G ospo .arshe zaitfmf- Zakaj je sladkor tako drag? Zato, ker zaslužijo sladkorne tovarne v naši državd ogromne dobičke, samo tovasrna v Novem Vrbasu je zaslužila predlani 18 milijomov Din, in lani 14 milijonov Din frietega dobička. Pole-g tega pa je davek okrog 6 Din na 1 kg. Ali bodo predvojne obvezmce kedaj izplačane? Naši denarni zavodi imajo nad 80 milijonov staroavstrijakih obveznic. K tem pridejo še obresti za okoli 50 milijonov Din. Finančni minister je leta 1930 obljubil, da bo vlada to stvar uredila in iz,plačala, _er je država dolžna to storiti po mirovnib pogodbah. Zadeva pa še sedaj v letu 1934 ni rešema. Kje sodišča nalagajo denar mladoletnih? Sodišča so nalagala denar v ja,vnovarnib denarnib zavodib, za katere jamči ob&ina, okraj, banovana. Sedaj je prišel nalog, da se mora ta denar bre_pogojno izr&f.iti državni bipotekarni banii. Nova trošarina na kavo. Na 1 kg kave je upeljana nova trošarina po 8 Ddn. Podraženc menice. Z 21. marcem t. 1. stopijo v veljavo nove menice. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Nemčija vidi, da bo hudo trpela, če ne bo imela izvoza. Zato ne bo več zapirala mej za uvo_ kmetijskih pridelkov iz one države, ki uvaža iz Nemčije. NaSa država se pogaja z Nemčijo. Eako je padel naš izvoz? Od leta 1932 do danes po teži za 50%, po vrednosti za 85%. Izvažamo torej le 6e 15% tega, kakor leta 1932. Lesna trcjovina s Francijo. Francoska vlada je dovolila Avstriji 15.000 vagonov, Jugoslaviji pa 15.000 kub. metrov, to je točno 5% tega, kar Avstriji. Jugoslavija in Francija sta zaveznici, zato se -v&ak zaveden Jugoslovan čudi, kako je to od strani Francije mogoče. Opozorilo gozdnim posestnikom! Ako se seka le_ na posestvib, ki merijo nad 50 ha gozda, se mora ta les žigosati. Le v elučaju sekanja hmeljevk, lostev, drv in kolja ne. Žig mora biti zelan in sicer ali od posestnika, &Y\ od lesnega trgovca, če je kupil les v gozdu. Za les, ki se izvaža iz obmoCja banovine, so vpeljane »Izvoznice«, ki se dobijo na županstvu takse proeto. Č. se kdo po tem ne ravna, se mu les zapleni! Gozdni poseetniki, zapomnite sj to določbo! Nekaj davčne statistike. Leta 1930 je bilo izterjanih v vsej državi nepo-rednih davkov za 2,319 milijonov Din, od teb iz Dravake banovine za 219,2 mil. D. Vsled krize je leta 1931 padel donos neposrednih davkov na 1,788 mil. ali na 77%' svote iz leta 1930. Dravska banovina pa jei plačala v tem letu neposredaiih davkov skoraj 198 mil. ald 90% prvotne svote. L. 1932' je padel donos neposrednih davkov na 1,717 mil. ali na 74% svote iz leta 1930. Dravska banovina po je to leto plačala 182,3 mil. ali 84%, torej za 10% več, kakor pa je znašalo državno povprečje. Vsled strožje prakse se je donos nefposrednili davkov dvignil v letu 1933 na 2,070 mil ali 89% svote iz leta 1930. Dravska banovina pa je plačala 220,9 miu ali 101% svote iz leta 1930. V Drinski Ea. novini so to leto plačali le 53%, v Beogradu le 73%, v Primorski baaiovini le 67% dav-i kov kot v letu 1930. — Davčna obremenitev na glavo prebivalca je znašala v vsej drža-> vi 145 Din, v Dravski banovini pa 198 Din. Višja je davčna obremenitev le v Beogradu ter v bogati Donavski banovini, ki je naša žitnica. Da je višja v Beogradu, kjer je sedež vseh velikih druž.b, je le naravno, a je treba u.pošte-vati, da so v davčnih prispev-f kih Beograda tudi donosi iz vse države.