalnem in pospeševalnem delu. Da bi to srečanje obeležili tudi mi, smo jim podarili sliko Aca Markoviča z motivom »hmeljišče po obiranju«, in tako eni in drugi dokazali, da je hmelj tisti, ki se ovija okrog vseh inštitutov in jih združuje ne samo v delu, temveč tudi v prijateljstvu. Da pa je to prijateljstvo resnično, ki se je tkalo vseh teh 24 let, smo lahko spoznali na skupnem tovariškem srečanju. Slovo je bilo težko, vendar obljubo, ki smo si jo dali, da bodo ta srečanja postala tradicionalna, bomo držah, saj le tako bomo lahko krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. In ko smo si podali roke smo dejali »nasvidenje v Žalcu«.
Milan Veronek
PRIMERJAVA KVALITETE OBIRANJA NOVEGA OBIRALNEGA STROJA WOLF 280/11 Z ELASTIČNIMI PRSTE Z OBIRALNIMI STROJI BRUFF B IN BB IN WOLF 280/1 STANDARDNE IZVEDBE
V	obiralni stroj tipa Wolf 280/11 je vgrajen princip mehkega obiranja. Le-ta je zasnovan na večji propustnosti obiralnika in bolj elastičnih in tako oblikovanih ob-iralnih prstih, da bi se pri obiranju občutljivejših sort ne poškodovalo oziroma podrobilo toliko hmelja. Ustvarjene bi naj bile razmere, v katerih bi brez večje škode obirali tudi sorte z bolj krhkimi in za mehanične pritiske bolj občutljivimi storžki
Za slovenske razmere je mehko obiranje morda pomembnejše kot za druge hmeljarsko dežele. Z ozirom na velik delež savinjskega goldinga v naši sortni sestavi bi s tolerantnejšim obiranjem samo te sorte bil storjen velik napredek. Savinjski golding je na svetovnem trgu zelo cenjen. Ob nizkih donosih in velikih izgubah pri strojnem obiranju in večjem nihanju pridelka, pa postaja ta sorta za pridelovalce ob novih manj zahtevnih sortah dokaj nezanimiva
V	letu 1982 so v Sloveniji prvič obirali trije novi obiralni stroji tipa Wolf 280/11, ki jih je v sodelovanju z nemško tvrdko Wolf iz Geisenfelda izdelala »STROJNA« Hmezad Žalec in postavila v obratovanje. V bistvu gre le za novi tip obiralnika k obiralnim strojem tipa Wolf 280/1. Novi obiralni stroji z mehkim načinom obiranja oziroma trakastim obiralnikom in bolj elastičnimi, večjimi in drugače oblikovanimi dvojnimi obiralnimi prsti, so obirali vso sezono 1982. Eden je last Strojne skupnosti Prekopa, dva pa sta obratovala zunaj Savinjske doline in sicer eden na kmetijskem gospodarstvu TRNJE, Agraria Brežice, drugi pa na kmetijskem gospodarstvu RAČE -PODOVA, Agrokombinat Maribor.
Kot že omenjeno, gre pri novem stroju le za večje spremembe na obiralniku. Le-ta je sestavljen tako, da
Se bo kvaliteta mehkega obiranja približala ročnemu?
ima v sprednjem delu namesto prvih treh parov obiral-nih bobnov s trdimi puščičastimi prsti, letvasti obiralnik, ki ga sestavljajo prečno paralelno nameščene letve z elastičnimi obiralnimi prsih Letve'so pritrjene na bočnih straneh obiralnika na pogonski verigi in tvorijo navidezno obiralni trak. Spodnji in zgornji obiralni trak ležita horizontalno eden nad drugim in tečeta ha notranji strani v isto smer. Letve z obiralnimi prsti oziroma obiralna traka sežeta čez vso širino obiralnega stroja oziroma obiralnika. Distanco med obema trakoma,: kakor tudi hitrost pomika (vrtenja gredi), je mogoče v mejah poljubno spreminjati in prilagajati razmeram obiranja na način, kot pri standardnem obiralniku obiralne bobne. Zadnji, četrti par obiralnih bobnov je ostal ih je spremenjen le v toliko, da je opremljen z enakimi letvami in elastičnimi obiralnimi prsti kot glavni obiralnik. Avtomatski obiralnik je ostal nespremenjen. V grobih obrisih se izpeljanka obiralnega stroja na zunaj ne razlikuje od predhodnika
V letu 1982 smo v času obiranja zasledovali delovanje novih obiralnih strojev Wolf 280/11 z mehkim obiranjem in v nekaj primerih njih delovanje proizvodnih razmerah primerjali s standardnimi stroji Wolf 280/1, stroji Bruff B (850 rastlin/uro) in Bruff BB (1050 rast-lin/uro). Pri tem smo evidentirali pomanjkljivosti pri obratovanju, delno tudi tehnične pomanjkljivosti strojev in kvaliteto nabranega pridelka z ozirom na mehanske lastnosti, kot so poškodbe storžkov, pleve in primesi. Oceno smo opravili na osnovi vzorcev, ki smo jih jemali v 8 ponovitvah.
Pri obiranju z novimi stroji je bilo evidentiranih precej problemov, primerjalno bistveno več in težjih kot pri obiranju s standardnimi stroji Wolf 280/1. Težave pri obiranju in pomanjkljivosti v delovanju strojev so se pri obiranju različnih sort odražale dokaj različno. Pri tem je treba povedati, da je šlo v glavnem za zmanjšano primernost stroja za določeno sorto in ne za tehnične pomanjkljivosti v zgradbi stroja. Več problemov smo zabeležili pri rastlinah oziroma sortah s tanjšo in šibkejšo trto (aurora, atlas) in tistimi, ki imajo daljše zalistnike (atlas). Z obiranjem povprečno razvitih rastlin savinjskega gol-dinga je bilo manj problemov kot z ostalimi. N a pr. obiralni trak objema v končni fazi rastlino po vsej dolžini obiralnika hkrati, zaradi česar so trte na nateg bolj obremenjene. Zaradi tega so se razstline pogosto iztrgale iz
prijemal. V takem primeru je cela, še neobrana ali na pol obrana rastlina zdrknila v obiralnik hkrati, se zagozdila med letve v dbiralni trak ali pa se navila na gred ali zadnji par obiralnih bobnov. Le to je vedno zelo povečalo drobljenje hmelja pri obiranju naslednjih rastlin. Sčasoma so se pri rastlinah z daljšimi zalistniki med obiralnimi letvami nabrali in zagozdili svitki panog in zalistnikov, ki so prav tako zmanjševali kvalitativne sposobnosti obirata ika.
Največ in najtežje probleme so na pbirataiku z mehkim obiranjem povzročila vodila iz polipropilenske vrvice. Polipropilenska vrvica se je izredno rada navijala na vrtljive dele, posebno na zadnji par obiralnih bobnov, krajša vlakna in kosmi pa so se nabirali na obiratae prste, predvsem spodnjega obiralnega traku in zadnji; par obiralnih bobnov. Slednje je pravzaprav nenavadno. Prav tako nenavadno je bilo navijanje koncev trtna gred trtoreznice pri stroju v Podovi. Sicer so pa v Podovi z novim strojem imeli tudi največTežav. Habitus rastlin je bil tam nekoliko šibkejši, zaradi česar so jim vodila oziroma polipropilenska vrvica povzročala sorazmerno več problemov kot drugje. Da so sploh lahko obirali, so morah pri vlaganju rastlin zaposliti dodatno dva delavca, ki sta sproti iz rastlin izrezovala vodila. V nasprotnem so imeli toliko zastojev in čiščenja obirataika, da obiranje praktično niumelo efekta. Izrezana vodila so oslabila tudi vpete trte v prijemata.
Zaradi nabiranja vrvic in rastlinske mase na elementih obirataika je bilo na strojih tudi nekaj lomov. Prijemala za vpenjanje trt se zaradi večje natezne sile trt, ki jo povzroča novi trakasti obiralnik, niso najbolje obnesla. Posebno pri šibkejših trtah ni bilo možno zanesljivo vpenjati podvojitev pa je povzročilo lom verige in trtoreznice. Na dveh strojih je bil ugotovljen zamik obiralnih letev na spodnjem traku. Na enem stroju (Brežice) je pregorel glavni elektromotor. Sicer so se pa glavni motorji na vseh strojih segrevali do približno 60 °C, ker so pri mehkem obiranju izgleda bolj obremenjeni kot pri standardni izvedbi. Dokaz je tudi to, da pri novem stroju nismo mogli doseči maksimalnega števila vrtljajev, ker je prej prišlo , do varnostne prekinitve oziroma izklopa toka. Pri obiranju rastlin se je kazala tudi tendenca odrivanja rastlin za rob obirataika k vlečni verigi, kar je imelo za posledico nedosledno obiranje in navijanje rastlinskega materiala in vrvice na gredi ob ležajih.
Ocenjevanje kakovosti obiranja je bilo,opravljeno na osnovi obratnih trt in odvzetih vzorcih hmelja. Pri strojih na lokacijah Brežice in Podova gre za isto lokacijo strojev, ki jih primerjamo, v Prekopi pa sta stroja postavljena sicer blizu'na ožjem področju, vendar ločeno in je primerjava zategadelj bolj približna.
Novi stroji so obirali dosledno in čisto, tako da na trtah, ki so normalno prešle skozi obiralnik ta ostajalo neobranih storžkov. Pri.tem smo opažali, da sta bila večinoma obiralna traka preveč približana, kar je obremenjevalo obiralnik in povzročalo: že; opisane težave. Pri
Tabela 1 - Delež nepoškodovanih storžkov v %
Lokacija	,jJ).atum obiranja	Sorta hmelja.		Bruff	Wolf 280/1 standard	Wolf 280/11 elast. prsti
			B	BB		
1, Prekopa	22. 8. 82 -	sav. g. .	33 (92)		36 (100)	45 (125) J
2. Rače	24. 8. 82 M	■ sav. g.	yp*	33 (100)		33 (100)
3. Prekopa	26. 8. 82	sav. g.	mSmS	-	38 (100)	38 (100)
4. Brežice	27. 8. 82	aurora	-	-	41 (100)	56 (137)
5. Brežice	2. 9. 82	atlas	: HI		63 (100)	60 ( 95)
6. Rače	4. 9. 82	aurora	-	75 (100)	BBift	61 ( 81)
7. Rače	io: 9. 82	atlas	-	39 (100)		35 ( 90)
Tabela - 2 Delež, poškodovanih storžkov v 95'
Lokacija	Datum obiranja	Sorta hmelja	Bruff		Wolf 280/1 standard	Wolf 280/11 elastični prsti
			B	BB '		
1. Prekopa	22. 8. 82	sav. g.	45 (104)	1 .	47 (100)	47 (100)
2. Rače	24. 8. 82	sav. g.	- -	59 (100)		60 (102)
3. Prekopa	26. 8. 82	sav. g.	-	flpPp	45 (100)	43 ( 96)
4. Brežice	27. 8. 82	aurora	H - 1	■¡PR	52 (100)	37 ( 71)
5. Brežice	2. 9. 82	atlas	-	KllSl	31 (100)	32 (103)
6. Rače	4. 9. 82	aurora	■E |	19 (100)		34 (.179)
7. Rače	9- 82	atlas		56 (100)	BBpi	60 (107)
novih strojih je zadostovalo, da je bila ročica za reguliranjem distance trakov na drugi poziciji, medtem ko je pri standardnih bila na peti poziciji oziroma so bili obi-ralni bobni precej (razpon 1-7) bolj približani.
Rezultati mehaničnih analiz odvzetih vzorcev lahko poslužijo kot dopolnilo k oceni mehkega obiranja. Za lažjo orientacijo smo vzeli v obzir le deleža celih oziroma poškodovanih storžkov, medtem ko šmo delež pleV in primesi, ki so bolj odraz učinkovitosti čistilnika izpustili. Dobljeni rezultati so precej različni in kažejo, daje z ocenjevanjem deleža celih oziroma poškodovanih storžkov prišla do izraza vrsta stroja in princip obiranja, sorta in zrelost hmelja ter brezhibnost in stanje v standardni iz^ vedbi s stroji Wolf 280/11 z mehkim obiranjem, kar je bil glavni cilj opazovanj, ugotovimo, da je pri slednjih detaž celih storžkov v prvi polovici obiranja enak ali večji (pozitiven), v drugi polovici oziroma proti koncu obiranja, ko so bili obirataiki z mehkim obiranjem že v slabšem stanju, pa je delež celih (nepoškodovanih) storžkov manjši (negativen) kot pri strojih standardne izvedbe. Delež poškodovanih storžkov je v prvih polovici obiranja enak ali manjši v drugi polovici oziroma proti koncu obiranja po večji kot pri strojih v standardni izvedbi. Sicer so se pa večje pozitivne razlike pokazale le v dveh primerih in to -v korist mehkega obiranja. Na osnovi dobljenih in še nekaterih drugih rezultatov se kaže, da se
horizontalni''obiralnik z mehkim obiranjem vendarl približuje učinku vertikalnih, kar pa bo treba še preve riti.
Če bi tehtali prednosti ta pomanjkljivosti mehkeg obiranja le na osnovi prvih izkušenj, se zanj najbrž ne*l: odločili. Prav gotovo je nekaj težav oziroma problemo-izviralo iz nepoznavanj a stroj a in neustreznega regulira nja in vzdrževanja obirataika, ki jih moramo odšteti oi vrste nevšečnosti. Toda kljub temu pa na tolikšno storil nost oziroma tehnično zanesljivost, ko smo je vajeni pi standardni izvedbi W 280/1, najbrž ne moremo računal Zasnova obirataika in posamezni elementi (prečka, pr sti) so tako izpeljani, da so zanj naša vodila iz polipropi fenske vrvice velika ovira. Dokaz temu je to, da ti obiral niki v stacionarni ah mobilni izvedbi v ZR Nemčiji de lujejo brezhibno. Torej nam naša vodila ne kratijo mož nosti samo pri uvedbi mehkega obiranja stacionarni! ampak tudi mobilnih strojev Wolf.
'iisgfspešna uvedba obiralnega stroja W 280/11 z elas tičriitai prsti in mehkim principom obiranja, brez spre memb na obirataiku ah vrsti vodil, najbrž ne bo možnč
Torej je zaključek prve kratke ocene obiralnih stro jev W 280/11 z mehkim načinom obiranja v naših seda njih-razmerah negativen.
Milan Veronek
KAPACITETA OBIRALNEGA STROJA WOLF 280 IN POŠKODBE STORŽKOV
Za obiralnik obiralnega stroja Wolf 280 vemo, da zmore vehko več kot ga obremenjujemo. S spreminjanjem hitrosti dodajalne verige (proge) z variatorsko jermenico znaša kapaciteta tega stroja od 180-300 oziroma 340 rastlin na uro. Storilnost obirataika je možno z manjšo adaptacijo še povečati preko zgornje meje. Vendar se V tem primeru zatakne pri obiranju nekoliko bolj bujnega aH.olistanega hmfija, ko odpove čistilnik stroja. Le-ta namreč ne zmore več zadovolji^ vo ločevati storžkov od ostale rastlinske mase, listja, listnih pecljev, vejic oziroma primesi, ne da bi trpela kvaliteta nabranega hmelja in da se ne bi povečevale izgube in količine storžkov med odpadki.
V praksi se maksimalnega izkoriščanja kapacitete obiralnih strojev izogibajo. Če ni nujno, obirajo stroji le s pribhžno 3/4 zmogljivosti. Da bi ugotovili, koliko je zmanjševanje storilnosti obiralnih strojev Wolf 280 opravičeno, smo v času obiranja 1982 opravili manjši preizkus.
Obiralni stroj Wolf 280 (letnik 1975) z maksimalno kapaciteto-300 rastlin na uro, smo preizkusih pri treh razhčnih storilnostih in sicer:
-	obiranje 180 rastlin na uro 1111 obiranje 240 rastlin na uro
-	obiranje 300 rastlin na uro.
Torej smo preizkusih minimalno, srednjo in maksimalno kapaciteto-tega stroja z ozirom na kvaliteto obiranja,
Preizkuse smo opravili s sorto savinjski golding, ki ima od naših sort najbolj krhke in občutljive storžke. Rastline so bile povprečno bujne in ne prekošate. Izvedli smo dva preizkuša, na začetku ta proti koncu obiranja. V času drugega preizkusa je hmelj tehnološko že prezoreval. Habitus rastlin pri obeh preizkusih je bil pribhžno enak.
Pri preizkusu kapacitete obiralnega stroja in vpliva le-te r:a kakovost oziroma mehanske značilnosti nabranega htaelja, smo|bcenjevah še čistost obiranja trt Vzorce nabranega hmelja, ki smo jih vzeli v 8 ponovitvah, smo ovrednotili z ozirom na'količino nepoškodovanih (celih) storžkov, poškodovanih storžkov, plev in primesi.
Pri opazovanju obranih rastlin smo ugotovili, da so bile trte obrane popolnoma in čisto obrane tudi pri maksimalni storilnosti stroja 300 rasthn na uro. Rezultati ocenjevanja (analiziranja) vzorcev obranega hmelja, od katerih je najpomembnejši delež nepoškodovanih storžkov, se po kombinacijah v obeh preizkusih nekoliko razlikujejo. Prikazani so v razpredelnici 1.
Razpredelnica 1 Količina nepoškodovanih storžkov v %
Storilnost stroja	Preizkus 22. 8. 82	Preizkus 29. 8. 82
1. 180 rastlin/uro	32,98	32,32
2. 240 rastlin/uro	30,76	31,38
3. 300 rastlin/uro	25,88	30,58
Preizkus je pokazal, da se delež cehh storžkov s povečanjem kapacitete obirataika zmanjšuje. Pri poznejšem obiranju oziroma drugem preizkusu je ta tendenca manjša. Kohčine hmelja (storžki in pleve) med odpadki (hmeljevino) zaradi tehničnih ovir nismo ugotavljali.
Sklepamo, da se je pri polni (maksimalni) kapaciteti obirataika zaradi relativno večje kohčine rastlinske mase v obirataem stroju ta bolj ovirani prepustnosti storžkov skozi obiralnik, poškodovalo več storžkov, kot če smo obirali z zmanjšano kapaciteto. Odstopanja od srednje variante sicer niso velika, vendar jih je vredno upoštevati, kjer se to da. Hmelj v letu 1982 je bil zelo krhek, zato bomo obiranje še ponovih.
Milan Veronek
KAKO ODREZATI RASTLINE ZA STROJNO OBIRANJE
Pri ročnem obiranju smo obrali rastline, ne da bi trte z zalistniki in listjem, kjer so nakopičene hranilne snovi odrezali Nekateri obiralci so sicer poskušali obrati tako, da so trgali zalistnike od rastlin, vendar jim hmeljarji običajno niti tega niso dovolili. Naši hmeljarji so že zdavnaj spoznali, da je rezanje rastlin škodljivo in da znižuje pridelek v naslednjem letu, še ko so svojčas ob slabem vremenu skušah obirati doma pod streho ali ko so porezali še nedozorelo hmeljevi-no, da so lahko postavili kopice hmeljevk. Torej so se že nekoč takšnega obiranja, ki preprečuje normalni
da režemo rastline preveč pri tleh in da preostanek trte še povozimo. Torej kako odrezati rastline, da bo škoda za pridelek in drugo v prihodnjem letu čim-manjša.
To vprašanje so reševali tudi na Ukrajinskem inštitutu za hmeljarstvo v Žitomiru. G. S. Nalivajko je že leta 1964 ugotovil, da se z zmanjševanjem višine rezanja rastlin zmanjšuje tudi pridelek rastlin v prihodnjem letu. Če je odrezal rastline le 25 cm od tal, je bilo zmanjšanje pridelka v primerjavi z neodrezanimi ah višje odrezanimi rastlinami precejšnje. Če jih je odre-
manjši. V povprečju štirih let smo ugotovili tendenco zmanjšanja pridelka za ca. 209 kg/ha ah 13 %, kot je razvidno iz razpredelnice 1.
Tabela 1 - Količina pridelka na hektar v kg po letih
Kombinacije 6 repet
Relativno za rez 20 cm
Q ►J	1. normal rez 130 cm	2 nizka rez 20 cm	Dife- renca kg	Pridelek	Listna površina : v jeseni
1977	1722	1504	218	87	37
1978	1381	1223	158	89	12
1979	1323	1094	229	83	>!'/ jH'fi
1980	1775	1545	230	87	-
Po-					
vprečje	1550,25	1341,50	208,75	87	25
V prejšnjihi poskusih smo ugotavljali, da vphva na pridelek in debelino trt (sadilni material) tudi čas ozi-
Visoko odrezane in lepo položene trte omogočajo večji pridelek in boljši sadilni material v naslednjem letu
Z rezjo pri tleh odrežemo vso listno površino in onemogočimo razvoj jesenskih poganjkov
potek fiziološkega dozorevanja rastlin in vračanja hranilnih snovi iz nadzemnih delov rastlin v podzemne izogibali. Danes vemo, da je predčasno rezanje rastlin škodljivo, ne samo za pridelek v naslednjem letu, ampak tudi za kakovost sadilnega materiala in odpornost rastlin na nizke zimske temperature.
Pri današnjem strojnem obiranju na obstoječih obi-ralnih strojih,’ se predčasnemu rezanju rastlin in odvozu le-teh k obiralnim strojem ne da izogniti. Čeprav se na tem področju kažejo težnje, da bi skonstruirali ob-iralne stroje, ki bi obirali na njivi tako, da ne bi odrezali rastlin, bomo še najbrž precej časa obirah po starem. Zato je tohko bolj potrebno in pomembno, da spoznamo negativne učinke na pridelek hmelja in se jim skušamo v čimvečji meri izogniti. V praksi opažamo, da so spoznanja o škodljivosti rezanja rastlin za strojno obiranje pri mnogih hmeljarjih premalo upoštevana in da bi se nekaterim pomanjkljivostim brez večjih naporov dalo izogniti. Ena največjiih je menda,
zal na višini 200 cm od tal, je bilo zmanjšanje pridelka v primerjavi z neodrezanimi le še minimalno.
Shčne rezultate so pozneje v letih 1977-1978 v ek-sahtnih poskusih dobili tudi Ostromenskij, Eliseev in Prokopenko. Čim nižje so odrezali rastline, tem manjša je bila njihova produktivnost v naslednjem letu. Tendenca zmanjšanja pridelka je pokazala razhko celo do ca. 4 q/ha.
Pri nas smo poskuse z višino rezanja rastlin pri strojnem obiranju izvedh v letih 1977-1980. V poljskem poskusu s šestimi ponovitvami (1 vrsta = repe-ticija) smo na sorti savinjski golding, v času obiranja porezali rastline pri tleh 20 cm visoko in višje 130 cm od tal. Ugotavljali smo rast in obraščanje jesenskih poganjkov v istem letu in kohčino pridelka v naslednjem letu. Ugotovili smo, da je retrovegetacija pri tleh porezanih rastlin (20 cm) v primerjavi z višje porezanimi (130 cm) bistveno zmanjšana (listna površina manjša za popr. 75 %) pridelek storžkov v naslednjem letu pa
roma kdaj rastline porežemo (oberemo). Večji pridelek in večjo debelino trt v naslednjem letu smo namerili pri pozneje porezanih obranih rastlinah.
Torej za rodovitnost rastlin v naslednjem letu ni vseeno, kdaj začnemo s strojnim obiranjem in na kakšni višini rastline odrežemo. Na osnovi tujih in domačih izkušenj svetujemo hmeljarjem, da z začetkom obiranja ne prehitevajo in da raje pozneje pohitijo in da odrežejo rastline za strojno obiranje čim višje, po možnosti nad prsno višino in da trte (ostanek na tleh) lepo polagajo po grebenu v smeri vrst, da jih z vožnjo ne poškodujejo, da tudi ne vozijo preko rastlin ih s tem uničijo učinka visoke rezi.
Naše sorte hmelja večinoma dovoljujejo visoko odrezati rastline, saj razen aurore večinoma v spodnji tretjini nimajo pridelka. Zato ni razloga, da te priložnosti za večji pridelek ne bi bolj dosledno izkoriščali in rastline rezali višje kot jih sedaj.
Če rastline oz. ostanke trt povozimo je škoda enaka, kot če jih odrežemo pri tleh
Polaganje trt vzdolž po grebenu ne zahteva dodatne delovne sile
SAMOUPRAVNI , ,
fttedfttsi
JULIJ 1983	PRILOGA HMELJARJA	ŠTEVILKA 40
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA HMEZAD
KMETIJSTVO, INDUSTRIJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, N. SU8. O. ŽALEC
STATUT
SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
HMEZAD
KMETIJSTVO, INDUSTRIJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, A SUB. O. ŽALEC

. Slw(iHw¿“>(í .C



»H I \
WSm



VSEBINA:
Stran
I.	SPLOŠNE DOLOČBE ............................... 5
II.	CILJI ZDRUŽEVANJA ............................ 6
III.	STATUSNE DOLOČBE IN PRAVNI POLOŽAJ SOZD ...	6
1.	Firma, sedež in zaščitni znak .............. 6
2.	Dejavnost SOZD .............................. 7
3.	Pooblastila SOZD v pravnem prometu.......... 7
4.	Odgovornost - jamstvo ....................... 7
5.	Zastopanje .................................. 7
IV.	DRUŽBENO-EKONOMSKI ODNOSI V	SOZD .......... 8
1.	Koordinacija delovanja SOZD ................ 8
2.	Skupne zadeve SOZD ......................... 8
3.	Dejavnosti skupnega pomena ................. 9
4.	Nosilci poslov.............................. 9
5.	Urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka ................... 9
6.	Urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in raz-
porejanju skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev............................ 10
7.	Združevanje sredstev v SOZD in solidarnost.	10
8.	Skupna poslovna politika SOZD ............. In
9.	Planiranje................................. 11
10.	Poslovanje z motnjami...................... 12
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V SOZD...........	12
1. Urejanje medsebojnih razmerij .............. / 12
VI.	ORGANI SOZD ................................../ 13
1.	Delavski svet SOZD ........................./	13/
2.	Izvršilni organi delavskega sveta SOZD ...../	14
3. Poslovodni organ SOZD ..................J.	1o
4. Uresničevanje sprejetih nalog ........../..	16
VIL SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD ....	17
VIII.	ORGANIZACIJE ZA OPRAVLJANJE SKUPNIH ZADČV / 17 1. Delovna skupnost Skupne službe SOZD .....j____/ 17
IX.	POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV PRED NOTRANJO/
ARBITRAŽO............................../......./ 17
X.	OBVEŠČANJE .............................../.	17
XI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI .......|........./..	18
XII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA .	18
XIII.	ODGOVORNOST ZA NEIZPOLNJEVANJE SPORAZUMA 18
XIV.	PRISTOPANJE IN IZSTOPANJE IZ SOZD ...../....... 19
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .........../.... 19
PRILOGA 3

Na podlagi 40. člena Ustave SR Slovenije in 16., 382., 384. in 386. člena Zakona o združenem delu smo se delavci in združeni kmetje združeni v delovne organizacije in kmetijske zadruge
Hmezad Kmetijstvo Žalec n. sol. o.
Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje n. sol. o.
Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica n. sol. oi Hmezad Vrtnarstvo Celje p. o.
Hmezad Sadjarstvo Mirosan p. o.
Hmezad Celjska mesna industrija Celje n. sol. o.
Hmezad Celjske mlekarne Celje p. o.
'Hmezad Kmetijska zadruga »Savinjska dolina« Žalec n. sol. o.
Hmezad Kmetijska zadruga »Drava« Radlje ob Dravi n. sub. o.
Hmezad Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica n. sol. o.
Hmezad Čebelarska zadruga Kasaze p. o.
Hmezad Export-import Žalec p. o.
Hmezad »Notranja trgovina« Žalec n. sol. o.
Hmezad Strojna Žalec n. sol. o.
Hmezad Minerva Žalec p. o.
Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec p. o.
Hmezad Jata Ljubljana n. sub. o.
odločili, da se združimo v sestavljeno organizacijo združenega dela Hmezad n. sub.
o.	in zato sklepamo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela HMEZAD kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo n. sub. o. Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S sprejemom Samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Hmezad smo se delavci in kmetje sporazumeli:
-	uresničevati zadeve in posle skupnega pomena z medsebojnim sporazumevanjem v povezanosti in soodvisnosti pri ustvarjanju, prodobivju in razpolaganju s skupnim dohodkom;
-	na načelih medsebojne odgovornosti in solidarnosti odločati o delu in poslovanju temeljne organizacije v kateri združujemo svoje delo in sredstva;
-	svobodno prevzemati obveznosti določene v samoupravnih sporazumih o temeljih planov,
-	na podlagi združevanja dela in sredstev zagotavljati osebne, skupne in splošne interese ter pravico odločati o delu, pogojih in rezultatih skupnega dela;
-	varovati in razvijati socialistične samoupravne odnose, izpolnjevati svoje delovne in upravljal-ske sposobnosti;
-	z medsebojno delitvijo dela, specializacijo in organizacijo dela zagotoviti doseganje začrtanega razvoja SOZD.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom članice urejamo:
-	cilje združevanja,
-	statusne zadeve,
-	družbenoekonomske osnove odnosov in povezav v SOZD, določanje poslovne politike, posle in opravila skupnega pomena, koordiniranje delovanja SOZD,
-	medsebojna razmerja delavcev v SOZD,
-	samoupravne organe SOZD,
-	postopek reševanja sporov pred notranjo arbitražo,
-	odgovornost za neizpolnjevanje sporazuma,
-	pristopanje in izstopanje iz SOZD,
-	ostale skupne zadeve.
PRILOGA 5
ih CILJI ZDRUŽEVANJA
3.	člen
Članice združujemo svoje delo in družbena sredstva skladno z določili tega sporazuma z namenom, da bi skupaj ustvarile naslednje cilje:
-	oblikovale skupno poslovno politiko SOZD-
-	skupno planirale razvoj in določale prioritetne razvojne usmeritve;
razvijale medsebojna družbenoekonomska razmerja na osnovah skupnega prihodka in skupnega dohodka,-
-	dolgoročno zagotavljale hitrejši razvoj in ekonomsko varnost svojega poslovanja ob upoštevanju dogovorjene delitve dela;
-	zagotavljale pogoje za večji dohodek, večji osebni in družbeni standard zaposlenih in s tem zagotavljale večjo socialno varnost svojih delavcev in združenih kmetov;
-	razvijale in uvajale sodobno organizacijo dela in tehnologijo, racionalno izkoriščale proizvodne, skladiščne, trgovinske in kadrovske kapacitete ob medsebojni delitvi dela in s tem zmanjševale stroške proizvodnje;
-	zagotovile celovitejšo ponudbo z enotnim nastopom na domačem in tujem tržišču;
-	sporazumno združevale sredstva za hitrejšo realizacijo razvojnih programov;
-	stalno razvijale organizacijo dela, samoupravljanje ter strokovno in družbeno izpopolnjevanje delavcev.
4.	člen
Članice se obvezujemo, da bomo za uresničevanje ciljev združevanja:
-	sprejemale dolgoročni program razvoja SOZD, samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD ter srednjeročne in letne plane SOZD;
-	sporazumno združevale sredstva za realizacijo naložb skupnega pomena, določenih v samoupravnih sporazumih o temeljih plana;
-	skupno določale poslovni predmet članic v okviru proizvodne dejavnosti in dejavnosti SOZD;
-	koordinirale dejavnosti in opravljale dejavnosti skupnega pomena preko organizacij skupnega pomena in nosilcev poslov;
-	določale skupna načela enakopravne delitve ustvarjenega dohodka;
-	pospeševale razvoj kmetijske proizvodnje v organizacijah v sestavi SOZD in v povezavi z drugimi kmetijskimi organizacijami ter v združevanju dela, zemljišč in sredstev z združenimi kmeti;
-	pospeševale razvoj živilske industrije s stališča racionalnega izkoriščanja razpoložljive surovinske osnove v skladu s potrebami domačega in inozemskega tržišča;
-	skupno nastopale pri dogovorjeni nabavi in prodaji blaga;
-	razvijale notranjo in zunanjo trgovinsko dejavnost za čim boljšo prodajo lastnih proizvodov in za čim boljšo preskrbo potrošnikov;
- skupno nastopale na zunanjem tržišču, pri pridobivanju sredstev in pravic za uvoz blaga in opreme, za najemanje mednarodnih kreditov ter dajanje garancij v te namene;
-	ustanavljale skupna predstavništva doma in v tujini in skupno nastopale na sejah, razstavah in ekonomskopropagandnih akcijah;
-	enotno izvajale interno bančno in hranilno kreditno poslovanje preko Interne banke in hranilno kreditne službe in z združevanjem sredstev zagotavljale likvidnost članic;
-	razvijale raziskovalno in inventivno dejavnost ter posodabljale tehnologijo proizvodnje in poslovanja z uvajanjem sodobne organizacije dela in računalništva;,,
-	skupno nastopale v bankah in v drugih OZD pri najemanju kreditov ter sprejemale skupna stališča v odnosih z zavarovalnicami;
-	skupno nastopale pri poslovnem povezovanju in samoupravnem sporazumevanju v zadevah skupnega pomena in določale skupne predstavnike, delegacije v razne oblike poslovnega povezovanja in združevanja;
-	določale enotna izhodišča kadrovske politike, izobraževanja in zadev družbenega standarda;
-	opravljale druge skupne zadeve, za katere še članice sporazumemo.
III.	STATUSNE DOLOČBE IN PRAVNI POLOŽAJ SOZD
1.	Firma, sedež in zaščitni znak
5.	člen
Firma sestavljene organizacije združenega dela je:
Sestavljena organizacija združenega dela »HMEZAD« kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo, n. sub. o. Žalec.
Skrajšana firma je:
SOZD »HMEZAD« n. sub. o. Žalec.
Sedež SOZD je v Žalcu, Žalskega tabora 1.
6.	člen
V poslovanju s tujino lahko SOZD uporablja firmo v angleškem jeziku, ki se glasi:
Composite organization of associated labour »HMEZAD« - agriculture, industry, commerce and catering trade, unlimited secondary liability, Žalec.
7.	člen
SOZD in njene članice imajo enoten zaščitni znak, ki je opisan v statutu SOZD.
Zaščitni znak SOZD se uporablja skupaj z blagovno ah storitveno znamko in v druge namene, ki so določeni s statutom ah posebnimi pravih.
Za hmelj se uporablja tradicionalni zaščitni znak.
PRILOGA 6
11. člen
8.	člen
Članice se dogovorimo, da uporabljamo ime Hmezad kot sestavni del svojih firm oziroma uporabljamo poleg firme del skrajšane firme SOZD: »SOZD Hmezad«.
Zaščitni znak uporabljamo članice na dopisih, žigih, izdelkih, v ekonomski in ostali propagandi in dokumentaciji.
2.	Dejavnost SOZD
9.	člen
Dejavnosti SOZD, ki jih članice usklajeno opravljamo, so naslednje:
1)	Kmetijstvo in ribištvo
2)	živilska industrija
3)	kovinsko-predelovalna industrija
4)	trgovina na debelo
5)	trgovina na drobno
6)	zunanja trgovina
7)	gostinstvo in turizem
8)	transportna dejavnost
9)	znanstveno-raziskovalna dejavnost na področju agroživilstva
10)	interno bančno in hranilno kreditno poslovanje
11)	predelava plastičnih mas.
Stranske dejavnosti SOZD so:
1)	Projektiranje in druge sorodne tehnične storitve
2)	Raziskovalno-razvojne storitve
3)	Avtomatska obdelava podatkov.
Članice v svojih statutih natančneje določamo svojo dejavnost z upoštevanjem obstoječe delitve dela.
Za izvajanje novih dejavnosti, ki jih že opravlja posamezna članica mora dati soglasje delavski svet SOZD.
3.	Pooblastila SOZD v pravnem prometu
10.	člen
SOZD ima v pravnem prometu naslednja pooblastila za sklepanje pravnih poslov:
-	sklepanje finančno-kreditnih pogodb z bankami in drugimi kreditorji pri najemanju posojil in dajanje garancij za naložbe skupnega pomena iz naslova združenih sredstev;
-	sklepanje pogodb o investicijskih vlaganjih iz združenih sredstev za investicije v skladu s skupnim razvojnim programom;
-	sklepanje pravnih poslov v zvezi s pripravo, izvajanjem in nadzorom investicij iz združenih sredstev;
-	sklepanje pogodb o skupnih vlaganjih v objekte družbenega standarda iz združenih sredstev;
-	izvajanje programa ekonomske propagande iz združenih sredstev;
-	sklepanje poslov za dela delovne skupnosti SOZD;
-	izvajanje skupnega programa izobraževanja;
-	odločanje o uporabi sredstev skupnega sklada skupne porabe;
-	izdajanje internega glasila »Hmeljar«;
-	opravljanje storitev računalniškega centra;
-	zastopanje članic pred sodišči, razsodišči in drugimi upravnimi organi.
SOZD lahko opravlja posle pravnega prometa s tretjimi osebami v svojem imenu in za račun članice na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD, plana in sklenjenih dogovorov za:
-■ opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti v zvezi s posli, vezanimi za mednarodno financiranje, ustanavljanje podjetij in predstavništev v tujini ter o dolgoročnih poslih in večjih investicijskih nabavah v zunanje trgovinskem prometu;
-	pristopanje k samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom o zadevah, ki se nanašajo na več članic, združenih v SOZD;
-	dajanje garancij SOZD za račun članic ali za račun drugih OZD, s katerimi so članice v trajnih poslovnih odnosih in
-	sklepanje poslov blagovnega prometa po predhodnem sporazumu članic.
4.	Odgovornost - jamstvo
12.	člen
Za obveznosti SOZD do tretjih pravnih oseb, za posle po 10. členu tega sporazuma, ki jih sklepa v svojem imenu in za svoj račun, odgovarjajo članice neomejeno subsidiarno (n. sub. o.).
V primeru uveljavljanja jamstev po določbah prvega odstavka tega člena, morajo članice, ki so bile udeležene pri skupnih poslih iz združenih sredstev, vrniti članicam, ki pri poslih niso bile udeležene, porabljena sredstva.
13.	člen
Za obveznosti SOZD do tretjih pravnih oseb, ki jih sklepa v svojem imenu in za račun članic, odgovarjajo te v sorazmerju z njihovo udeležbo v celotnem poslu z vsemi sredstvi.
14.	člen
Med članicami ni medsebojne odgovornosti za obveznosti do tretjih oseb, razen v primerih, kadar se za tako odgovornost dogovorijo s posebnim sporazumom.
15.	člen
SOZD lahko prevzame jamstvo za pokrivanje obveznosti članic v celoti ah do določene višine le na podlagi soglasja vseh članic.
Obveznosti do tretjih oseb v imenu in za račun posamezne članice lahko prevzame SOZD le, če ga zato pooblastijo.
Članice se v teh primerih neposredno dogovorijo o oblikah medsebojne odgovornosti.
5.	Zastopanje
16.	člen
SOZD zastopa in predstavlja predsednik poslovodnega odbora SOZD (v nadaljevanju besedila: PO).
PRILOGA 7
Predsednik PO je pooblaščen, da zastopa SOZD in sklepa pravne posle brez omejitve v mejah dejavnosti SOZD in pooblastil ki jih ima SOZD po tem sporazumu.
V primeru odsotnosti predsednika PO zastopa in predstavlja SOZD eden izmed podpredsednikov PO, ki ga določi delavski svet SOZD. Podpredsedniki PO zastopajo SOZD v skladu s svojim delovnim področjem.
IV.	DRUŽBENO-EKONOMSKI ODNOSI V SOZD
17.	člen
Članice uresničujemo svoje družbenoekonomske odnose in povezanost v SOZD tako, da:
1.	koordiniramo področja dejavnosti SOZD;
2.	prenašamo opravljanje del in nalog skupnega pomena na delovno skupnost Skupne službe SOZD;
3.	poverjamo opravljanje določenih dejavnosti organizacijam skupnega pomena in nosilcem poslov SOZD;
4.	razvijamo medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka po reprodukcijskih celotah;
5.	razvijamo medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev;
6.	urejamo medsebojna razmerja na področju svobodne menjave dela med članicami in delovno skupnostjo Skupne službe SOZD;
7.	združujemo sredstva za zadeve skupnega pomena SOZD;
8.	izvajamo skupno poslovno politiko SOZD;
9.	razvijamo sistem skupnega planiranja SOZD;
10.	razvijamo skupni in enotni integrirani poslovno informacijski sistem SOZD.
1.	Koordinacije delovanja SOZD
18.	člen
Članice smo sporazumne, da za enotno delovanje SOZD, medsebojno usklajevanje razvoja, dejavnosti, tehnologij in znanj, oblikujemo koordinacije za področje:
-	razvoja in investicij,
-	proizvodnje,
-	komerciale,
-	financ,
-	ekonomike, organizacije in poslovne informatike,
-	odnosov v združenem delu.
Kooordinacije sestavljajo za posamezna področja pooblaščeni delavci članici
Koordinacijo vodi in sklicuje podpredsednik PO, odgovoren za posamezno področje delovanja SOZD.
19.	člen
Koordinacije imajo naslednja področja delovanja:
1.	Koordinacija področja razvoja in investicij:
PRILOGA 8
-	proučevanje razvojnih možnosti in planiranje razvoja,
-	planiranje investicij,
•«spremljanje izvajanja investicij,
-vzpodbujanje inventivne dejavnosti,
-	zbiranje, urejanje in uporaba tehnično-tehno-loške dokumentacije o izdelkih in tehnologijah.
2.	Koordinacija področja proizvodnje:
-	proizvodno povezovanje in izkoriščenost kapacitet,
-	povečevanje proizvodnje-količinsko in kvalitetno,
H9uporaba skupnih - enotnih tehnologij.
3.	Koordinacija področja komerciale: ¿¿¡proučevanje in poznavanje razmer na trgu,
-	planiranje in spremlajnje nabave in uvoza,
-	planiranje in spremljanje skladiščnih kapacitet in izkoriščenosti ter nadzor nad zalogami,
-	planiranje in spremljanje prodaje in izvoza,
-	skupna okonomska propaganda.
4.	Koordinacija področja financ:
-	planiranje, preskrba in plasman finančnih sredstev,
-	zagotavljanje likvdinosti in rentabilnosti,
-	združevanje sredstev.
5.	Koordinacija področja ekonomike, organizacije in poslovne informatike: ,
-	definiranje organizacijske strukture SOZD in poslovnih procesov,
-	izgradnja integriranega poslovnega infomra-cijskega sistema in računalništva,
¿ ".-planiranje, spremljanje in analiziranje poslovnih rezultatov in uspešnosti poslovanja, -proučevanje in definiranje družbeno-ekonom-skih odnosov,
Ljjguvajanje nagrajevanja po delu.
6.	Koordinacija področja odnosov v združenem delu:
-	urejanje samoupravnih razmerij,
-	kadrovska politika,
-	politika izobraževanja,
-	družbeni standard,
-	stanovanjske zadeve,
-	socialna problematika,
-	sistem obveščanja,
-	splošne zadeve.
2.	Skupne zadeve SOZD
20.	člen
Članice prenašamo opravljanje del in nalog skupnega pomena in skupne zadeve SOZD na delovno skupnost Skupne službe SOZD (DSSS). Delovna skupnost Skupne službe opravlja za SOZD strokovna, servisna in administrativna dela na področju:
-	načrtovanja razvojne in proizvodne usmeritve,
-	načrtovanja in usklajevanja razvoja proizvodnih programov in proizvodov,
-	strokovne osnove za pripravo poslovne politike, in strategij gospodarskih aktivnosti doma in v tujini,
.•¿priprave strokovnih osnov, za planske dokumente SOZD in analize poslovanja,
-	dolgoročne raziskave, oblikovanja predlogov
usklajene in skupne politike, ter priprave predlogov o združevanju dela in sredstev;
= analize organiziranosti SOZD, projektiranja organizacijskih modelov; razvoja sodobnih sistemov in metod upravljanja in vodenja;
-	vodenja postopkov usklajevanja samoupravne organiziranosti SOZD, normativne dejavnosti za SOZD, vodenja postopkov priprave odločitev za delegatski sistem v SOZD in v drugih oblikah združevanja in povezovanja v SOZD, samoupravnega normiranja in sodelovanja pri kreiranju samoupravno pravnih odnosov SOZD navzven, registracije statusa SOZD,
-	zastopanja SOZD pred sodišči in drugimi organi, tekoči pravni posli za članice,
-	strokovne priprave osnov kadrovske politike v SOZD, proučevanja in razvijanja izobraževalnega sistema, predlaganja osnov in meril za urejanje delovnih razmerij, razvijanja področja družbenega standarda in socialne politike,
-	izdajanja skupnega internega glasila in drugih publikacij,
-	dejavnosti za stik z javnostjo SOZD,
-	analiz in prognoz tehnično tehnološkega razvoja ter organizacija, usmerjanje razvojno raziskovalnih dejavnosti in odnosov z raziskovalnimi skupnostmi,
-	razvijanja in izvajanja skupnega in enotnega integriranega poslovno informacijskega sistema,
-	organiziranja računalniških obdelav in programiranja.
3.	Dejavnosti skupnega pomena
21.	člen
Članice poverjamo organizacijam skupnega pomena opravljanje določenih skupnih dejavnosti in strokovnih del skupnega pomena na področju:
-	finančnih poslov,
-	ostalih dejavnosti in strokovnih del skupnega pomena.
22.	člen
Članice poverjamo opravljanje finančnih poslov Interni banki SOZD Hmezad in Hranilno kreditni službi kmetijstva in gozdarstva.
Interna banka opravlja za članice:
-	poslovanje z združenimi sredstvi,
-	najemanje in plasman kreditov,
-	plačilni promet,
-	zastopanje pri bančnih in drugih finančnih organizacijah,
-	zagotavljanje finančne likvidnosti članic,
-	pripravo finančnih osnov za sklepanje sa-moupranih sporazumov o združevanju dela in sredstev in drugih sporazumov.
Hranilno kreditna služba opravlja za članice:
-	zbiranje hranilnih vlog in drugih sredstev občanov,
-	organiziranje združevanja sredstev članic za naložbe v zasebno kmetijstvo,
-	najemanje kreditov,
-	dajanje investicijskih kreditov za proizvodne namene članom združenih organizacij in druge kredite članom, delavcem članic in drugim vlagateljem,
-	dajanje kreditov članicam in Interni banki.
23.	člen
Članice lahko organiziramo druge organizacije skupnega pomena za opravljanje določenih skupnih dejavnosti in strokovnih del skupnega pomena za katere bomo ugotovile, da jih je mogoče in smotrno opravljati skupaj.
K ustanavljanju organizacij skupnega pomena daje soglasje delavski svet SOZD.
4.	Nosilci poslov
24.	člen
Članice, ki smo med seboj reprodukcijsko, poslovno ali drugače povezane na področju proizvodnje, predelave in prometa skupnih proizvodov in storitev, smo sporazumne, da opravljamo skupne posle in skupne dejavnosti preko nosilk poslov SOZD.
Nosilke poslov se določajo za tiste posle oziroma dejavnosti SOZD, v katere sta vključeni dve ali več članic in, ki so kot nosilke opredeljene v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD in v planu SOZD.
25.	člen
Nosilke poslov so tiste članice, ki vstopajo v poslovna razmerja izven SOZD v svojem imenu in na račun članic na področju:
H prometa blaga in storitev,
proizvodnje, predelave in prometa skupnih proizvodov,
- na drugih področjih dejavnosti SOZD.
Nosilke poslov določa delavski svet SOZD v skladu s temelji plana SOZD.
26.	člen
Članice smo sporazumne, da vstopajo v poslovna razmerja izven SOZD nosilke poslov.
Nosilke poslov so dolžne opravljati svojo dejavnost oziroma opravljati storitve za članice najmanj pod enakimi pogoji dela kot to opravljajo druge organizacije združenega dela na trgu.
Medsebojna razmerja med nosilkami poslov in ostalimi članicami za katere opravljajo skupne posle se urejajo s samoupravnimi sporazumi in skupnimi plani
5.	Urajen je medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka
27.	člen
Članice, ki smo med seboj reprodukcijsko povezane na področju proizvodnje, predelave in prometa skupnih proizvodov in storitev, se zavezujemo medsebojne odnose urejati na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka
Članice bomo v reprodukcijskih celotah zagotavljale enakopravnost pri pridobivanju dohodka glede na vloženo delo, sporazumno določanje ciljev, namenov in pogojev združevanja, medsebojno vplivanje na poslovno in razvojno politiko, prevzemanje skupnega rizika, medsebojno solidarnost ter odgovornost za večjo produktivnost dela in razširjanje materialne osnove našega dela.
PRILOGA 9
28.	člen
Članice urejamo medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka po določbah prejšnjega člena s samoupravnimi sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev na družbeno-ekonom-skih osnovah skupnega prihodka v skladu z zakonom.
6.	Urejanje medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka na podlagi združevanja dela in sredstev
29.	člen
Članice urejamo medsebojna razmerja pri ustvarjanju in razporejanju skupnega dohodka za uresničevanje nalog in ciljev in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD, z združevanjem dela in sredstev.
Članice združujemo delo in sredstva:
-	za povečanje in izboljšanje proizvodnih predelovalnih in prodajnih' zmogljivosti predvsem tam kjer smo z dogovorjeno delitvijo dela med seboj reprodukcijsko povezane,
-	za skupna vlaganja v raziskovalne, razvojne in investicijske programe,
-	za vlaganje v druge skupne projekte.
Članice v samoupravnih sporazumih o temeljih
plana SOZD in planih SOZD opredeljujemo obveznost združevanja sredstev za sporazumno določene namene.
30.	člen
Članice sklepamo za združevanje dela in sredstev samoupravne sporazume. V njih določamo osnove in merila za združevanje dela sredstev ter za ugotavljanje skupnega dohodka: zlasti normative materiala, stroškov, stopnjo amortizacije, način prevzemanja skupnega rizika, načina in roke vračila združenih sredstev ter nadomestil za gospodarjenje z združenimi sredstvi in druge osnove.
7.	Združevanje sredstev v SOZD in solidarnost
31.	člen
Članice sporazumno:
-	združujemo/poslovna sredstva,
-	združujemo devizna sredstva,
-	posojamo sredstva rezervnih skladov zaradi krepitve svoje materialne osnove, zagotavljanja skladnejšega razvoja in racionalnejšega koriščenja sredstev.
32.	člen
Za zagotovitev tekoče likvidnosti in za gospodarno uporabo prostih poslovnih finančnih sredstev in zmanjšanja potrebe po družbenih sredstvih, članice združujemo svoja prosta sredstva v interni banki po posebnem samoupravnem sporazumu.
Interna banka uporablja ta sredstva predvsem za likvidnost članic. Prosta šredsfva plasira v
PRILOGA 10
skladu s politiko, določeno v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Interne banke.
Članice si po načelu medsebojne solidarnosti v občasnih finančnih težavah posojamo sredstva rezervnih skladov v skladu z namenom porabe teh sredstev.
33.	člen
Članice, reprodukcijsko povezane na področju proizvodnje, predelave in prometa, medsebojno združujemo in odstopamo devizna sredstva s katerimi razpolagamo z namenom učinkovitega izvajanja planov, za zagotovitev nemotenega poslovanja in za večanje skupnega dohodka
članice združujemo devizna sredstva na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom. O zunanje-trgovinski politiki SOZD odloča skupni odbor članic za ekonomske odnose s tujino.
Združevanje in porabo deviznih sredstev članic izvajamo preko Interne banke SOZD.
34.	člen
Članice združujemo sredstva za skupne zadeve SOZD:
-SMza izvajanje skupnega programa izobraževanja in štipendiranja,
;:ir|za izvajanje skupnega programa propagandne dejavnosti;
t«;za izdajanje glasila »Hmeljar« in drugih sredstev informiranja,
-:za druge namene v soglasju s članicami.
Združevanje sredstev iz 1. odstavka se vrši na osnovi plana in programa dela v skladu s samoupravnim sporazumom. Plan sprejema delavski svet SOZD.
35.	člen
Članice združujemo del sredstev skupne porabe v skupnem skladu skupne porabe SOZD za
-’financiranje izgradnje in vzdrževanje skupnih počitniških domov in objektov družbenega standarda,-
-^financiranje rekreacije in športnih dejavnosti;
-'stroške srečanja delavcev SOZD;.
-	razne socialne in humanitarne namene;
-	delo družbeno-političnih organizacij SOZD.
Letni program skupnega sklada skupne porabe
SOZD sprejema delavski svet SOZD.
36.	člen
Članice združujemo del sredstev skupne porabe v solidarnostni sklad za članice, ki z lastnim dohodkom ne morejo pokriti minimalnih potreb sklada skupne porabe v skladu s samoupravnim sporazumom o zagotavljanju sredstev solidarnosti SOZD.
O združevanju sredstev solidarnosti odloča delavski svet SOZD.
37.	člen
Članice skupno in enotno vodimo stanovanjsko politiko v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o združevanju in porabi sredstev za stanovanjsko gradnjo.
Članice združujemo sredstva za stanovanjsko gradnjo v skladu z zakonom, družbenimi dogovori in Samoupravnim sporazumom v združenem stanovanjskem skladu pri Interni banki.
8.	Skupna poslovna politika SOZD
38.	člen
Članice v medsebojnem sodelovanju in poslovanju navzven skupno določamo poslovne cilje in poslovno politiko SOZD tako:
-	da koordiniramo programe in dejavnost SOZD in svoje poslovanje uskladimo s skupnimi interesi;
-da v poslovanju navzven zagotavljamo enoten nastop članic do skupnih poslovnih partnerjev;
-	da koordiniramo in povezujemo skupne posle;
-	da ne prevzemamo proizvodnih programov in poslov, ki sodijo v dejavnost druge članice;
-	da uporabljamo dogovorjeno tehniko obračuna in poslovanja in
-	da rešujemo medsebojne spore pred notranjo arbitražo.
39.	člen
Poslovno politiko SOZD določa delavski svet SOZD na osnovi programa razvoja, srednjeročnega programa in določi ukrepe za izvajanje.
40.	člen
Članice se zavezujemo, da bomo v samoupravnih sporazumih, dolgoročnih in letnih pogodbah ter drugih aktih zagotovile uveljavitev načel in skupnih poslovnih ciljev SOZD, dogovorjenih s tem sporazumom in drugimi samoupravnimi akti.
41.	člen
Nedopustno je poslovanje članice, ki bi bilo v nasprotju z interesi drugih članic in bi s tem povzročilo škodo ali poslovanje v nasprotju s sprejeto poslovno politiko in razvojnimi načrti SOZD.
Dohodek posamezne članice se ne more povečati s posli, ki bi zmanjšali dohodek druge.
Članica, ki s svojim poslovanjem povzroči škodo drugim članicam, jo mora povrniti.
42.	člen
Medsebojna razmerja in obveznosti med članicami urejamo s sprejetimi plani, samoupravnimi sporazumi in pogodbami v skladu z načeli tega sporazuma.
43.	člen
Članice smo dolžne izvršiti obveznosti, ki izvirajo iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD, plana SOZD in drugih sporazumov, razen, če tega ne prepreči višja sila ali se ne sporazumemo drugače.
Neizpolnjevanje obveznosti posamezne članice daje drugi članici pravico, da terja odškodnino članice, razen če je neizpolnitev obveznosti posledica višje sile.
9.	Planiranje
44.	člen
Usklajevanje odnosov družbene reprodukcije in razvoj temeljnih in delovnih organizacij v SOZD uresničujemo s plani dela in razvoja
Planiranje in programiranje dela in razvoja SOZD se uresničuje v odnosih medsebojne odvisnosti in sodelovanja, ki izvirajo iz združevanja
dela in sredstev SOZD, usklajeno s temelji plana razvoja SOZD in usklajeno s plani družbeno političnih skupnosti, interesnih skupnosti in drugih organizacij.
45.	člen
Skupno planiranje razvoja je temeljna oblika aktivnosti za doseganje ciljev združitve v SOZD.
Planiranje razvoja zajema razvoj posameznih dejavnosti in razvoj posameznih organizacij ob upoštevanju enotne metodologije planiranja razvoja in analiz za izvajanje skupnih planov in programov.
46.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, s srednjeročnimi plani in letnimi plani opredeljujemo:
-	razvoj tistih dejavnosti, ki so pomembne za usklajenost pogojev gospodarjenja v SOZD in za njihovo medsebojno sodelovanje;
-	združevanje dela in sredstev med članicami v SOZD ter z drugimi OZD za uresničitev skupnih nalog;
-	združevanje sredstev v interni banki za uresničevanje razvoja in financiranje tekočega poslovanja.
Vsebino skupnih planov v SOZD bomo po načelih istočasnega in kontinuiranega planiranja usklajevali s plani, ki jih sprejmejo članice SOZD z delovnimi organizacijami izven SOZD in z razvojnimi programi družbeno-političnih skupnosti.
47.	člen
Članice določamo s skupnimi plani razvoja temeljne obveznosti, pravice in dolžnosti glede osnov planiranja. Članice usklajujemo svoje plane s skupno postavljenimi planskimi cilji.
48.	člen
Članice izvajamo usklajeno planiranje in programiranje v SOZD na podlagi skupne in enotne metodologije planiranja, ki jo določi delavski svet SOZD.
Članice se s tem samoupravnim sporazumom zavezujemo, da bomo pri planiranju upoštevale skupno sprejete smernice z opredeljenimi osnovnimi cilji, ki se nanašajo na SOZD ter s konkretnimi obveznostmi posamezne članice.
49.	člen
Skupno planiranje SOZD organizirajo strokovne službe SOZD, ki imajo nalogo:
-	oblikovati enotne metodologije planiranja v skladu z zakonskimi predpisi;
-	pripravljati predloge dolgoročnih, srednjeročni in letnih planov razvoja in poslovanja SOZD na podlagi usklajenih planov članic;
-	oblikovati enotne metode za analiziranje poslovanja;
-¿izdelovati analize poslovanja SOZD in posameznih članic ter predlagati ukrepe za izboljšanje poslovanja.
50.	člen
Poslovodni organi in strokovne službe v temeljnih in delovnih organizacijah ter SOZD šo odgovorni za pravilnost podatkov in za strokovno utemeljenost in realnost svojih ocen in predlogov, kakor tudi za strokovno in pravočasno izpolnjevanje nalog, določenih v delovnem načrtu pripravljanja predlogov plana
51.	člen
Plan SOZD sprejme delavski svet SOZD ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja SOZD v tekočem srednjeročnem obdobju.
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD sprejmejo delavski sveti temeljnih organizacij članic.
52.	člen
Upoštevajoč načelo kontinuiranega planiranja se članice obvezujemo, da bomo svoje plane po potrebi uskladile ter poslovanje prilagodile spremenjenim pogojem.
10.	Poslovanje z motnjami
53.	člen
Članice smo sporazumne, da bomo po načelu solidarnosti pomagale članici, ki posluje z izgubo, če je to v skupnem interesu. Pri tem je članica dolžna, da pridobi za pokrivanje izgube tudi sredstva družbeno-političnih skupnosti in druga sredstva.
54.	člen j
Članica, ki posluje z izgubo, mora pripraviti sanacijski program.
Delavski svet SOZD imenuje posebno komisijo, ki v sodelovanju s strokovnimi službami članice izdela sanacijski program. Sanacijski program se nato predloži v obravnavo delavskemu svetu SOZD.
Članice se obvezujemo, da bomo sodelovale pri izvajanju sanacijskega programa, ki ga potrdi delavski svet SOZD in pokrivale izgubo posamezne članice v kolikor izgube ne morejo pokriti same temeljne organizacije članice.
V ta namen bomo članice združile prosta sredstva rezervnega sklada in druga sredstva v obliki posojila.
55.	člen
Članice, ki pokrivamo s svojimi sredstvi izgubo posamezne članice, sklenemo s članico, ki je v izgubi pogodbo o sanaciji, v kateri so dogovorjene tudi pravice do soodločanja v zadevah sanacije s samoupravnimi organi članice, ki se sanira.
56.	člen
Članice lahko oblikujemo sredstva skupnih rezerv SOZD.
Višino sredstev skupnih rezerv SOZD bomo določile s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in z letnimi plani.
Sredstva skupnih rezerv bomo uporabljale za naslednje namene in pod naslednjimi pogoji:
-	za kritje izgube pri poslovanju pod pogojem, da je s sprejetim sanacijskim programom soglašal tudi delavski svet SOZD,
-	za prekvalifikacijo delavcev, kadar je ta posledica skupne odločitve o proizvodni preusmeritvi, dogovorjeni s plani SOZD,
?Sza kritje škode, ki je nastala ob naravnih nesrečah.
Sredstva skupnih rezerv se praviloma uporabljajo kot posojilo z obveznostjo vračanja, kadar sredstva rezerv članic ne zadoščajo.
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V SOZD
57.	člen
Članice se sporazumemo, da urejamo na podlagi skupnih oSnov in meril določena vprašanja s področja medsebojnih razmerij delavcev.
58.	člen
Članice sporazumno v svojih samoupravnih splošnih aktih urejamo:
-	osnove in merila za delitev sredstev za OD za istovrstna oziroma podobna dela in naloge,
obračunavanje in izplačevanje nadomestil za OD,
^nagrajevanje inovacij,-
59.	člen
Članice s posebnimi sporazumi v skladu z zakonom, družbenimi dogovori, in drugimi splošnimi akti sklepamo samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in osebnih dohodkov.
S tem samoupravnim sporazumom urejamo:
1)	skupne osnove in merila, po katerih glede na doseženo produktivnost dela, skladno z določili o temeljih skupnih planov razporejamo čisti dohodek;
2)	skupne osnove in merila po katerih razporejamo sredstva za osebne dohodke na posamezne delavce glede na njihov osebni prispevek v tekočem letu in rezultati gospodarjenja z minulim delom in v skladu s samoupravnimi sporazumi panog, h katerim je posamezna članica pristopila, urejamo splošne osnove in merila za določanje nadomestil iz osebnih dohodkov in drugih osebnih izdatkov;
3)	enotne osnove za pospeševanje inventivne dejavnosti;
4)	pogoje in osnove za izvajanje solidarnosti za kritje osebnih dohodkov in sredstev za osebno porabo delavcem tistih temeljnih organizacij, ki iz objektivnih razlogov teh sredstev v dogovorjeni višini ne bi mogle kriti iz svojega ustvarjenega dohodka in
5)	druge osnove, za katere se članice dogovorimo.
60.	člen
Članice se sporazumemo, da na področju delovnih razmerij s samoupravnimi akti usklajeno urejamo:
PRILOGA 12
-	osnove in merila za sklenitev delovnega razmerja,
-	osnove in merila za programirano usposabljanje pripravnikov
-	primere in pogoje, pod katerimi lahko ali morajo delavci temeljne organizacije delati v drugi temeljni organizaciji v sestavi DO oziroma SOZD,
-	način izbire delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
-	oblike, organizacijo in izvajanje izobraževanja,
■- merila in osnove za štipendiranje ter pogoje izobraževanja ob delu,
-	zaposlovanje oziroma razporejanje štipendistov,
-	uresničevanje drugih temeljnih pravic iz delovnega razmerja, ki zadevajo interese delavcev vseh temeljnih organizacij.
61.	člen
Članice smo sporazumne, da se lahko delavci začasno razporejajo na dela in naloge v drugo temeljno organizacijo ah delovno skupnost v okviru SOZD v naslednjih primerih:
-	višja sila (potres, poplava, požar, druge elementarne nesreče),
-	nenadni kvar surovin in materiala,
-	pomanjkanje surovin, materiala ah energije,
-	začasna nadomestitev nepredvidenega izostanka delavca,
-	začasne potrebe po povečanju števila delavcev v posamezni temeljni organizaciji ah delovni skupnosti,
-	začasna zdravstvena nesposobnost delavca za opravljanje svojih del in nalog.
62.	člen
Članice smo sporazumne, da je možno delavca začasno razporediti na delo tudi v temeljno organizacijo ah delovno skupnost izven delovne ah sestavljene organizacije. Takšna razporeditev je možna zlasti v tehle primerih:
7; pomanjkanje reprodukcijskega materiala,
-	okvare na strojih in napravah,
-	zmanjšanja obsega proizvodnje ah opravljanja druge dejavnosti,
-	spremembe tehnološkega procesa,
-	spremembe načina poslovanja.
/
63.	člen	j
članice smo sporazumne, da je delavca mogoče razporediti na delo v drugo temeljno organizacijo oziroma skupnost v sestavi delovne ah sestavljene organizacije, kadar to terjajo zahteve delovnega procesa, zlasti pa v naslednjih primerih: /
-	kadar se skladno z zakonom zagoto/i, da delavec iz kakršnihkoli razlogov ni več zmožen opravljati svojih nalog, v temeljni organizaciji pa ni ustreznih del in nalog,
-	kadar se delavci temeljnih organizacij sporazumejo, da bi bilo smotrno zaradi uresničevanja skupnih interesov v eni temeljni^organizaciji oz. delovni skupnosti povečati število delavcev, v drugi pa število delavcev zmanjšati,
-	kadar temeljni organizaciji za nemoteno izvajanje delovnega procesa manjkajo delavci določene strokovne izobrazbe oziroma z delom prido-
bljenih delovnih zmožnosti, druga temeljna organizacija pa ima takih delavcev dovolj.
64.	člen
Podrobnejša določila za izvajanje skupnih osnov in meril za urejanje delovnih razmerij so urejena v ustreznih samoupravnih splošnih aktih.
VI.	ORGANI SOZD
65.	člen
Samoupravljanje v SOZD uresničujejo delavci enakopravno in v vzajemni odgovornosti z vsemi delavci članic:
-	z odločanjem na zborih delavcev,
-	z referendumom in drugiini oblikami osebnega izjavljanja na način, za katerega so se dogovorih v svojih sporazumih in statutih,
-	po svojih delegatih v delavskem svetu SOZD in drugih skupnih organih upravljanja za opravljanje zadev skupnega pomena,
-	z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in delom organov in služb/SOZD.
66.	člen
Za doseganje skupnih ciljev SOZD poverimo delavci in člani podpisnic opravljanje zadev skupnega pomena skupnim organom samoupravljanja SOZD:
a)	delavskem^ svetu SOZD,
b)	izvršilnimurganom delavskega sveta SOZD,
c)	poslovodnemu odboru SOZD.
1.	Delaviki svet SOZD
Sme,
J	66. člen
Delavski svet SOZD je skupen organ upravljanja članic.
D«avci, združeni kmetje in obrtniki temeljnih organizacij, združenih v delovne organizacije v sestavi SOZD vohjo skupnega delegata v delavski svet SOZD in njegovega namestnika.
/ Delegati v delavskem svetu SOZD delajo v skla-/du s smernicami, ki jih dajejo delavci in združeni kmetje, obrtniki, oziroma delavski sveti članic ter so jim za svoje delo odgovorni.
Vohtve delegatov v delavski svet, odpoklic, način oblikovanja stališč, odgovornost delegatov in druga področja urejajo poleg tega sporazuma in statuta še samoupravni splošni akti članic.
\ Mandat člana delavskega sveta SOZD traja dve leti.
\ Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v delavski svet SOZD.
\V delavski svet SOZD ne morejo biti izvoljeni poslovodni organi članic in člani PO SOZD.
67.	člen
klavski svet SOZD sestavlja po 1 (en) delegat vsake članice, 1 (en) delegat delovne skupnosti Skupne službe SOZE) po 1 (en) delegat na vsakih
PRILOGA 13
nadaljnjih 400 delavcev članic in pol 1 (en) delegat iz vrst združenih kmetov, oziroma obrtnikov članice, ki ima v svoji sestavi TZO oziroma TOK.
68.	člen
Delavski svet SOZD ima naslednje pristojnosti: :’$Hskrbi za izvajanje tega sporazuma,
-	določa predlog statuta in predlog sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter razglaša njihovo veljavnost,
^Hdoloča predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD,
. 'j-5sprejema plan SOZD,
'/¿.sprejema poslovno politiko SOZD in ukrepe za njeno izvajanje ter ukrepe za izvajanje planov,
-	sprejema smernice za gospodarsko planiranje in enotno metodologijo planiranja SOZD,
-	sprejema skupne organizacijske in poslovno informacijske odločitve, ,
-	sprejema samoupravne splošne akte za katere je poolbaščen po tem sporazumu in Zakonu,
-	odloča o razpolaganju z združenimi sredstvi za naložbe skupnega pomena,
-	odloča o ustanovitvi novih članic, oz. o njihovem pristopu v SOZD,
|gš| sprejema predlog programa dela DS Skupne službe SOZD,
-	sprejema plane in programe ljudske obrambe in družbene samozaščite,
-	določa predloge samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev,
voli, imenuje in razrešuje svoje izvršilne organe,
-	voli, imenuje in razrešuje poslovodni odbor (PO) in vodjo DS Skupne službe SOZD,
v - imenuje stalne in občasne komisije,
-	daje smernice in navodila PO SOZD in nadzoruje njegovo delo,
-	daje soglasje k pristopu drugih DO k samoupravnemu sporazumu o združitvi v SOZD,
-	sklepa samoupravne sporazume o združevanju SOZD v skupnosti, združanja, zbornice in druge asociacije,
;-r odloča o drugih zadevah, za katere je po zakonu, tem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih pristojen delavski svet SOZD.>
69.	člen
Delavski svet SOZD sprejema sklepe o vprašanjih o katerih se delavci osebno izjavljajo, v soglasju z vsako temeljno organizacijo članice oz. enovito delovno organizačijo-članico.
V skladu s statutom temeljne organizacije članice lahko daje soglasje iz prvega odstavka tega člena delavski svet temeljne organizacije, če se z njfr mi določajo ukrepi za izvršitev plana in drugih sklepov delavskega sveta SOZD.
Temeljne organizacije članice morajo dati soglasje v roku, ki ga določi delavski svet SOZD, rok pa ne sme biti daljši od 30 dni.
70.	člen
Delavski svet SOZD odloča o drugih vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov delegatov vseh članic.
PRILOGA 14
71.	člen
Kadar delavski svet SOZD odloča o zadevah za katere se zahteva soglasje, pa soglasje članic ni doseženo, se začne usklajevalni postopek. Delavski svet imenuje komisijo, ki mora opraviti usklajevalni postopek v roku 8 dni.
Če članice po izvedenem usklajevalnem postopku ne dosežejo'soglasja, se sporno vprašanje preloži v reševanje notranji arbitraži.
2.	Izvršilni organi delavskega sveta SOZD
72.	člen
Izvršilni Organi delavskega sveta SOZD so:
1.	odbor za razvoj in investicije,
2.	odbor za proizvodnjo,
3.	odbor za finance in komercialo,
4.	odbor za ekonomiko, organizacijo, poslovno informatiko in odnose v združenem delu.
Odbori štejejo od 5 do 9 članov.
Člane odborov voh delavski svet izmed svojih članov in drugih delavcev članic in določi število članov posameznega odbora. Vsak odbor izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
Odbor za razvoj in investicijo
73.	člen
Odbor za razvoj in investicije ima naslednje pristojnosti:
^Opredlaga delavskemu svetu smernice za samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD,
-	spremlja izvajanje plana in predlaga delavskemu svetil ustrezne ukrepe,
Slslpredlaga delavskemu svetu sprejem samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za naložbe skupnega pomena,
-	predlaga plane investicij in spremlja izvajanje investicij,; 1
-	obravnava področje inventivne dejavnosti in predlaga ukrepe,
SMSpredlaga program raziskovalnih nalog in razvojnih projektov,'
-	opravlja ostale naloge s področja razvoja in investicij.
Odbor za proizvodnjo
74.	člen
Odbor za proizvodnjo ima naslednje pristojnosti!
-	predlaga delavskemu svetu smernice za samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD s področja proizvodnje,
-	spremlja in analizira problematiko proizvodnje,
affigspremlja izvajanje plana proizvodnje in predlaga ukrepe,
-	obravnava letni plan SOZD,
-	predlaga ukrepe za povečanje proizvodnje in večjo kakovost proizvodov in storitev,
obravnava proizvodno povezovanje in izkoriščenost kapacitet in predlaga ukrepe,
-	predlaga ukrepe za uporabo skupnih in enotnih tehnologij,
-	opravlja ostale zadeve s področja proizvodnje.
Odbor za finance in komercialo
75.	člen
Odbor za finance in komercialo ima naslednje pristojnosti:
-	predlaga delavskemu svetu smernice za Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD in plan SOZD s področja financ in komerciale,
-	predlaga delavskemu svetu finančno politiko SOZD,
-	predlaga delavskemu svetu komercialno politiko SOZD,
,s|- obravnava problematiko s področja financ in komerciale in predlaga ukrepe,
-	spremlja gibanje in stanje finančnih sredstev članic in predlaga ukrepe za zagotavljanje finančnih sredstev članic,
-	predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja SOZD,
-	predlaga ukrepe za pospeševanje izvoza,
-	obravnava smernice za razvijanje proizvodov in storitev,
predlaga ukrepe za enoten nastop na domačih in tujih tržiščih,
-	predlaga strategijo za doseganje postavljenih ciljev SOZD,
-	opravlja ostale naloge s področja financ in komerciale.
Odbor za ekonomiko, organizacijo, poslovno informatiko in odnose v združenem delu.
76.	člen
Odbor za ekonomiko, organizacijo, poslovno informatiko in odnose v združenem delu ima naslednje pristojnosti:
-j predlaga delavskemu svetu smernice za samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD in plan SOZD,
-	predlaga smernice za pripravo letnega gospodarskega plana SOZD in ga predlaga delavskemu svetu,
-	spremlja poslovno učinkovitost in uspešnost poslovanja SOZD ter predlaga ukrepe,
-	obravnava periodične in zaključne račun/ SOZD in jih predlaga delavskemu svetu,
-	spremlja in analizira in usklajuje osnov/in merila ha področju delitve, poenotenje razvj/a in vrednotenja del in nalog in predlaga ukrep
-predlaga ukrepe za pokrivanje izgube^ziroma sanacijo posamezne članice,
-	predlaga ukrepe za realizacijo enotnega poslovno informacijskega sistema SOZB» in razvoj
A°p, /
-	daje smernice za pripravo programov in planov SOZD,	J
-	določa metodologijo za pripravo planov,
-	pripravlja in predlaga predloge za razvoj organizacijskega in samoupravnega' sistema SOZD,
-	obravnava pobude za sklenitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov h katerim pristopa SOZD,
-	obravnava predloge samoupravnih sporazumov SOZD in jih posreduje delavskemu svetu SOZD,
-	predlaga plane razvoja družbenega, standarda,
-	obravnava kadrovsko politiko SOZD,
-	predlaga plan skupnega sklada skupne porabe SOZD,
-	predlaga delavskemu svetu plan izobraževanja ih štipendiranja,
obravnava socialno problematiko in področje varstva pri delu in predlaga ukrepe,
-	opravlja ostale naloge s področja ekonomike, organizacije, poslovne informatike in odnosov v združenem delu.
3.	Poslovodni organ SOZD
77.	člen
■ poslo-
SOZD ima kolegijski poslovodni organ -vodni odbor (PO).
Poslovodni odbor sestavljajo predsednik in šest podpredsednikov.
Podpredsedniki PO se ¡menjujejo za naslednja področja:
1.	vodenje področja razvoja in investicij,
2.	vodenje področjafikonomike, organizacije in poslovne informatika
3.	vodenje področja financ,
4.	vodenje področja proizvodnje,
5.	vodenje področja komerciale,
6.	vodenje področja odnosov v združenem delu. Podpredsednik/ PO strokovno odgovarjajo za
posamezno področje.
Predsednika/n podpredsednike PO imenuje in razrešuje delavski svet SOZD na predlog razpisne komisije.
Mandat Predsednika in podpredsednikov PO traja štiri/eta.
78.	člen
Poslovodni odbor opravlja naslednje zadeve: odi poslovanje SOZD,
Odgovarja za izvajanje tega sporazuma,
'odgovarja za oblikovanje in izvajanje poslov-' politike,
-	odgovarja za izvajanje samoupravnega spora-Izuma o temeljih plana SOZD in planov SOZD ter
izdaja ustrezne zadolžitve,
-	odgovarja za uporabo združenih sredstev SOZD in izvaja odločitve,
-	usklajuje delo poslovodnih organov članic SOZD, Interne banke in Hranilno kreditne službe in v ta namen daje predloge in zadolžitve,
-	določa in usklajuje delovne aktivnosti v DS Skupne službe,
■ predlaga in izvršuje sklepe delavskega sveta SpZD in njegovih izvršilnih organov.
79.	člen
tedsednik PO opravlja naslednje zadeve: -zastopa in predstavlja SOZD,
-	cdgovarja za zakonitost dela v SOZD,
-	\pdi in odgovarja za delo PO,
-	predlaga poslovno politiko SOZD in ukrepe za njenotzvajanje,
PRILOGA 15
-	odgovarja za vodenje poslovanja SOZD, za izvrševanje sklepov organov upravljanja SOZD in uresničevanje samoupravnih splošnih aktov in izvajanje samoupravnih sporazumov,
-	odgovarja za usklajenost dela članic SOZD,
-	odgovarja za izpolnjevanje obveznosti SOZD,
-	sodeluje na sejah delavskega sveta in drugih organov upravljanja SOZD,
-	skrbi za pravočasno sprejemanje poslovnih odločitev in njihovo izvajanje,
-	opravlja druge zadeve v skladu s samoupravnim sporazumom, statutom in zakonom. ’
80.	člen
Podrobnejše določbe o delovnem področju, o pogojih za imenovanje članov PO in o postopku imenovanja PO vsebuje statut SOZD.
81.	člen
Za izvajanje skupnih nalog in koordinacijo poslovanja med članicami se v SOZD oblikuje posvetovalno telo - svet direktorjev.
Svet direktorjev sestavljajo člani PO, vsakokratni poslovodni organi članic, Interne banke in • HKS.
Svet direktorjev sklicuje in vodi predsednik PO.
Naloge in pristojnosti sveta direktorjev so določene v statutu SOZD.
82.	člen
PO koordinira delo poslovodnih organov članic, Interne banke in HKS z medsebojnim dogovarjanjem, seznanjanjem o stanju in problemih pri delu in skupnem poslovanju ter pripravi predlogov odločitev za organe upravljanja SOZD' in članic SOZD.
83.	člen
Delovni proces v SOZD usklajuje PO skupaj s poslovodnimi organi članic ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
84.	člen
Sklepi, sprejeti v zvezi s koordiniranjem delovnega procesa v SOZD so obvezni za vse članice in njihove poslovodne organe.
85.	člen
Če pride med poslovodnimi organi članic do nesoglasja, ima vsak poslovodni organ pravico in dolžnost o tem obvestiti delavski svet svoje delovne organizacije in delavski svet delovne organizacije poslovodnega organa, s katerim se ni strinjal'-
V nujnih primerih, in v primerih, ko bi nastala večja škoda ah bi bil ogrožen delovni proces, če se posamezen sklep ne bi izvršil, gre spor med poslovodnimi organi pred skupno telo za posredovanje pri usklajevanju delovnega procesa in se o !em obvestijo delavski sveti članic, katerih poslovodni organi se niso sporazumeli.
Skupno telo iz prejšnjega odstavka tega člena ima predsednika in dva člana Po enega člana določi vsaka stranka v sporu, predsednika pa določita stranki v sporu sporazumno. To telo se sestane takoj po ustanovitvi in da predlog za uskladitev delovnega procesa.
4.	Uresničevanje sprejetih nalog
86.	člen
Zaradi sprotnega usklajevanja interesov za izvajanje dogovorjenih ciljev in zadev skupnega pomena samoupravni, izvršilni in poslovodni organi ter drugi odgovorni delavci stalno sklepamo dogovore, izvajamo ukrepe, koordiniramo delo in aktivnost pri:
-	zunanjetrgovinskih poslih;
-	prevzemanju jamstev za posamezne posle, kadar je na poslu udeleženih ah kako drugače zainteresiranih več temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij v sestavi SOZD;
-	pripravah samoupravnih sporazumov o dohodkovnih odnosih in skupnih vlaganjih, kadar sodeluje več članic;
-	tehnoloških, organizacijskih in drugih raziskavah, ki so pomembne za članice;
-	pripravah osnov in izhodišč za urejanje odnosov v razporejanju čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov;
-	dogovorih o skupnih reklamnih nastopih, zlasti na mednarodnih sejmih doma in v tujini;
-	urejanju in izpopolnjevanju enotnega informacijskega sistema ter o izpopolnjevanju enotne poslovne tehnike;
-	pripravi programov za izobraževalne akcije; h j'ta sodelovanju na področju rekreacijskih, kulturnih in športnih aktivnosti,
-	na vseh drugih področjih, ki so pomembna za tekoče delovanje članic.
87.	člen
Z namenom, da sproti ugotavljamo izvajanje planskih in drugih nalog ter uspešnosti in učinkovitost poslovanja skladno s postavljenimi temeljnimi cilji in da s tem ustvarjamo možnosti sprotnega korigiranja poslovanja, članice tekoče spremljamo dejavnost vseh temeljnih organizacij, delovni!. organizacij in SOZD kot celote.
Na podlagi teh pokazateljev in analiz poslovodni organ SOZD tekoče opozarja samoupravne in poslovodne organe temeljnih organizacij, delovnih organizacij in SOZD ter jim daje ustrezne predloge.
88.	člen
Z namenom, da se zagotovijo v medsebojnem poslovanju načela poštenega in odkritega sodelovanja, temeljne organizacije in delovne organizacije dovolimo vsaki članici in pristojnim skupnim organom SOZD vpogled v svoje poslovne knjige in drugo dokumentacijo v vseh tistih zadevah, ki se nanašajo na medsebojno in skupno sodelovanje.
VII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SOZD
89.	člen
V DSSS se oblikujejo organizacijske enote, ki zagotavljajo izvajanje skupnih zadev, poverjenih s tem sporazumom.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo SOZD je organ članic, ki opravlja nadzor nad izvajanjem samoupravnih splošnih aktov, samoupravnih sporazumov, nad uresničevanjem z ustavo, zakonom in splošnimi akti SOZD zagotovljenih pravic delavcev, nad izvajanjem sklepov samoupravnih organov, odborov in poslovodnih organov, izpolnjevanjem delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb, nadzor nad uporabo sredstev, poslovanjem in o finančno-mate-rialnem položaju SOZD.
90.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole sestavljajo delegati, ki jih neposredno izvolijo članice na predlog družbenopolitičnih organizacij.
Mandat članov odbora samoupravne delavske kontrole traja 2 leti
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana odbora samoupravne delavske kontrole.
Za člana odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti izvoljen član delavskega sveta SOZD, član izvršilnega organa DS SOZD, kakor tudi ne delavec, ki po zakonu ne more biti izvoljen v delavski svet SOZD.
91.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole je samostojen in neodvisen pri svojem delu.
Strokovne službe članic so dolžne zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole popoln vpogled v vse podatke in informacije.
Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča o ugotovljenih nepravilnostih pristojne organe upravljanja in poslovodne organe, o zadevah SOZD pa delavski svet SOZD in poslovodni odbor.
O vseh primerih pa je odbor dolžan obvestiti organe družbeno-političnih organizacij članic in SOZD.
VIII.	ORGANIZACIJE ZA OPRAVLJANJE SKUPNIH ZADEV
Delovna skupnost Skupne službe SOZD
92.	člen
Za izvrševanje skupnih zadev, določenih s tem samoupravnim sporazumom oblikujejo delavci, ki opravljajo ta dela delovno skupnost Skupne službe (DSSS). Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev DSSS ter delavcev članic, se urejajo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
V okviru tega samoupravnega sporazuma in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih urejajo delavci DSSS svoja medsebojna razmerja s samoupravnimi splošnimi akti DSSS.
94.	člen
Delo DSSS vodi, organizira in usklajuje vodja DSSS.
95.	člen
Delavci DSSS pri izvajanju svojih nalog:
-	izvršujejo zadolžitve članov poslovodnega odbora in PO kot celote in vodje DSSS,
-	analizirajo problematiko ustreznega področja in oblikujejo predloge za razreševanje odprtih vprašanj,
-	zagotavljajo pravočasno opravljanje strokovnih administrativnih in tehničnih opravil za organe SOZD.
96.	člen
Delavci DSSS uresničujejo samoupravljanje na načelih enakopravnosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti ter na način, ki ga določajo ustava, zakon, samoupravni sporazum in statut DSSS.
Delovna skupnost Skupne službe:
-	sprejema predlog programa dela in na njegovi podlagi tudi plan DSSS,
-	odloča o uporabi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo,
-	ureja delovna razmerja za vsa dela in naloge,
-	odloča o uporabi sredstev za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela DSSS v okviru plana,
-	sklepa samoupravne sporazume in druge samoupravne splošne akte.
IX.	POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV PRED NOTRANJO ARBITRAŽO
97.	člen
Članice medsebojne spore rešujemo sporazumno. Če pa sporazum ni mogoč, je za reševanje spora pristojen senat notranje arbitraže SOZD.
Notranja arbitraža odloča v senatu, ki ga sestavljajo predsednik senata in dva arbitra kot člana.
Vsak udeleženec v sporu imenuje po enega arbitra za člana arbitražnega senata, ta dva pa sporazumno imenujeta predsednika arbitražnega senata.
Arbitra in predsednik arbitraže so imenovali z liste arbitrov.
Določbe o pristojnosti in delu notranje arbitraže so podrobneje razčlenjene v Pravilniku o notranji arbitraži SOZD.
X.	OBVEŠČANJE
98.	člen
Članice zagotavljamo pogoje za delovanje in razvoj enovitega in usklajenega sistema obveščanja delavcev.
PRILOGA 17
Za obveščanje so odgovorni delavski svet SOZD, poslovodni odbor SOZD in poslovodni organi članic ter družbeno politične organizacije SOZD.
100.	člen
Članice se obvezujemo, da v SOZD zagotovimo medsebojno obveščanje o vseh zadevah skupnega pomena in zadevah, ki lahko vplivajo na družbe-no-ekonomske odnose znotraj SOZD, kakor tudi na odnose z drugimi OZD oziroma skupnostmi.
101.	člen
Članice se obvezujemo, da zagotavljamo strokovnim službam za področje skupnega informiranja potrebe podatke. Zato se sporazumemo, da poenotimo in uskladimo svoje notranje poslovno informacijske sisteme, pri tem pa uporabljamo in razvijamo sodobne metode obdelave podatkov in dogovorjene podatke pravočasno posredujemo za nadaljnjo obdelavo SOZD. Pri tem upoštevamo načelo racionalnosti informacijskega sistema na vseh nivojih.
102.	člen
Članice se obvezujemo, da DSSS SOZD zagotavljamo potrebno in sodobno materialno bazo za delovanje in razvoj skupne informativne dejavnosti.
103.	člen
Članice izdajamo z namenom uspešnega obveščanja delavcev skupno glasilo »HMELJAR« in druge informativne publikacije o zadevah skupnega pomena.
104.	člen
Članice urejamo skupno obveščanje in izdajanje skupnega glasila s posebnim samoupravnim splošnim aktom.
Članice bomo s tem aktom opredelile pogoje in načine obveščanja širše javnosti o zadevah skupnega pomena, oziroma o dejavnosti SOZD.
XI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
105.	člen
Članice urejamo medsebojne družbeno-eknom-ske odnose s samoupravnimi splošnimi akti.
106.	člen
Članice sprejemamo in sklepamo v SOZD naslednje samoupravne sporazume:
-	samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD,
-	samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev,
-	samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med članicami in DSSS SOZD,
-	druge samoupravne sporazume o skupnih osnovah in merilih oziroma samoupravne sporazume, s katerimi se ureja opravljanje skupnih zadev in uresničujejo drugi skupni interesi v SOZD.
PRILOGA 18
107.	člen
Članice sprejemamo v SOZD še naslednje skupne samoupravne splošne akte:
-	statut SOZD,
“•pravilnik o metodologiji planiranja,
-	pravilnik o medsebojnem obveščanju,
-	pravilnik o inventivni dejavnosti,
-	poslovnik o delu organov upravljanja v SOZD,
-	pravilnik o notranji arbitraži.
Delavski svet SOZD s samoupravnim splošnim aktom predlaga skupne osnove za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog.
Po potrebi lahko članice SOZD sprejmejo še druge samoupravne splošne akte.
108.	člen
Osnutke samoupravnih sporazumov in samoupravnih splošnih aktov, predvidenih s tem samoupravnim sporazumom, pripravijo delovna telesa delavskega sveta SOZD in strokovne službe DSSS SOZD v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom SOZD.
Delavski svet SOZD mora pred odločanjem o sprejemu samoupravnega splošnega akta vse pripombe in stališča delegatov obravnavati in sprejeti določeno mnenje. Enak postopek velja tudi za spremembe in dopolnitve samoupravnih splošnih aktov.
XII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
109.	člen
Članice s posebnim samoupravnim sporazumom ustanovimo komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter določimo njegove naloge-
Komite sestavljajo predsedniki teh odborov vseh članic, delegirani predstavniki sindikalne organizacije in organizacije ZK na ravni SOZD, predstavnik delavskega sveta SOZD in predsednik poslovodnega odbora.
XIII.	ODGOVORNOST ZA NEIZPOLNJEVANJE SPORAZUMA
110.	člen
Članice se sporazumemo, da proti članici, ki ne izpolnjuje obveznosti po tem sporazumu, delavski svet SOZD predlaga izvedbo enega izmed naslednjih ukrepov: (
-	postopek za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti;
-	razrešitev poslovodnih organov;
-	odpoklic delegatov oziroma razrešitev organov upravljanja in razpis novih volitev.
Sklep o tem sprejme delavski svet SOZD na predlog odbora samoupravne delavske kontrole.
Sklep delavskega sveta mora delovna skupnost prizadete članice obravnavati ter zavzeti do njega svoja stališča.
Če članica predlaganih ukrepov ne izvrši, se lahko začne postopek za izločitev iz SOZD.
XIV.	PRISTOPANJE IN IZSTOPANJE IZ SOZD
111.	člen
K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge delovne organizacije. O združitvi druge delovne organizacije sklepa delavski svet SOZD soglasno.
Za odločanje mora delovna organizacija in SOZD pripraviti ustrezne družbeno-ekonomske pokazatelje.
112.	člen
Članica izstopi iz SOZD, če tako sklenejo delavci članice na referendumu in ko ugotovi izstop delavski svet SOZD. Članica, ki izstopa, mora svojo odločitev sporočiti ostalim članicam vsaj šest mesecev pred datumom referenduma. Z izstopom tudi preneha pravica uporabe naziva »Hmezad« v svoji firmi.
Sklep o izločitvi stopi v veljavo, ko izteče šest mesecev od zadnjega dne v letu v katerem je bil sklep o izstopu vročen vsem članicam.
113.	člen
Članica, ki izstopi iz SOZD, je tudi po izstopu dolžna izvrševati vse obveznosti, ki jih je sprejela s sporazumi in plani v času, ko je bila združena v SOZD in to za čas in v obsegu, kot je v sporazumih in planih določeno, razen, če se te obveznosti lahko kompenzirajo z obveznostmi, ki jih imajo druge članice do nje. Prav tako odgovarja članica, ki izstopi iz SOZD, za svoje obveznosti, nastale v času, ko je bila združena v SOZD.
Medsebojne obveznosti članic v smislu tega člena ugotovi delavski svet SOZD.
114.	člen
SOZD preneha obstajati, če tako odločijo vse članice ali, če po izločitvi članic ostane ena sama.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
115.	člen
S podpisom tega sporazuma članice ohranjamo svoj dosedanji pravni položaj, svoje poslovanje pa prilagodimo določilom tega sporazuma.
116.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot velja za sprejemanje samoupravnega sporazuma.
Spremembe in dopolnitve sporazuma lahko predlaga vsaka članica
Postopek za spremembo in dopolnitev se mora pričeti, če podajo obrazložen predlog delavskemu svetu SOZD:
-	družbeno-politične organizacije,
-	pristojna družbeno-politična skupnost,
-	organ upravljanja SOZD in
-	poslovodni odbor SOZD.
117.	člen
Članice soglašamo, da se s statutom SOZD na
temelju tega sporazuma podrobneje uredijo druga skupna vprašanja, zlasti pa:
- volitve in odpoklic skupnih organov, način njihovega dela in odgovornosti;
-7 način informiranja delavcev in organov upravljanja vseh članic tega sporazuma o delu organov SOZD in poslovanju SOZD, vsebina, način sprejemanja in spreminjanja ter dopolnjevanja drugih samoupravnih aktov v SOZD, način objavljanja samoupravnih aktov v SOZD; ji, - druga vprašanja, določena s tem in drugimi sporazumi.
118.	člen
Članice se zavezujemo, da bomo v rokih, predvidenih s tem sporazumom, sklenile samoupravne sporazume in sprejele splošne akte SOZD, ki so določeni s tem sporazumom.
119.	člen
Predlog statuta SOZD sprejme delavski svet SOZD in ga da v razpravo vsem članicam.
Statut je sprejet, ko so ga sprejele na referendumu vse članice v enaki vsebini, kar ugotovi s svojim sklepom delavski svet SOZD.
Postopek za sprejem drugih samoupravnih splošnih aktov SOZD se določi s statutom SOZD.
120.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga je z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejela večina delavcev in članov v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije - članice oz. večina delavcev v enovitih delovnih organizacijah, in ko ga podpišejo predstavniki članic.
121.	člen
Statut SOZD in drugi samoupravni akti SOZD bodo sprejeti najkasneje v roku 6 mesecev po sprejetju tega sporazuma, v kolikor niso bili sprejeti istočasno s tem sporazumom. Obvezno tolmačenje tega sporazuma daje delavski svet SOZD.
122.	člen
Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD Hmezad je bil sprejet na referendumih članic od 20. 11. 1978 do 10. 12. 1978, spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma pa so bile sprejete na referendumih od 18. 2. do 14. 3. 1983.
123.	člen
Prečišče.no besedilo Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad je sprejel delavski svet SOZD in ga objavil v glasilu Hmeljar.
Žalec, dne 14. 3. 1983
Predsednik
komisije za izvedbo referenduma SOZD Rojc Nuša
Predsednik
delavskega sveta SOZD Koštomaj Demetrij
PRILOGA 19
BELEŽKA
SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
HMEZAD
KMETIJSTVO, INDUSTRIJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, N. SUB. O. ŽALEC
STATUT
ïANIZACIJE Z] HMEZAD
VSEBINA:
Stran
I.	SPLOŠNE DOLOČBE ............................. 22
II.	STATUTARNE DOLOČBE .......................... 22
1.	Firma in sedež.............................. 22
2.	Zaščitni znak .............................. 23
3.	Dejavnost SOZD ............................. 23
4.	Zastopanje SOZD ............................ 23
III.	SAMOUPRAVLJANJE V SOZD....................... 23
1.	Referendum ................................. 23
2.	Delavski svet SOZD ........................  24
3.	Izvršilni organi delavskega sveta SOZD ..... 25
4.	Poslovodni organ SOZD ...................... 25
5.	Posvetovalni organ poslovodnega organa SOZD.	27
IV.	POSLOVANJE SOZD .............................  27
V.	POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV PRED NOTRANJO
ARBITRAŽO...................................... 28
VI.	OBVEŠČANJE ................................... 28
VIL PLANIRANJE..................................... 29
VIII.	POSLOVNA TAJNOST ............................ 29
IX.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA................. 29
X.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ............... 30
XI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA	SAMOZAŠČITA .	30
XII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI .................... 31
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE	............ 31
Na podlagi 385. člena Zakona o združenem delu in v skladu z določili 107. in 117. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Hmezad smo delavci in kmetje organizirani v delovnih organizacijah in kmetijskih zadrugah v sestavi SOZD Hmezad
Hmezad Kmetijstvo Žalec n. sol. o.
Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje n. sol. o.
Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica n. sol. o.
Hmezad Vrtnarstvo Celje p. o.
Hmezad Sadjarstvo Mirosan Kasaze p. o.
Hmezad Celjska mesna industrija Celje n. sol. o.
Hmezad Celjske mlekarne Celje p. o.
Hmezad Kmetijska zadruga »Savinjska dolina« Žalec n. sol. o.
Hmezad Kmetijska zadruga »Drava« Radlje ob Dravi n. sub. o.
Hmezad Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica n. sol. o.
Hmezad Čebelarska zadruga Kasaze p. o.
Hmezad Export-import Žalec p. o.
Hmezad »Notranja trgovina« Žalec n. sol. o.
Hmezad Strojna Žalec n. sol. o.
Hmezad Minerva Žalec p. o.
Hmezad Gostinstvo-turizem Žalec p. o.
Hmezad Jata Ljubljana n. sub. o.
sprejeli na referendumu
STATUT
sestavljene organizacije združenega dela HMEZAD Žalec n. sub. o.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S statutom sestavljene organizacije Hmezad Žalec urejamo članice vprašanja in odnose pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje sestavljene organizacije, za uresničevanje samoupravnih pravic in odgovornosti delavcev ter druge zadeve v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD in zakonom,
2.	člen
SOZD Hmezad je samostojna samoupravna organizacija združenega dela, v kateri se združujejo delovne organizacije in kmetijske zadruge za uresničitev skupnih interesov in ciljev v njih združenih TOZD, TZO in TOK, kot je določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD in z namenom združevanja dela ter sredstev v reprodukcijske skupnosti, s sporazumno delitvijo dela v medsebojni soodvisnosti pri ustvarjanju in delitvi skupnega dohodka in širše povezanosti v celotnem jugoslovanskem trgu in skupen nastop na zunanjem tržišču.
3.	člen
S tem statutom članice urejamo:
-'statutarne določbe,
-	samoupravljanje v SOZD,
-	poslovanje SOZD,
-	postopek reševanja sporov pred notranjo arbitražo,
-	obveščanje,
-	planiranje, poslovno tajnost,
ri ^samoupravno delavsko kontrolo,
-	družbenopolitične organizacije,
-	ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
-	samoupravne splošne akte,
-* ostale skupne zadeve.
II.	STATUTARNE DOLOČBE
1.	Firma in sedež SOZD
4.	člen
Firma SOZD je:
Sestavljena organizacija združenega dela »HMEZAD« - kmetijstvo, industrija, trgovina in gostinstvo, n. sub. o., Žalec.
Skrajšana firma je: SOZD »HMEZAD«, n. sub. o. Žalec.
PRILOGA 22
Sedež SOZD je v Žalcu, Žalskega tabora 1.
V poslovanju s tujino uporablja SOZD firmo v angleškem jeziku. O spremembi sedeža SOZD odloča delavski svet SOZD v soglasju z vsako članico.
5.	člen
SOZD ima svojo štampiljko, ki je pravokotne oblike in vsebuje firmo in zaščitni znak:
Hmezad SOZD n. sub. o. Žalec.
2.	Zaščitni znak
6.	člen
SOZD Hmezad in njene članice imajo enoten zaščitni znak kot je opisan v tem statutu.
Zaščitni znak je stiliziran, trapezasti presek hmeljske žičnice, obdan s krogom. Zaščitni znak in njegove dovoljene velikosti se določijo s posebnim standardom.
Zaščitni znak je lahko tudi blagovni znak, ki se lahko uporablja za vse proizvode članic SOZD, če se članice za to odločijo, razen za hmelj, ki se zanj uporablja dosedanji tradicionalni zaščitni znak (stiliziran hmeljski storžek s črko »h« v sredini) in za licenčne proizvode, ki je zanje obvezno po pogodbi uporabljati drug blagovni znak.
Članice uporabljajo zaščitni znak skupaj z blagovno ali storitveno znamko in v druge namene, ki so določeni s tem statutom ali posebnimi pravili.
Delovne organizacije, TOZD, TZO in TOK, združene v SOZD Hmezad, uporabljajo enotna zunanja.obeležja firme (likovni videz), v katere se vključuje zaščitni znak, firma SOZD, firma delovne organizacije in ime TOZD, TZO in TOK na poslovnem papirju, napisanih tablah, žigih, embalaži, reklamnih sredstvih in drugih poslovnih dokumentih.
Članice uporabljajo pri opremi izdelkov, zgradb in lokalov na razstavah, pri reklamah, publikacijah in podobno značilni oblikovni in vsebinski stil SOZD.
O zaščitnem znaku in značilnem stilu SOZD odloča delavski svet SOZD.
3.	Dejavnost SOZD
7.	člen
Dejavnost SOZD Hmezad je skupna dejavnost njenih članic in sicer:
1)	Kmetijstvo in ribištvo
2)	Živilska industrija
3)	Kovinsko-predelovalna industrija
4)	Trgovina na debelo
5)	Trgovina na drobno
6)	Zunanja trgovina
7)	Gostinstvo in turizem
8)	Transportna dejavnost
9)	Znanstveno-raziskovalna dejavnost na področju agroživilstva
10)	Interno bančno in hranilno kreditno poslovanje
11)	Predelava plastičnih mas.
Stranska dejavnost SOZD je:
1)	Projektiranje in druge sorodne tehnične storitve
2)	Raziskovalno-razvojne storitve
3)	Avtomatska obdelava podatkov.
4.	Zastopanje SOZD
8.	člen
SOZD predstavlja, zastopa in zanjo podpisuje predsednik poslovodnega odbora
Predsednik poslovodnega odbora je pooblaščen, da zastopa SOZD in sklepa pogodbe, samoupravne sporazume in družbene dogovore brez omejitve v mejah dejavnosti SOZD in pooblastil, ki jih ima SOZD v skladu s tem statutom in samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD.
V	odsotnosti predsednika poslovodnega odbora zastopa in predstavlja SOZD podpredsednik poslovodnega odbora, ki ga imenuje delavski svet SOZD.
9.	člen
Poleg predsednika poslovodnega odbora so za podpisovanje SOZD pooblaščeni še:
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje razvoja in investicij,
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje organizacije, informatike in ekonomike,
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje financ,
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje proizvodnje,
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje komerciale,
-	podpredsednik poslovodnega odbora za področje odnosov v združenem delu.
Podpredsedniki poslovodnega odbora so pooblaščeni za posamezno področje v skladu s pooblastili, ki jih ima SOZD, brez omejitve.
V	postopkih pred sodišči, razsodišči in upravnimi organi zastopa SOZD vodja pravnega oddelka v delovni skupnosti Skupne službe.
Predsednik poslovodnega odbora lahko pooblasti za zastopanje SOZD tudi druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na ravni SOZD.
III.	SAMOUPRAVLJANJE V SOZD
1.	Referendum
10.	člen
Samoupravljanje v SOZD uresničujejo delavci članic tako, da odločajo o zadevah skupnega interesa na zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po svojih delegatih v delavskem svetu SOŽD in drugih skupnih organih.
Delavski svet SOZD razpisuje skupni referendum kadar se odloča o samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD, statutu SOZD, njihovih spremembah in dopolnitvah ter o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD ali zakonom.
PRILOGA 23
11.	člen
Sklep o razpisu referenduma sprejme delavski svet SOZD najmanj 30 dni pred dnevom izvedbe referenduma.
S sklepom o razpisu referenduma se določi čas in kraj izvedbe, vprašanja, o katerih se glasuje ter drugi podatki v zvezi z izvedbo referenduma.
12.	člen
Sočasno z razpisom referenduma imenuje de-lavsld svet komisijo za izvedbo referenduma.
Komisijo' sestavljajo predsednik, dva člana in njihovi namestniki. Komisija za izvedbo referenduma ugotavlja rezultate glasovanja, skrbi za pravilno in zakonito izvedbo referenduma ter dostavi pismeno poročilo delavskemu svetu SOZD.
13.	člen
Komisije za izvedbo referenduma pri članicah dostavljajo poročilo o rezultatih glasovanja komisiji za izvedbo referenduma v SOZD.
14.	člen
Skupni referendum seizvede istočasno pri vseh članicah v skladu z določili njihovih statutov.
O vseh vprašanjih, o katerih se odloča z referendumom, se mora pri članicah zagotoviti poprejšnja obravnava na način, kot je to določeno v njihovih statutih.
2.	Delavski svet SOZD
15; člen
Delavski svet je organ upravljanja SOZD, ki odloča o delu in poslovanju SOZD. Pristojnost delavskega sveta je določena v samoupravnem sporazumu o združitvi.
16.	člen
Delegati v delavski svet se izvolijo neposredno, po postopku in na način, ki je določen v samoupravnem sporazumu o združitvi.
17.	člen
Volitve za člane delavskega sveta SOZD razpiše delavski svet SOZD najpozneje 45 dni pred potekom mandata.
S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija pri delavskem svetu SOZD in določi dan volitev.
18.	člen
Po opravljenih volitvah delegatov TOZD, oziroma DS Skupne službe za člane delavskega sveta SOZD, morajo volilne komisije članic v roku 3 dni obvestiti o 'rezultatih volitev volilno komisijo pri delavskem svetu SOZD, le-ta pa obvesti predsednika delavskega sveta SOZD in poroča na prvi seji delavskega sveta SOZD o rezultatih volitev.
Dotedanji predsednik delavskega sveta SOZD je v roku 30 dni po izvedenih volitvah delegatov TOZD, oz. DS Skupne službe za člane delavskega
PRILOGA 24
sveta SOZD, dolžan sklicati sejo delavskega sveta SOZD zaradi konstituiranja ter vodi sejo do izvolitve novega predsednika delavskega sveta SOZD.
19.	člen
Člani delavskega sveta so osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so jih kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil.
20.	člen
Delavci v TOZD in TZO v sestavi združenih DO odločajo skupno in enakopravno po delegatu v delavskem svetu SOZD, določajo stališča o delegatovem delu ter mu dajejo smernice glede izjavljanja o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet
21.	člen
Delegat v delavskem svetu SOZD ima pravico in dolžnost;
-	izrazih stališča delavcev, ki so ga izvolili, o vseh vprašanjih, o katerih odloča delavski svet;
-	da med sprejemanjem skupnega sklepa usklajuje svoja stališča s stališči drugih delegatov;
■ ' - da obvešča delavce o svojem delu v delavskem svetu SOZD in prenaša mnenja, stališča in sklepe, ki jih je delavski svet SOZD sprejel;
-	da zahteva stališča delavcev svoje temeljne organizacije, če ni dobil smernic ah če te ne zadoščajo, da bi se mogel izjaviti o vprašanjih, o katerih odloča delavski svet
22.	člen
Delegati v delavskem svetu SOZD so za svoje delo osebno odgovorni delavcem in delavskemu svetu temeljne organizacije, v kateri so bili izvoljeni.
23.	člen
Temeljne organizacije v sestavu združenih delovnih organizacij v svojih statutih natančneje opredelijo pravice in obveznosti delegatov v delavskem svetu SOZD ter njihovo odgovornost delavcem.
24.	člen
Posamezni člani delavskega sveta so lahko odpoklicani:
-	če se neupravičeno ne udeležujejo sej; -;
-	če ne posredujejo stališč, predlogov in mnenj svojih TOZD;
-	če so štorih kaznivo dejanje v zvezi s svojim delom.
Celoten delavski svet je lahko odpoklican:
-	če ne izvršuje sklepov zborov delavcev in odločitev, sprejetih na referendumih pri članicah;
-	če sprejema nezakonite sklepe in vztraja pri njih;
|«¡8 če krši samoupravni sporazum o združitvi v SOZD in druge skupne samoupravne akte.
25.	člen
Odpokhc se izvrši po postopku in načinu, kot je določen za izvolitev.
Predlog za odpokhc lahko dajo:
-	delavski sveti članic,
-	družbenopolitične organizacije,
-	odbor samoupravne delavske kontrole.
Predlog mora biti podrobno utemeljen in podprt
z dokaznim gradivom. Glasovanje o odpoklicu je tajno. Odpoklic veljaj če je zanj glasovala večina volilnih upravičencev.
26.	člen
Delavski svet odloča na zasedanjih tako, da v okviru svojih pristojnosti sprejema sklepe ter samoupravne splošne akte.
S sklepi delavski svet odloča o posameznih zadevah iz svoje pristojnosti.
S samoupravnimi splošnimi akti delavski svet normativno ureja določena razmerja, kadar je zato pooblaščen z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi ali drugim samoupravnim splošnim aktom.
Delavski svet lahko obravnava tudi določene zadeve in o njih daje svoja mnenja in predloge, čeprav,za odločanje o takih zadevah ni pristojen, pa so v skupnem interesu večine članic.
27.	člen
Delavski svet SOZD ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvoli delavski svet z javnim glasovanjem na prvi seji.
Predsednik delavskega sveta SOZD pripravlja in vodi seje, podpisuje zapisnike in druge akte o delu in odločanju delavskega sveta SOZD.
28.	člen
Poslovanje -delavskega sveta SOZD podrobneje ureja poslovnik o delu samoupravnih organov.
3.	Izvršilni organi delavskega sveta SOZD
29.	člen
Izvršilni organi delavskega sveta SOZD so:
-	odbor za razvoj in investicije,
-	odbor za proizvodnjo,
-	odbor za finance ih komercialo,
-	odbor za organizacijo, informatiko, ekonomiko in odnose v združenem delu.
30.	člen
Delavski svet SOZD lahko imenuje za opravljanje določenih skupnih nalog iz njegove pristojnosti razne stalne ali občasne komisije in za izvajanje skupnih nalog razne strokovne komisije.
S sklepom o imenovanju se določijo naloge in pristojnosti komisij in strokovnih komisije ter čas, v katerem se mora določena naloga opraviti.
31.	člen
Izvršilni organi odgovarjajo delavskemu svetu za svoje delo. Izvršilni organi sklepajo o zadevah z večino glasov svojih članov.
32.	člen
Člani izvršilnih organov so odgovorni za izvrševanje sklepov delavskega sveta SOZD za redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje delavskega sveta in delavcev, za škodo, nastalo z izvršitvijo sklepa, sprejetega na njihov predlog, če so pri dajanju predloga prikrili dejstvo ah vede
dali neresnično obvestilo delavskemu svetu ali delavcem.
33.	člen
Če delavski svet oziroma delavci pri obravnavanju dela izvršilnih organov neugodno ocenijo njihovo delo ali delo posameznega njihovega člana, lahko delavski svet razreši izvršilni organ v celoti ah posamezne njegove člane.
34.	člen
Delovanje izvršilnega organa, potek in vodenje sej se podrobno uredi s poslovnikom samoupravnih organov SOZD.
4.	Poslovodni organ SOZD
35.	člen
Za opravljanje poslovodne funkcije ima SOZD kolegijski poslovodni organ - poslovodni odbor.
Poslovodni odbor sestavljajo predsednik poslovodnega odbora in šest podpredsednikov.
Podpredsedniki poslovodnega odbora so izbrani po razpisu za naslednja področja:
1.	vodenje področja razvoja in investicij,
2.	vodenje področja organizacije, informatike in ekonomike,
3.	vodenje področja financ,
4.	vodenje proizvodnega področja,
5.	vodenje področja komerciale,
6.	vodenje področja odnosov v združenem delu.
Naloge, pravice in pristojnosti predsednika in
podpredsednikov poslovodnega odbora So opredeljene v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD.
36.	člen
Predsednika in podpresednika poslovodnega odbora imenuje delavski svet SOZD za dobo 4 let
Za predsednika poslovodnega odbora je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo agronomske, ekonomske ah organizacijske smeri,
-	da ima pet let delovnih izkušenj na dehh in nalogah s posebnimi pooblastih ali na drugih dehh vodenja in organizacije,-
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da ima izdelan koncept razvoja SOZD Hmezad,
:>jfma obvlada en svetovni jezik,
-	da je družbeno politično aktiven in ima ustrezne moralne kvalitete.
37.	člen
Za podpredsednika poslovodnega odbora za področje razvoja in investicij je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo strokovo izobrazbo ekonomske, agronomske ah tehnične smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ah sorodnih dehh in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
■-da obvlada en svetovni jezik,
-	da je družbenopolitično aktiven in ima ustrezno moralne kvalitete.
Za podpredsednika poslovodnega odbora za področje organizacije, informatike in ekonomike je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali agronomske smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da obvlada en svetovni jezik,
-	da je družbenopolitično aktiven in ima ustrezno moralne kvalitete.
Za podpredsednika poslovodnega odbora za področje financ je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali finančne smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da obvlada en svetovni jezik,
-	da je družbeno-politično aktiven in ima ustrezne moralne kvalitete.
Za podpredsednika poslovodnega odbora za področje proizvodnje je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo agronomske smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da obvlada en svetovni jezik,
-	da je družbeno politično aktiven in ima ustrezne moralne kvalitete.
Za podpredsednika poslovodnega odbora za področje komerciale je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne, organizacijske smeri,
-daima51et delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da obvlada dva svetovna jezika,
-	da ima opravljen izpit za zunanje trgovinsko poslovanje,
-	da je družbeno politično aktiven in ima ustrezne moralne kvalitete.
Za podpredsednika poslovodnega odbora za ‘ področje odnosov v združenem delu je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo pravne, organizacijske ali kadrovske smeri,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih in nalogah,
-	da ima sposobnost vodenja, koordiniranja in organiziranja,
-	da obvlada en svetovni jezik,
PRILOGA 26
- da je družbeno politično aktiven in ima ustrezne moralne kvalitete.
38.	člen
Delavski svet SOZD imenuje predsednika in podpredsednika poslovodnega odbora na predlog razpisne komisije.
V razpisno komisijo imenujejo po 3 člane delavski svet SOZD, organizacija sindikata SOZD in Skupščina občine Žalec.
Sklep o razpisu za imenovanje predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora sprejme delavski svet SOZD najmanj 3 mesece pred potekom časa, za katerega je bil predsednik oziroma podpredsednik poslovodnega odbora imenovan.
Po končanem razpisu določi razpisna komisija predlog za imenovanje predsednika oz. podpredsednikov poslovnega odbora z večino glasov vseh članov.
Razpisna komisija lahko določi enega ali več kandidatov katere predlaga delavskemu svetu kot možne kandidate za predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora
Če razpisna komisija ne more določiti predloga za imenovanje predsednika oz. podpredsednikov poslovodnega odbora, se imenuje komisija v novi sestavi. Če tudi nova razpisna komisija ne more določiti predloga za imenovanje, se izvede nov razpis.
Delavski svet SOZD oceni, če predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje, določene v razpisu za imenovanje predsednika oz. podpredsednikov poslovodnega odbora.
Delavski svet imenuje predsednika in podpredsednika poslovodnega odbora z večino glasov vseh delegatov z javnim glasovanjem.
Če delavski svet SOZD ne imenuje za predsednika oz. podpredsednike poslovodnega odbora nobenega od predlaganih kandidatov izvede nov razpisni postopek in imenuje vršilca dolžnosti predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora.
39.	člen
Z dnem določenim z aktom o imenovanju predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora ta prevzame dolžnost predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora
Predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora sklepajo delovno razmerje ter uresničujejo svoje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v delovni skupnosti Skupne službe SOZD.
40.	člen
Če na mesto predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora ni bilo mogoče pravočasno imenovati novega predsednika oz. podpredsednika, imenuje delavski svet SOZD na to mesto brez razpisa vršilca dolžnosti, ki ima pravice in dolžnosti predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora.
Vršilec dolžnosti predsednika oz. podpredsednika poslovodnega odbora sme opravljati to dolžnost največ šest mesecev.
41.	člen
Predsednika in podpredsednike poslovodnega
odbora lahko delavski svet s svojim sklepom razreši še pred potekom mandata;
1.	Če so s svojim delom kršili zakon, statut, samoupravni sporazum in druge splošne akte SOZD.
2.	Če ne izvršujejo zakonitih sklepov organov upravljanja SOZD.
3.	Če so z nevestnim ali nepravilnim delom prizadejali SOZD ali družbeni skupnosti večjo škodo oz. bi zaradi tega škoda lahko nastala.
4.	V drugih primerih, ki jih določa zakon.
42.	člen
O razrešitvi predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora odloča delavski svet SOZD na predlog komisije o razrešitvi. Ta komisija se imenuje na enak način kot razpisna komisija
43.	člen
Pobudo za razrešitev predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora lahko podajo;
-	najmanj ena tretjina delegatov delavskega sveta SOZD,
-	več kot polovica delavskih svetov članic,
-	samoupravna delavska kontrola SOZD,
-	družbenopolitične organizacije SOZD,
-	družbeni pravobranilec samoupravljanja,
-	skupščina občine.
44.	člen
Komisija za presojo zahteve za razrešitev predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora oceni utemeljenost zahteve in poda mnenje delavskemu svetu SOZD najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je sprejela pobudo.
Preden da mnenje, je komisija dolžna omogočiti predsedniku in podpredsednikom poslovodnega odbora, da podajo svojo izjavo o navedbah iz zahteve o razrešitvi
45.	člen
Delavski svet SOZD sprejme ah zavrne predlog komisije za presojo za razrešitev predsednika in podpredsednikov poslovodnega odbora. O sklepu delavskega sveta SOZD komisija obvesti tisti organ, ki je zahteval razrešitev.
46.	člen
Predsednik ah podpredsednik poslovodnega odbora je razrešen, če je za razrešitev glasovala več kot polovica delegatov delavskega sveta
Glasovanje iz prvega odstavka tega člena je tajno.
5.	Posvetovalni organ poslovodnega odbora SOZD
47.	člen
Za izvajanje skupnih nalog in koordiniranje poslovanja med članicami v SOZD se oblikuje posvetovalno telo - svet direktorjev.
Svet direktorjev sestavljajo predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora, direktorji članic, Interne banke in HKS. Svet direktorjev sklicuje in vodi predsednik poslovodnega odbora.
48.	člen
Svet direktorjev opravlja tele naloge:
-	obravnava in daje predloge za formiranje poslovne politike na podlagi tržnih analiz in sprememb tekoče ekonomske politike;
-	obravnava in daje predloge za sprejem planov razvoja, srednjeročnih in letnih načrtov,
-	proučuje in usklajuje poslovne odnose in organizacijo poslovanja med članicami;
-	obravnava, osnutke samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov za urejanje medsebojnih razmer in enotnega skupnega nastopa izven SOZD;
-	sprejema stališča za predloge skupnim organom upravljanja;
-	sprejema stališča za skupno investicijsko vlaganje;
-	obravnava in daje predloge za sprejem sanacij članic;
■j obravnava in daje predloge ukrepov za izvajanje sprejetih planskih obveznosti posameznih članic;
obravnava druge zadeve iz pristojnosti poslovodnega organa SOZD za izvajanje koordinacije in za realizacijo skupnih ciljev in interesov.
Sprejeta stališča posreduje pristojnim organom predsednik ah eden izmed podpredsednikov poslovodnega odbora za posamezna področja in skrbi za njihovo realizacijo.
IV.	POSLOVANJE SOZD
49.	člen
Članice opravljajo dejavnost SOZD kot je opredeljeno v samoupravnem sporazumu o združitvi. Medsebojna poslovna in druga razmerja pa urejajo v medsebojnem dogovarjanju v skladu z načeli, določenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi, s sporazumi, dogovori, pogodbami, z razvojnimi, srednjeročnimi in letnimi načrti.
Opravljanje poslov in opravil skupnega pomena je poverjeno delovni skupnosti SOZD, interni banki, posameznim članicam in organizacijam izven SOZD.
Skupno poslovanje SOZD in koordinacijo poslovanja med članicami vodijo in usmerjajo predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora, ki odgovarjajo za redno in pravočano opravljanje skupnih nalog.
50.	člen
Da se zagotovi strokovno, uspešno in pravočasno izvajanje nalog, poslov in opravil skupnega pomena, ki so po samoupravnem sporazumu o združitvi poverjena delovni skupnosti Skupne službe, le-ta organizira strokovne službe, oddelke in računalniški center, ki jih vodijo delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ah drugi delavci, ki skupaj s predsednikom in podpredsedniki poslovodnega odbora odgovorni za uspešno izvajanje nalog skupnega pomena s področja oddelka ah službe, ki jo vodijo.
PRILOGA 27
Podrobnejša organizacija skupnih služb se določi s Statutom delovne skupnosti Skupne službe in s pravilnikom o razvidu del in nalog v delovni skupnosti.
V.	POSTOPEK REŠEVANJA SPOROV PRED NOTRANJO ARBITRAŽO
51.	člen
Za reševanje sporov, nastalih med članicami v SOZD in za spore med njimi in SOZD se ustanovi notranja arbitraža.
Arbitraža se sestavi za vsak spor posebej.
Notranja arbitraža rešuje:
-	spore v zvezi s samoupravnim sporazumom o združevanju,
-	spore v zvezi s statusnimi vprašanji,
-	spore nastale iz medsebojnih poslovnih razmerij,
-	spore, za katere so se članice same odločile, da o njih odloča arbitraža.
52.	člen
Notranja arbitraža je sestavljena iz arbitrov.
Vsaka članica v sporu imenuje po dva člana
Arbitri določijo predsednika, ki je praviloma priznan strokovnjak za sporno vprašanje.
53.	člen
Stranka v postopku pred notranjo arbitražo je lahko samo članica ali temeljna organizacija članice.
Stranke v sporu zastopa pooblaščena oseba
Postopek pred notranjo arbitražo se prične na pismeno zahtevo, ki se pošlje pravni službi
Zahtevek za postopek mora vsebovati stranke v sporu, predmet spora, dejstva, dokaze, predlog članov arbitraže in podpis direktorja oziroma pooblaščene osebe.
54.	člen
Pravna služba pošlje zahtevo nasprotni stranki takoj s pozivom, da v roku 5 dni poda svoj ugovor in' da sporoči imena članov arbitraže za svojo stran.
V primeru, da nasprotna stran v določenem roku ne imenuje svoja arbitra, se smatra, da je odstopila od reševanja spora po arbitraži.
Ko dobi pravna služba imena članov arbitraže odredi razpravo in ukrene vse potrebno za delo arbitraže. Razprava se odredi za javno ali tajno.
Tajna seja je obvezna, če je predmet spora poslovna tajna.
55.	člen
Arbitraža po zaslišanju strank, izvede poskus poravnave. Če stranke ne sklenejo poravnave, se razprava nadaljuje.
Spor, ki so ga stranke rešile s poravnavo pred arbitražo, se ne more ponovno sprožiti pred arbitražo.
PRILOGA 28
Arbitraža lahko odloča le v polni zasedbi Sklepe sprejema arbitraža z večino glasov.
Sklepi morajo biti objavljeni v roku 8 dni po razpravi.
O obravnavi se vodi zapisnik, ki mora vsebovati ves potek obravnave in ostalo, kar je bistveno v arbitražnem reševanju spora.
56.	člen
Odločba arbitraže v sporu med članicami v SOZD Hmezad ima moč izvršilnega naslova in jo izvršuje pristojno sodišče.
' Sklep arbitraže se lahko odpravi po določilih zakona o pravdnem postopku.
Zahtevo za odpravo sklepa arbitraže se vloži pri pristojnem sodišču v roku 30 dni po prejemu sklepa
57.	člen
Stroške arbitraže plača stranka, ki je spor izgubila, razen, če se stranke ne dogovorijo drugače.
Če stranka predlog z začetek postopka umakne, nosi stroške tista stranka, ki je predlog umaknila.
V primeru poravnave pred arbitražo nosijo stroške stranke v enakem znesku, če se s samo poravnavo glede povračila stroškov niso drugače sporazumele.
VI.	OBVEŠČANJE
58.	člen
Članice zagotovijo ustrezne podatke za informacijski sistem v SOZD. Informacijski sistem SOZD zajema vse tiste informacije, ki so nujne za opravljanje skupnih funkcij SOZD, predvidenih v sporazumu in za načrtovanje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne politike SOZD.
59.	člen
Članice uskladijo svoj notranji informacijski sistem in razvijajo sodobne metode obdelave podatkov in dogovorjene podatke pravočasno posredujejo za nadaljnjo obdelavo v SOZD.
60.	člen
Članice zagotovijo redno, objektivno in celovito obveščanje delavcev SOZD o vseh pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki bi lahko vplivale na družbenoekonomske odnose znostraj SOZD, kakor tudi na odnose z drugimi skupnostmi.
61.	člen
Članice določijo pogoje in način obveščanja širše javnosti o zadevah skupnega pomena oziroma dejavnostih SOZD kot celote.
62.	člen
Obveščanje širše javnosti o zadevah skupnega pomena oz. dejavnosti SOZD kot celote izvaja delovna skupnost SOZD.
63.	Člen
Delo vseh organov SOZD je javno.
Javnost dela organov je zajamčena z javnimi sejami, obveščanjem delavcev o sejah organov, njihovimi poročili in odločitvami o delu organov.
71.	člen
64.	člen
Obveščanje delavcev v SOZD se izvaja prek naslednjih oblik:
-	sestanki samoupravnih delovnih skupin,
-	zbori delavcev,
-	pismena poročila, analize in zapisniki zborov delavcev in organov upravljanja,
-	glasilo SOZD Hmezad,
-	glasila ali informativni bilteni članic,
-	posebne publikacije ah obvestila,
-	objave na oglasnih deskah.
65.	člen
Svoje interese in vpliv na celotno politiko obveščanja v SOZD uveljavljajo delavci prek svojih delegatov v delavskem svetu SOZD, njegove komisije za obveščanje in uredniškem odboru glasila.
Komisija za obveščanje je družbeni organ glasila Hmeljar, ki skrbi, da se politika delavskega sveta o obveščanju realizira prek internega glasila in drugih oblik obveščanja.
Uredniški odbor urejuje glasilo SOZD in uresničuje temeljno vsebinsko zasnovo glasila.
S pravilnikom o obveščanju, ki ga sprejme delavski svet SOZD, se natančneje uredi način imenovanja in pristojnosti komisije za obveščanje, uredniškega odbora in druge zadeve za celovito in organizirano obveščanje ter odgovornosti na področju obveščanja.
66.	člen
Organi upravljanja SOZD pripravijo in obravnavajo poročilo o svojem delu. Letno poročilo se v pismeni obliki dostavi vsem članicam.
VII.	PLANIRANJE
67.	člen
Za doseganje skupnih ciljev članice skupno planiramo svoj razvoj.
Poslovanje SOZD temelji na planih članic.
Članice opravljajo svojo dejavnost na osnovi plana, usklajenega v SOZD.
68.	člen
Članice sprejemajo:
-	dolgoročni program razvoja SOZD,
-	samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD,
-	plan SOZD (letni in srednjeročni).
69.	člen
Za pripravo plana SOZD je odgovoren predsednik poslovodnega odbora SOZD in ustrezne strokovne službe.
Smernice plana in predloga plana SOZD določa delavski svet SOZD, sprejmejo pa članice v skladu z veljavnimi določili svojih statutov oz. drugih samoupravnih splošnih aktov.
70.	člen
Plan SOZD se izdela po metodologiji, veljavni za izdelavo samoupravnih planov članic.
Za uresničevanje plana so odgovorni:
-	predsednik poslovodnega odbora, fijjš poslovodni organi članic,
-- izvršilni organi delavskega sveta SOZD,
-	delavski sveti članic.
VIII.	POSLOVNA TAJNOST
72.	člen
Pri izvajanju obveščanja so pristojni organi in odgovorni delavci SOZD dolžni varovati poslovno tajnost Podrobnosti o poslovni tajnosti, ki se šteje za poslovno tajnost SOZD, načinu, postopku in druge zadeve, se uredijo s posebnim pravilnikom.
73.	člen
Za poslovno tajnost se štejejo tisti podatki, za katere tako določa zakon in pravilnik o poslovni tajnosti.
Podatke, ki veljajo za poslovno tajnost sme pooblaščeni delavec dajati le organom, ki so za zbiranje takih podatkov pooblaščeni po zakonu.
74.	člen
Za dajanje veljavnih informacij o delu SOZD za javnost je pristojen in odgovoren predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora in drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi iz svojega področja dela
O dokumentih in podatkih, ki predstavljajo poslovno tajnost lahko daje informacije samo predsednik poslovodnega odbora ali delavec, ki ga za to pooblasti.
IX.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
75.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic so delavci v SOZD upravičeniin dolžni uresničevati samoupravho delavsko kontrolo neposredno po organih upravljanja in odboru samoupravne delavske kontrole.
76.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole odloča o zadevah iz svoje pristojnosti, ki so določene v samoupravnem sporazumu o združitvi in pravilniku samoupravne delavske kontrole z večino glasov skupnega števila članov odbora
O zadevah, ki jih obravnava, sprejema odbor zaključke in predloge.
77.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole izvoli iz vrst svojih članov predsednika odbora in namestnika predsednika
Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika, sklicuje in vodi seje odbora.
78.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico za izvajanje svojih nalog zahtevati podatke od vseh strokovnih služb delovne skupnosti in organov SOZD, po potrebi pa tudi pri članicah. Če ugotovi nepravilnosti, zahteva od delavcev ah or-gapov, pri katerih ugotovi nepravilnosti, da podajo pismeno pojasnilo.
Odbor samoupravne delavske kontrole lahko poveri ugotavljanje posameznih dejstev, ki imajo pomen za uresničevanje njegove funkcije, ustreznim strokovnjakom ah strokovnim institucijam izven SOZD.
79.	člen
Če odbor samoupravne delavske kontrole ugotovi nepravilnosti, zahteva od pristojnega organa ali strokovne službe, da nepravilnosti čimprej odpravi. Če tega ne storijo, obvesti o tem delavski svet SOZD.
Če delavski svet SOZD ne stori potrebnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, odbor samoupravne delavske kontrole obvesti o tem družbenopolitične organizacije v SOZD in organe družbenega nadzora pri skupščini občine.
Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča delavce SOZD o svojem delu in stališčih prek internega glasila.
X.	DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
80.	člen
Družbenopolitične organizacije delujejo v SOZD samostojno skladno s svojimi delovnimi programi oziroma statuti. SOZD zagotavlja pogoje za učinkovito delovanje družbenopolitičnih organizacij, tako, da samoupravni organi obveščajo z vabih vodstva družbenopolitičnih organizacij o sejah ter jim z dostavo gradiva omogočajo sodelovanje pri oblikovanju in izvrševanju sklepov.
SOZD zagotavlja potrebna sredstva za delo družbenopolitičnih organizacij.
81.	člen
V SOZD delujejo naslednje družbenopolitične organizacije:
-	organizacija ZK,
-	sindikalna organizacija,
-	mladinska organizacija.
82.	člen
Družbenopolitične organizacije so sestavni del samoupravljanja v SOZD, prek katerih delavci organizirano vphvajo na samoupravno odločanje, razvijajo svoje samoupravne odnose ter uveljavljajo svoje pravice iz samoupravljanja.
83.	člen
Organi upravljanja SOZD so dolžni obravnavati predloge in pobude družbenopolitičnih organiza-
PRILOGA 30
cij in njihovih organov, ki se nanašajo na položaj delovnega človeka. Organi upravljanja morajo, če predloge družbenopolitičnih organizacij zavrnejo, o tem obvestiti organizacije obenem z navedbo razlogovo za odklonitev.
84.	člen
Člani vodstev organizacij in ostali njihovi člani ne morejo biti klicani na odgovornost za predloge, stališča in pobude, ki se nanašajo na varstvo samoupravnih pravic in položaja delovnega človeka v SOZD.
85.	člen
SOZD omogoča delovanje družbenopolitičnih organizacij predvsem tako:
-	da jim zagotavlja prostor za sestanke in materialna sredstva za vso potrebno aktivnost na ravni SOZD,
-	da priznava nadomestilo osebnega dohodka funkcionarjem družbenopolitičnih organizacij, ki so zaradi opravljanja svojih funkcij odsotni z delovnega mesta,
-	da omogoča delavcem, ki so izvoljeni v organe organizacij v občini, republiki ah federaciji, da se lahko udeležujejo uradno sklicanih sej.
XI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
86.	člen
Splošna ljudska obramba je oblika in vsebina obrambne organiziranosti socialistične samoupravne družbene skupnosti, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ki so tudi nosilci ljudske obrambe.
Osnova za krepitev ljudske obrambe in njene učinkovitosti je družbena samozaščita kot najširši sistem za preprečevanje vseh oblik delovanja, usmerjenega na izpodkopavanje ustavne ureditve in temeljnih vrednot samoupravnega sociahzma.
87.	člen
Delavci in kmetje SOZD izvajajo svojo pravico in dolžnost ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom o ljudski obrambi in zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah v svojih DO, TOZD, TZO, TOK in delovnih skupnostih ter v delovnih organizacijah, kjer združujejo svoje delo in sredstva, pa tudi v krajevnih skupnostih, kjer živijo.
88.	člen
Članice s posebnim samoupravnim sporazumom ustanovijo komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter določijo njegove naloge.
Sestava komiteja je določena v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD.
89.	člen
Predsednik poslovodnega odbora je odgovoren, da pospeši izvedbo skupnih nalog SOZD na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite po programih in nalogah pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti
XII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
90.	člen
V SOZD se urejajo družbenoekonomski in drugi odnosi z naslednjimi samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi splošnimi akti:
1)	Samoupravni sporazum o združitvi v SOZD;
2)	Statut SOZD;
3)	Samoupravni sporazum o ustanovitvi in združitvi v interno banko;
4)	Sporazum o osnovah enotne metodologije planiranja;
5)	Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana razvoja SOZD;
6)	Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in urejanju medsebojnih razmerij pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka;
7)	Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti med delavci delovnih skupnosti skupnih služb z delavci združenih delovnih organizacij v SOZD;
8)	Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev;
9)	Poslovnik o delu organov upravljanja SOZD;
10)	Pravilnik o delu delavske kontrole;
11)	Pravilnik o poslovni tajnosti;
12)	Pravilnik o obveščanju,-
13)	Pravilnik o urejanju in izdajanju glasila SOZD in vsebinski zasnovi;
14)	Drugi samoupravni sporazumi oziroma samoupravni splošni akti, s katerimi se ureja opravljanje skupnih zadev in uresničujejo drugi skupni interesi v SOZD.
91.	člen
Postopek za sprejem samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov SOZD, ki se sprejemajo z osebnim izjavljanjem je naslednji:
1)	Delovni osnutek samoupravnega akta oblikuje ustrezna strokovna služba SOZD. O predlogu delovnega osnutka se izreče pristojni kolektivni izvršilni organ, ki predlaga delavskemu svetu SOZD, da ga objavi za javno razpravo.
2)	Predlog samoupravnega sporazuma je sprejet ko so ga z osebnim izjavljanjem na referendumu sprejeli delavci in kmetje vseh članic. Določene sporazume, če tako določa zakon, nato podpišejo poblašeni predstavniki članic.
92.	člen
Pobudo za sprejem oziroma spremembo ali dopolnitev samoupravnega sporazuma ali splošnega akta lahko podajo samoupravni organi članic, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije SOZD, poslovodni organi, samoupravna delavska kontrola, strokovne službe delovne skupnosti SOZD in pristojni organi izven SOZD.
Pobudo oceni delavski svet SOZD, kadar se predlaga sprememba samoupravnega sporazuma in zadolži strokovno službo, da izdela predlog, lahko pa za oceno pobude imenuje posebno komisijo.
Pobudo za spremembo drugih splošnih aktov obravnava pristojni kolektivni izvršilni organ in zadolži strokovno službo za pripravo predloga sprememb.
93.	člen
Samoupravni splošni akti začnejo veljati praviloma osmi dan po objavi oziroma tako kot je določeno v posameznem aktu. Vsi samoupravni akti SOZD Hmezad se objavijo v glasilu SOZD.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
94.	člen
Ta statut prične veljati osmi dan po objavi.
95.	člen
Samoupravni sporazumi in splošni akti, ki so določeni v 90. členu tega statuta, razen samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, morajo biti v roku šestih mesecev usklajeni s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD ter tem statutom.
96.	člen
Obvezno razlago določil tega statuta daje delavski svet SOZD.
Žalec, 14. 3. 1983
Predsednik komisije za izvedbo referenduma SOZD
Nuša Rojc
Predsednik
delavskega sveta SOZD Demetrij Koštomaj
BELEŽKA