Naročnina mesečno ^^^^^ ^ £ ^^^^^^^^ .^^flPI^^t. Abbonamenti: Mete 12 Lir, ta inozem- ^^^^^^ ^BHr W ^SM jjH^^^T ^^ ,2 Lirei E«*610; me" stvo 20 Lir — D*- O ¥) JF \J TFm* ss rai. Ljubljana m ^ W JHf ^ # ^Hf JHf ^ 10650 per abbo- 10.650 ca naročnino ^^^^ JKtm—^J ■■■V ^^^^^ namenti: 10.349 per in 10349 u inserat«. •e 20 Lire, Edizione le imerzioni. Podruinioat Izhaja v«ak daa zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika. Filiale« m._„ _Noto mesto, novo mesto. Uradnlltvo la apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. s Izključna poohlaSčenka za oglaievanje Italijanskega ln tujega | Redazion«, Amminlstrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclutlva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A* Milano. I Teieioa 4001—4005. I ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. II Bollettino No 688 nemico costretto a ritirarsi Malta intensamente battuta II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Sul fronte cirenaico saltuari rontatti di elementi avauzati; repa rti esploranti nemici sono stati costrctti a ritirarsi. La ariazioue ingleso ha eompiuto una incur-sione notturna su Bengasi: non sono segna-late perdite umane ne danni di rilievo. 11 nostro soininergibile »Bianchi« non e tor-nato alla base. Grosse formazioni aeree deli' Asse hanno con-dotto violenti attacrhi contro la isola di Malta e intensamente battuto attrezzature bellirhe, ma-gazzini, depositi. postazioni contraeree. Nella zona degli obiettivi, sconvolta da ripetute esplosioni, sono divampati rasti inrendi visihili lin dalle eo-ste della S i c i 1 i a ; luion namero di velivoli avversari e stato pure distrutto o danneggiato al suolo. * Vojno poročilo it. 688 Sovražnik prisiljen k umiku Malta močno bombardirana Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na cirenajškem bojišču nestalni stiki med sprednjimi oddelki; sovražni izvidniški oddelki so bili prisiljeni k umiku. Angleško letalstvo je izvedlo napad na Ben-g a z i. Nič človeških izgub kakor tudi ne pomembne škode. Naša podmornica »Bianchi« se ni vrnila v oporišče. Velike skupine osnih letal so izvedle močne napade na Malto ter so močno napadle vojne naprave, skladišča, shrambe in protiletalsko obrambo. Na vseh teh ciljih, kjer je prišlo do ponovnih eksplozi), so nastali veliki požari, ki so jih videli do sicilske obale. Veliko število nasprotnih letal je bilo ali uničenih ali poškodovanih na tleh. Proslava Hitlerjevega rojstnega dne Poslanica maršala Goringa in govor ministra Gobbelsa - Veselju nemškega naroda se pridružuje tudi Italija Berlin, 20. aprila. AS. Ob priliki rojstnega dne Berlin, 20. aprila, s. Ob priliki rojstnega dne Adolfa Hitlerje, ki ga danes obhajajo v Nemčiji, je maršal Goring nemškemu narodu naslovil proglas, v katerem se zlasti klanja veličini političnega duha vodje, ki v dobi, prepolni dogodkov, z varno roko vodi usodo svojega naroda. V proglasu nadalje pravi: »Čisto naravno bi bilo, če bi se narodi, ki so proti nam, pridružili silni Nemčiji v skupni fronti, da bi Evropo branili pred valjarjem boljševiškega uničujočega besa in pred uničevalno voljo komunizma. Hitler je, oborožen z občudovanja vredno potrpežljivostjo, neštetokrat skušal prepričati jih, ko jih je opominjal k razumevanju, naj so te njegove nastope razlagali, kakor so že hoteli. Njegov cilj je bil mir, toda sovraštvo in zavist slepe tolpe nam je dala vojno. Nemčija je na to voljo po vojni znala odgovoriti z močjo svojih oboroženih sil; na vzhodu in na zahodu, na severu in aa jugu se ji je posrečilo spopad ponesti izven lastnih meja. Vojna zoper Sovjetsko zvezo le vojna za rešitev vse Evrope zoper neskončno nevarnost, ki ji je grozila. Ta vojna je še čudoviteje razodela Hitlerjevo osebnost, ki je s tvojim vojaškim genijem in z vso mogočno silo svoje duše znal pripeljati boj do' zanesljivega odločilnega razdobja. Hitler bo že našel nove odločitve, da bo dosegel zmago, bojišče in domovina pa bosta vedno pripravljena, da pomagata njegovi volji. S temi mislimi in • hvaležnim srcem obnavljamo na ta dan svojo prisego: da bomo pogumni, da se ne bomo bali nobene nevarnosti in nobene žrtve, da bomo neutrudljivo napenjali vse svoje sile za končno zmago in da bomo prepričani o moči in veličini velikega nemškega cesarstva v bodoče. Berlin, 20. aprila. AS. Danes obhaja Adolf Hitler svoi 5.3. rojstni dan. Snoči je bila zato slovesna proslava v berlinski filharmonični dvorani. Minister za propagando dr. Gobbels ie imel ob tej priliki govor, ki so ga prenašale vse nemške radijske postaje. Govornik ie orisal izrazito podobnost med Friderikom Velikim in Adolfom Hitlerjem in se posebei dotaknil sedemletne vojne, ko sc ie pruski kralj tako sijajno izkazal po svojem velikem političnem in vojaškem duhu. Tako nudi zgodovina danes tudi nemškemu vodji priliko, da se v kočljivem ol>-I dob ju svetovnega spopada izkaže. Dr. Gobbels Velik nemški uspeli na morju Nemške podmornice so potopile 18 sovražnih parnikov s 131.000 tonami V Ledenem morju sta bili potopljeni dve sovražni ladji - Tudi v Sredozemlju so bile nemške podmornice delavne Ilitlerjev glavni stan, 20. aprila: Nemško j Vrhovno poveljstvo objavlja: ' Na kavkaski obali so nemška letala učinkovito bombardirala pristaniške naprave ter oskrbovališča. Bombni zadetek je poškodoval veliko sovjetsko petrolejsko ladjo. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški lovci v letalskih bojih brez lastnih izgub sestrelili 22 sovražnih letal. Na srednjem in severnem odseku so izpodleteli posamezni krajevni sovražni napadi po trdih bojih. Pri lastnih uspešnih napadih na severnem odseku je bilo v večdnevnih bojih uničenih ali zaplenjenih 11 topov ter 50 metalcev bomb in strojnic. Močne skupine letalstva so posebno uspešno posegale v boje na kopnem ter so v zaledju razbile sovjetske zveze. V K a r e 1 i j i so na svirskem bojišču nemške in linske čete v večdnevnih obrambnih bojih prizadele sovražniku težke izgube. Na Ledenem morju so podmornice skupno z letalstvom potopile iz nekega konvoja dve sovražni ladji z 12.000 tonami; ena je bila petro-lejska ladja. 3 nadaljne velike ladje so bile poškodovane. Zadetki so bili doseženi tudi na spremljajoče vojno ladje. V Sredozemskem morju je nemška podmornica potopila neki parnik v zalivu pri Beyruthu. Neka druga podmornica je s topovi napadla elektrarno pri J alf i ter jo težko poškodovala. Na severni alriški ohali so nemške podmornice potopile 3 nadaljne prevozne jadrnice, ki so Angležem dovažale pomoč. V Severni Alriki je na cirenajškem bojišču izpodletel sunek angleških ogledniških sil. Veliki napadi letalstva na vojaške naprave na Ma Iti so se nadaljevali. Polni zadetki težkega kalibra so povzročili zlasti v preskrboval-nih napravah nešteto razdejanj, požari, eksplozije ter nadaljnja velika škoda pa so nastali na letališčih. Kakor j? bilo že objavljeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice na vzhodni obali Severne Amerike ter v Karibijskem morju potopile 18 sovražnih parnikov s skupno 131.000 tonami. Neka podmornica je tudi bombardirala petrolejske zaloge v Bullenbyju na otoku C u r a c a o ter jih zažgala. Nemška lahka bojna letala so včeraj podnevi napadala tovarniške naprave ter ladje na južni angleški obali z bombami ter jih obstreljevala s strojnicami. \\ General Szombatheljr v Benetkah Benetke, 20. aprila. AS. Šef madžarskega glavnega stana general Szombatheljr se je na povrat-ku na Madžarsko ustavil v Benetkah, kjer je v spremstvu višjega častnika mestne garnizije obiskal glavne zanimivosti mesta. Nova francoska vlada Vichy, 20. aprila. AS. Uradno poročajo, da ie Pierre Laval sestavil novo francosko vlado. Laval ima v niei poleg predsedništva tudi notranje, zunanje ter informacijsko ministrstvo. Pravosodnik minister ie Joseph Barthelemv. finančni minister Catala. minister za preskrbo Lerov Ladurie, minister za prosveto pisateli Bonnard, minister brez portfelia Romier. Državni podtainiki so: za vojno general Bridoux, za mornarico admiral Alphand, za letalstvo general Janneouin. za delo Lagardclle. za kmetijstvo in preskrbo Bonnefoux, za kolonne oe-neral Brevie, za družino in zdravstvo dr Gras-set. Podtainiki pri predsedniku vlade so De Bri-non, admiral Platon, Benoist-Mechin ter Gerard. Glavni pooblaščenec za francosko-nemške gospodarske odnosa ie ie Bernaud. Marshall in Hopkins sta se vrnila v USA Buenos Aires, 20. aprila. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da sta se ameriška odposlanca general Marshall in Hopkins Iz Anciiie z letalom vrnila v Z^jjužcnc država je nato govoril o silno lnidi zimi. ki io je nemški narod premagal, in o vodii med drugim dejal: »Vsi smo bili v njegovi bližini brez mnogih lrcsed in brez posebnih spodbud. Ves narod je kar sam pri sebi čutil in slutil, da je vodja, medtem ko smo mi bili zaposleni s svojimi velikimi in drobnimi vsakdanjimi zadevami, vodil orjaško bitko na vzhodnem bojišču in v silno dolgih nočeh koval svoje načrte v glavnem stanu, tako da je vpliv njegove volie žarel prav tja v najbolj oddaljeni kotiček bojišča in v bojih prežel vse polke do poslednjega vojaka.« Rim, 20. aprila. AS: Italijanski listi prinašajo na prvih straneh velike članke za rojstni dan nemškega kanclerja ter vodje Adolfa Hitlerja ter njegovo sliko, kjer ga vidimo sredi vojakov na vzhodnem bojišču; objavljajo tudi poslanico maršala Goringa nemškemu ljudstvu ter govor ministra dr. Gobbelsa. >Messagero« piše: Nemčija danes slovesno praznuje Hitlerjev rojstni dan, ki je padel v ta važni zgodovinski trenutek, italijanski narod pa se v veliki prisrčnosti pridružuje veselju velikega prijateljskega in zavezniškega naroda. Na vseh bojiščih danes ori isto voščilo in se dviga ena sama misel, misel na trdno zmago. Že tretjič obhajajo Hitlerjev rojstni dan v vojnem času in tudi tokrat se nahaja Vodja za svoj rojstni dan pred zemljevidom bojišč, kjer se nemški vojaki odevajo s slavo. Nato list navaja Hitlerjevo delovanje od njegove prve javne zagotovitve, da bo rešil nemško družbo. Ustanovil je mogočno armado, mornarico in letalstvo. Ustvaril je močno gospodarstvo, ki je samo sebe prekosilo, preosno-val je nemško proizvodnjo na avtarkični osnovi ter je nato začel spreminjati versaillsko pogodbo, ne zato, da bi dosegel vojno, ampak pravico. Toda nasprotstvo sovražnikov in njihov napuh sta izzvala vojno. Na nemško stran se je postavila Italija, nato .Japonska ter vsi tlačeni narodi. Na ta način je dobila vojna znamenje totalitarne revolucije, ki napoveduje nov socialni red. V tem znamenju in v svesii si popolne zmago italijansko ljudstvo danes v Dncejevem imenu pozdravlja pre-poroditelja nove Nemčije. Največja podmornica na svetu potopljena Rim, 20. aprila. AS. Angleška uradna agencija poroča, da se francoska podmornica »Surcouf«, pripadajoča pomorskim silam generala de Gaullea, ni vrnila v oporišče in je verjetno izgubljena. Imela je 4300 ton, nosila je lahko majhno letalo, vozila je lahko 20.000 km brez postanka in je imela posadko 150 mož. Berlin, 20. aprila. AS. »Zvvolf Uhr Blattc piše o potopljeni degaullistični podmornici »Surcouf«, da je bila to največja podmornica na svetu, mnogo večja kakor so ameriške podmornice tipa »Narw-halk. 2>Surcouf< je imela 10 cevi za spuščanje torpedov, ki jih je bi.lo mogoče naperiti v poljubno smer. Ta podmornica je bila prava pošast med podmornicami in je potrebovala precej časa, preden se je dvignila na površje. Mogoče je bil prav v tem vzrok njene potopitve. Hrvatski trgovinski minister Toth v Rimu Rim, 20. aprila. AS. Hrvatski trgovinski minister Dragotin Toth je prispel danes zjutraj v Rim. Minister Toth, ki ga spremljajo nekateri višji uradniki iz njegovega ministrstva, bo ostal v Rimu več dni ter bo z ministrom Riccardijem razpravljal o važnih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo Italijo in Hrvatsko Pogovore bo imel tudi z ministrom za korporacije. Posveti med kraljem Borisom in vojnim ministrom Sofija, 20. aprila. AS. Kralj Boris je sprejel novega vojnega ministra generala Mičova in je imel z njim dolg razgovor. Novi bolgarski delavci na poti v Nemčijo Sofija, 20. aprila. AS. V Sofijo je prispel Peter Zejev iz gospodarskega stana nemškega maršala G6ri>nga, da bo nabiral nove kontingente bolgarskih delavcev za nemško industrijo. Praznik Rima v proslavo dela Ljubljana, 20. aprila. Dano, dne 21. aprila, praznuje faiistična Italija veliki dan svoje prestolnice, praznuje ^Rojstvo Rim.it, to je praznik tistega izredno veličastnega mejnika n snetooni zgodovini, ki ga predstavlja Rim in njegovo poslanstvo o okviru usode vsega človeštva. Rim se je v snovanju človeškega dela, zlasti pa oblikovanja Evrope in njene kulture izstavil tako visoko, da je vedno igral in bo igral eno vodilnih vlog na poprišču ustvarjanja človeškega genija. V smislu tega soojega poslanstva pa je Rim in njegov praznik danes za ves naš rod po Duce-jevi odločitvi tPraznik dela<, to je praznik vseli tistih neštevilnih delovnih ljudi in obratovalnih celic, ki s snojim delom oblikujejo izraz našega sodobnega življenja in mišljenja. Rojstvo Rima je mogočen korak na poti kulturnega in civiliza-tornega oblikovanja človeštva in pomeni nov korak in nooo veliko dobo v zgodovini. Vse naše delo je danes prav tako priprava za novo veliko dobo, za listo dobo fašistične Italije, ki bo položila nove temelje mednarodnemu redu in socialnemu sožitju. Ko slavi danes fašistična Italija >Praznik delat, sc pri tem ravno ob spominu na Rim naslanja trdno na vso svojo preteklost, to jc na preteklost slave, moči in pravice Rima: s tem bogastvom svoje preteklosti sc delovni sloji cele Italije zavedajo obsežnosti te ogromne in prelepe dedščine in smelo ter drzno z zmagovito voljo gledajo mirno v bodočnost, ki jo pripravlja in oblikuje Italiji njen Ducc. Naša Pokrajina slavi sedaj že drugič fa veliki praznik Rima in njegovega dela d okviru velike fašistične Italije, »Praznik delat pomeni praznik oseh listih in vsega tistega, kar se z delom ustvarja za lepšo bodočnost naroda in za njegov kulturni in civilizatorični razmah. Praznik fašistične Italije v naši Pokrajini je obenem praznik vsega javnega in bpiOotiisga konstruktivnega dela, ki sc zdaj že pri nas nad eno leto na oseh poljih pospešeno izvaja. Vse zamisli o novih delih pri nas, vse pobude za splošen prospeh vsega prebivalstva, zlasti pa delovnih slojev, pa se izvajajo po modrih in uvidevnih Ducejevih sklepih in načrtih. >Praznik Rimat je tedaj tudi o naši Pokrajini praznik dela na vseli poljih in o oseh I ozirih. Letalska vojna med Japonsko in Ameriko Napad na Tokio je rodil strah v Ameriki, kjer se boje japonskega maščevanja — V Birmi prepuščajo Angleži nevarne postojanke Kitajcem Bern, 20. aprila. AS. Iz Newyorka se jc izvedelo, da ameriški tisk poziva prebivalstvo, naj bo pripravljeno na nevarnost jaiponskih letalskih napadov. Med drugim tožijo, da ne bo mogoče zgraditi zaklonišč za toliko nebotičnikov po ameriških velemestih in da bi izpraznitev nebotičnikov zahtevala preveč časa. Ena sama bomba lahko podre več kot pet nadstropij in vsakdo lahko pomisli, kakšne posledice bi to imelo na življenje v državi. Stockholm, 20. aprila. AS. New.yorški dopisnik lista »Stockholms Tidningenc poroča danes zjutraj svojemu listu, da ameriški letalski napad no Japonsko v Ameriki ni povzročil tistega navdušenja, ki ga je pričakoval Roosevelt. Prebivalstvo ameriških mest ob tihomorski obali živi noč in dan v bojazni pred japonskimi maščevalnimi napadi. Povsod so v teku obrambne odredbe, toda nihče ne prikriva velike nevarnosti. Nekateri listi celo obsojajo ameriški napad na Tokio, ki ni rodil nikake koristi zaveznikom, pač pa nevarnost, in sicer zelo resno nevarnost ameriškemu civilnemu prebivalstvu. Tokio, 20. aprila. AS. O na/padu sovražniko- vih letal dajejo nova poročila, iz katerih ie razvidno, da so Amerikanci vrgli na japonski pristanišči Kobe in Nagoja nekaj zažigalnih lx>mb, ki pa niso povročile poudarka vredne škode. Tokio. 20. aprila. AS. Japonski glavni stan sporoča, da so ob vzhodni japonski obali zadnjo soboto zapazili tri sovražne letalonosilke v spremstvu vojnih ladij, ki pa so se umikale spopadu z japonskimi silami ter se niso upale približati japonskemu ozemlju. Istega dno se je prikazalo nad Tokijeni ter nekaterimi drugimi kraji kakih 12 ameriških letal. Sovražnim letalom se je posrečilo zbežati proti Kitajski. Škoda, ki jo je povzročil letalski napad, je malenkostna. Tokio, 20. aprila. AS. Ameriški letalski napad na Tokio ni povzroči1! žrtev med prebivalstvom, temveč je v prebivalstvu samo ojačil sklep, da se bo ix>ri!o, dokler ne bodo do kraja doseženi cilji, zaradi katerih je Japonska stopila v vojno ob lioku držav Osi. >Kokumin< poroča, da je škoda, ki jo je povzročilo ameriško bombardiranje, zelo majhna. Sicer pa Japonci dobro vedo, da Anglija in Združene države ne morejo spremeniti izida sedanje vojne s tem, da sta sprožili letalsko ofenzivo. Rim, 20. aprila. AS. Ameriški radio je sporočil, da so predvčerajšnjim zjutraj razglasili letalski alarm v pokrajinalih okoli San Die"a jn San Franci^ca v Kaliforniji. Bangkok, 20. aprila. AS. Nadaljuje sc vrsta angleških odpoveda. Danes je iz Čungkinga prišla novica, da so Angleži, najbrž zaradi naglega napredovanja japonskih čet, prepustili Kitajcem vodstvo prometa v Birmi, med drugim tudi vodstvo železnic, glavnih cesta, telefona in brzojava. Rim, 20. aprila. AS. Angleška uradna poročevalska agencija poroča iz Kalkute, da se na birmanskem bojišču angleške čete umikajo, ker po 75 dneh neprestanih borb potrebujejo počitka. Angleške čete bodo nadomestili Kitajci, ki jih je WaveHu dal na razpolago Čangkajšek. V' Birmi se boji bližajo h koncu in Angleži, zvesti svojemu ravnanju na Norveškem, v Belgiji, Grčiji, na Javi, prepuščajo Kitajcem čast zadnjih bitk in zadnjega odpora. Londonski radio skuša ta korak opravičiti z izgovorom, češ da so angleške čete potrebne na drugem bojišču. Prav nič pa ne pove, če je to bojišče na drugi ali na tretji bojni črtL Zanimiva razprava v Haagu Berlin, 20. aprila. AS. V Haagu se je začela razprava proti dvema niz-ozemskima bivšima častnikoma Bomu in Kruitbofu, ki sta obtožena, da sta 13. maja 1940 ubila polkovnika Musserta, brata nizozemskega narodnosocialističnega voditelja. Na prvi razpravi je državni tožilec sporočil, da bo obtožnica razširjena tudi na bivšega ministrskega predsednika De Geera. Dve največji ameriški jeklarni obtoženi Lizbona, 20. aprila. AS. Iz Wa6hingtona se je izvedelo, da je odbor za vojno proizvodnjo obtožil dve največji tvrdki za proizvodnjo jekla, in sicer korporacijo Carnegie ter družbo Jones in Laugh-ling, ker sta od maja leta 1941. kršili pravila, ki veljajo za vojno proizvodnjo ter odtegnili vojaškim oblastem velike količine jekla. Vsako kritiziranje Roosevelta je izdajstvo Buenos Aires, 20. aprila. AS. Iz Washingtona se je izvedelo, da je neki visoki funkcionar iz državnega urada za propagando izjavil ameriškim časnikarjem, da bodo odslej smatrali vsakršno kritiko Roosevelta ali njegove uprave za izdajstvo. Podobno je govoril tudi ravnatelj za vojno proizvodnjo Neison lastnikom listov, svareč jih, naj ustavijo kritike proti predsednik*. Rojstvo Rima - praznik dela Ljubljana, 20. aprila. Rojstvo Rima, praznik dela, se bo praznovalo 21. aprila v vsej Ljubljanski pokrajini po Ducejevi besedi: »Praznovati rojstvo Rima pomeni praznovati našo vrsto civilizacije, pomeni povzdigovati našo zgodovino in naše pleme, pomeni opreti se trdno no preteklost, da sc bomo lahko bolje pognali v bodočnost.« V mestu bo Zvezni tajnik ponesel ob 10 dopoldne ranjencem v vojaški bolnišnici zavitke z darili Zveze Fašijev, ob 11 pa bo svečano odprl prodajalno kmečkih gospodinj. Ob 11.10 se bo proslavil zgodovinski dan v dvorani raportov GILl.-a. Popoldne ob 15 bo imel na sedežu Pokrnjin-skega Dopolavora Zbor poveljništva obmejne straže XI. Armadnegn zbora predstavo v časi Oboroženih Sil. Istega dne bodo hierarhi in fašisti, določeni po Zveznem tajniku, proslavili praznik dela v najvažnejših pokrajinskih središčih. Zastave na vseh poslop ih Visoki Komisar je odredil, da se danes, v torek, dne 21. aprila, oh priliki rojstnega dne mesta Rima, na vseh poslopjih razobesijo zastave od jutra do večera. Uradni razglasi Predpisi o prenočevanju v zasebnih hišah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 odreja: Člen 1. Prepovedano je vsakomur, imeti kot gosta ali sprejeti na prenočevanje, za plačilo ali brezplačno osebe, ki že imajo sobo ali stanovanje v mestu Ljubljani. Člen 2. Kdor ima kot gosta ali sprejme na prenočevanje, najsi brezplačno, osebe, ki nimajo bivališča v Ljubljani ali ki drugače ne spadajo v družinski krog, živeč stalno v skupnosti z rodbinskim poglavarjem, mora to takoj prijaviti oblastvu javne varnosti in pri tem navesti osebne podatke osebe, ki jo je sprejel, po osebni izkaznici. Člen 3. V veži vsake hiše v mestu mora lastnik ob svojih stroških in lastni odgovornosti nabiti tablo s seznamom, ki ga popolnjuje, glede vseh v hiši prenočujočih oseb, ločeno po stanovanjih in družinski skupnosti. Člen 4. Prepovedano je izdajati dovolilnice ali propustnice osebi, ki pripada rodbini, katere vsaj cn član je odsoten s svojega navadnega bivališča iz neopravičenih razlogov ali ki ga kakor koli išče policija. Člen 5. Kršitelji členov 1., 2. in 3. te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, št. 8 ( z zaporom do dveh mesecev in v denarju do pet tisoč lir. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Prodaja klobukov, čepic, rokavic in ovratnic Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 8. novembra 1941-XX, št. 144, na podstavi čl. 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se lacionira prodaja klobukov, čepic, rokavic in kravat, odrejat Čl. 1. V čl. 2 navedeni klobuki, čepice, rokavice in kravate se smejo kupovati in prodajati samo z osebno oblačilno nakaznico. Čl. 2. Ob prodaji naj trgovec od kupčeve oblačilne nakaznice odtrga v sledeči preglednici navedeno število odrezkov v abecednih črkah: Moški klobuki iz klobučevine, 4 odrezki. Ženski klobuki: 1. iz klobučevine, pletenine, žameta ali druge tkanine, garnirani ali negarni-rani, 4 odrezke; 2. iz slame, skorje, palmovega vlakna, lesenih oblancev ali drugega sličnega blaga, garnirani, 2 odrezka. — Ne smatra se za garnituro ne preprost trak okrog štule ne podloga v klobuku. Moški slamniki niso racionirani. Moške čepice, 2 odrezka. — Otroški in deški klobuki in čepice, 1 odrezek. — Rokavice: 1. čeloma ali deloma iz kože, 2 odrezka; 2. druge vrste: a) moške, 4 odrezke; b) ženske, 2 odrezka. — Otroške rokavice niso racionirane. — Kravate, 1 odrezek. Čl. 3. Odrezki za nabavo omenjenih predmetov so: a) o-drezki s črkami od G do U pri moških in ženskih izkaznicah. (Osebna oblačilna izkaznica A); b) odrezki s črkami od G do U, izvzemši črke 1, K in L (ki so namenjene za drugo uporabo) pri deških in otroških nakaznicah (osebni oblačilni nakaznici B in C). Odrezki se lahko uporabljajo brez ozira na zaporednost abecednih črk. Čl. 4. Kršitelji te naredbe se kaznujejo po naredbi z dne 7. oktobra 1941-XIX, št. 122 in po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, et. 8. Čl. 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Prodajna knjiga za oblačilne predmete Sporoča se, da se bo morala »prodajna knjiga« (naredbe z dne 9. X. 41. SI. I. št. 484 (82— 42). ki je zdaj v rabi pri prodajanju tekstilnega blaga občinstvu, počenši s 1. majem t. 1. s potrebnimi spremembami uporabljati razen za vpisovanje prodaj tudi za vpisovanje nn kupov (bremena) z uporabljanjem zadnjih stra ni te knjige in sicer dotlej, dokler ne bodo te prodajne knjige in njih rezerve povsem izpisane, dočim se v bodoče ustanovi enotna pre-jemna in oddajna knjiga, ki bo še smotrenejše urejena. Vpisovanje prodaj (razbremenitev) v sedanji knjigi naj se vrši kakor doslej, upoštevajoč pri tem, da okrožnica Visokega komisaria ta VIII No 4776-62 z dne 7. XI. I94-I-XX, odd. II predpisuje, da se število točk z-aheleži v zadnjem stolpcu, ki nosi nadipis »opombe in potrdila«. Vpisovanje nabav in sploh vseh operacij v breme prodajalca se bo moralo vršiti na zadnji strani knjige in nadaljevati na predzadnji itd., pri čemer naj se vpiše v prvo vrsto celokupno število točk zaloge na dan 10. novembra pr. 1. po inventarju »seznama in števila točk«, ki je bil svojčas vposlan, potem pa drugo za drugo vse operacije v breme prodajalca od 1. decembra pr. 1. dalje, upoštevajoč pri tem, da se v isto vrsto ne sme vpisati več predmetov z različnim osnovnim številom točk. Na primer partijo šalov in šerp je treba vpisati v dveh vrstah, ker imata ta dva predmeta različno število točk z« enoto. Na straneh, ki so namenjene za vpisovanje bremena, morajo trgovci sami prilepiti preko dosedanjega besedila glave tiskan listič po priloženem vzorcu. Stanovsko združenje naj pre.voča«no poskrbi za natis potrebnega števi'la lističev. V prvem stolpcu naj se navede datum (dan in mesec) obremenilne operacije. V drugem priimek in ime dobavitelja- V tretjem bivališče dobavitelja. V če'"'~m sklicevanje na tabelo A, priloženo na-rei. Visokega komisariatu. V petem ime nabavljenega ali kakor koli v breme sprejetega blaga, uporabljajoč pri tem imenoslovje v točki 4 omenjene tabele. V šestem merska enota (tekoči meter, kvadratni meter, par itd.). V sedmem količina. V osmem število točk za enoto. V devetem celokupno število točk. V desetem podatki listjne, ki opravičuje vpis. Prvo bilanco prejemnik in oddajnih operacij je treba napraviti dne 1. maja in ta sc dobi, če se prišteje k inventarnim zalogam v točkah, prijavljenim dne 10. novembra pr. 4. breme v točkah za dobo od I. decembru do 10. aprila t. I. in od vsote odšteje oddaja, izvršena v isti dobi. Spojitev Kmetijske zbornice z Združenjem kmetovalcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dno 3. maja 1941-XIX, št. 201, glede na svoji naredbi z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 in z dne 17. novembra 1941-XIX št. 152, glede na to, da je Kmetijska zbornica, ustanovljena po uredbi z dne 21. jan. 1937, M. s. št. 55, objavljeni v Službenem listu št. 140-20 istega leta, pretežno stanovskega značaja in po podani izjavi sveta omenjene zbornice odreja: Člen 1. Kmetijska zbornica, ustanovljena po uredbi z dne 21. januarja 1937, M. s. št. 55, objavljeni v Službenem listu št. 140-20 istega leta, se spoji z Združenjem kmetovalcev Ljubljanske pokrajine, včlanjenim v Pokrajinsko zvezo delodajalcev in ustanovljenim po drugem odstavku člena 2. naredbe z dne 15. novembra 1941-XX, 8t. 151. Pravila pokrajinskega Združenja kmetovalcev, ki jih je predložiti po členu 8. naredbe z dne 17. novembra 1941-XX št. 152, določijo skupine kmetovalcev, ki naj se včlanijo. Člen 2. Za spojitev iz prednjega člena se uporabijo predpisi naredb z dne 15. novembra 1941-XX št. 151 in z dne 17. novembra 1941-XX št. 152, kolikor se tičejo prenosa in natnembe imovine, pobiranja in izročanja obveznih prispevkov, pri-občevanja bilanc, pravil in seznamov članstva, kakor tudi prenosa inventarjev. Tamkaj določeni roki veljajo od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen 3. Krajevne poslovalnice Kmetijske zbornice se vključijo v poverjeništva Pokrajinske zveze delodajalcev, v katerih poslujejo kot njih odseki. Člen 4. Kar zadeva pravno-gospodarsko sistemizacijo osebja, ki je bilo doslej v službi Zbornice in za katero so veljale ureditev in stalnost po službeni pragmatiki iz § 30. zborničnih pravil in pokojninska ureditev iz pokojninskega pravilnika, objavljenega po § 28. pravil, izročijo pristojni organi Združenja kmetovalcev svoje predloge Pokrajinski zvezi delodajalcev, ki odloči po navodilih. kakršna prejme od Visokega komisarja. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Gospodarstvo Točkovanje čevljev. Z ozirom na določila o ureditvi produkcije in prodaje obutve za civilno uporabo se določa, da se skupina VI tabele A, priložene naredbi Visokega komisariata z dne 8. XI. 194I-XX, SI. 1. št. 513-90-41 nadomesti z novo odgovarjajočo tabelo. Iz hrvatskega gospodarstva. Od 16. junija lani, pa do 10. aprila letos je znašal promet na zagrebški borzi v markah 2.169 milij. kun, v lirah pa 1.050 milij. kun, skupno torej 3.219 milij. kun. Na vse ostale devize je odpadlo samo 7 milij. kun prometa. — Ker je bila letina medu slaba, so cene medu na Hrvatskem narasle na 120—150 kun za kg. — Hrvatska industrija tera, d. d. namerava zvišati glavnico od 3 na 6 milij. kun. Rekvizicija težkih strojev v severni Ameriki Urad za vojno proizvodnjo v Zedinjenih državah je odredil, da se morajo rekvirirati vsi težki stroji, ali izdelani, ali v gradnji. Prodaja teh strojev je prepovedana. Tudi rabljeni težki stroji ne Vzhodno bojišče: Na italijanskem letališča. spon Italija: Španija 4:0 (0:0) Velika nogometna tekma v Milanu se je končala z visoko zmago Italijanov Nesrečna igra Špancev Milan, 19. aprila. Medtem ko so ogromne množice gledalcev brez konca in kraja pozdravljale zmagujoče »azz.urc«, se je španska enajstorica s težkim srcem sprijaznila z mislijo, da je tekma končana in izgubljena z visokim izidom 4:0 za ltulijane. Vroči Pirencjci niti častnega gola niso dosegli! llitru, borbena in tesno povezuna enajstorica svetovnega nogometnega prvaka je v enem samem polčasu jioslala štiri gole v špansko mrežo. Prvih 41 minut je poteklo v znamenju ogorčene borbe, oba vratarja pa sta ostala čistih rok. V drugem polčasu je začelo padati kar nn začetku. Že v prvih minutah je imela silovita napadalna vrsta, ki jo je vodil izkušeni Piola, kar dva z»-detka v ipolno. lli.OOO gledalcev viharno pozdravilo prve uspehe. Nadaljevanje igre jc |vo-■ • • Proti teklo v znamenju peklenskega koncu igre 6ta padla še dva gola. Martorell, tempa. Rt/IH'tl t cn 11 u u 111 ov u iu naslednik slavnega Zamore, je bil dobesedno poražen. Španci niso igrali slabo, mestoma so bili ccio sijajni, zmaH'ct Italijan*.v pa je zatlu-žena. Po vrsti je bila to 13. tekma med izbranima enajstoricama Pirenejskega in Apeninskega polotoka. Stara rivala, predstavniki živahnega in duhovitega nogometa, sta se spet sre-čalu po osmih letih; za Špance je bil to črn dan. Razloga dovolj, da se l>odo tresli pred vsako mednarodno tekmo, ki bo 15. po vrsti. 50.000 gledalcev v stadionu Po tekmi v Berlinu, katero je pomlajena španska enajstorica prestala z neodločenim izidom. je bilo znniman je za »veliko igro« v Milanu tem večje. Ljudje so že začetek tedna segali po vstopnicah. Med tednom, ko se je enajstorica »azzurov« pripravljala v nekem malem mestu, so v nogometnih krogih govorili samo še o nedeljskem srečanju, ljudje pa so pokupili vse sedeže in stojišča v stadionu San Siro. Precej pred začetkom igre je bil stadion zaseden do zadnjega kotička Sprejel je 50.000 gledalcev, milijoni širom Evrope pa so zvečer nestrpno pričakovali'.prvih poročil iz Milanji. Ob tri četrt nn 4 so pritekli v stadionsko areno Italijani v modrih dresih, Španci pa v črnih. Po uvodnem obredu, pri katercu je glasba odigrala državni himni, sta se predstavili nemškemu soduiku dr. Bauuensu sledcci postavi: Španija: MartoreM, Teruel. Ramon. Gabi-il-ando, German, Mateo, Ep«, AHonzo, Martin, Campos, Emil in. . . Italija: Griffanti, Foni, Hava, Depetrini. Andreolo, Campatelli, Biavati, Loich, Piola, Mazzola, Ferraris. Martin in Piola sta si podala roki in sodnik je zažvižgal. Španci so začeli igro s hitrimi potezami, žoga je priletela do bližine gola, obramba ipa jo je vrnila in izročila iniciativo Italijanom. Razvila se je živahna borba. ki je bila dolgo časa odprta. Gledalci so imeli dovolj razloga za navijanje, igralci pa so se trudili brez vidnega uspeha. Prijatelji le- morejo biti prodajani ali izvažani brez posebnega dovoljenja. . Hrvatsko-Iinska trgovinska pogajanja. Ob bližnjem obisku hrvatskega trgovinskega ministra v Helsinkih, ki bo meseca maja, se bodo začela tudi trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Finsko. Monopol čaja in kave v Turčiji. Turškemu parlamentu bo predložen zakonski osnutek o uvedbi monopola za trgovino s čajem in kavo v Turčiji. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je umrl naš ljubljeni brat, stric, svak in bratranec, gospod Ernest Rabič absol. jurist in vojni invalid Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, dne 22. aprila 1942, ob pol 5 popoldne z Zal iz kapelice sv. jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v blag spomini Ljubljana, dne 20. aprila 1942. Žalujoči: Ivan Rabič, poštni inšpektor, brat; Kristina Rabič, sestra in ostalo sorodstvo pega nogometa so uživali lrrtro igro. navduševala jih je virtuozna tehnika, iniponirale so iznajdljive strateške poteze. Na italijanski strani se je posebno uveljavljal Ferraris, na španski pa je imel vratar Martorell več priložnosti, da je pokazal kaj zna. Ljudje so dobili vtis, da je vreden naslednik slavnega Zamore in so ga nagradili z navdušenim aplavzom. Prvi polčas je potekel brez zadetka, izid je bil, dn je moštvo azzurov prodoruejše. Prvi gol v mreži... Sodnik Bnrlassina, ki je vodil pred tednom tekmo v Berlinu, je po prvem polčasu izjavil: »čudil sem se povezanosti Spancev. Ko so igrali proti Nemcem, se niso tako sprostili...« V drugi minuti drugega polčasa pa so doživeli Španci svoj prvi poraz. Hiter napad modrih je končal s kombinacijo Ferraris-Mazzola in mreža se je prvič stresla: 1:0 za Italijo. Val navdušenja se je razlegal nad stadionsko areno. Kmalu zatem so se modri spet priborili do žogo, sledilo je povezano podajanje med Bia-vatijem in Piolo, ta je podal žogo Ferrarisu — in Martorell je bil sipet premagan. Italijani so povečali naskok na 2:0. Množica je bila kakor elektrizirana. Igra ni popustila. Španski igralci v črnih dresih so bili sicer hhdo prizadeti, časa pa je bilo še dovolj, da pridejo do besede. Mala skupina Pirenejcev, ki je sedela na tribuni, se je spomnila časov, ko je stal med podboji edinstveni Zamora, ki je branil kakor še nikdo pred njim in dirigiral igro. Martorell je sicer odličen vratar, moral pa je položiti orožje prod boljšim napadom. Modri niso popustili, čeprav so imeli- že dva gola naskoka. Ves čas so ostali v ofenzivni igri. Tudi Španci niso izgubili živcev. Uspevali so z lepimi potezami, prodirali do gola, izvrstna obramba pa jim je vselej prekrižala račune, česar nista opravila branilca Foni in Rava. je ujel prežeči Griffanti. Resnnč-no, Griffanti je vratar nenavadne nadarjenosti in do petinke sekunde točnih posredovanj. Kje je Campos? Kje je Campos, adut španske enajstoriee? Bori se še vedno z isto vnemo, vedno podaja točno, obramba modrih pa posluje kakor zid. Ali se mu bo posrečil vsaj častni gol...? Gledalci ploskajo zdaj modrim, zdaj črnim. Minute potekajo, obe moštvi iščeta strateških lukenj. Gledalci so vedno bolj navdušeni, mala skupina Špancev na tribuni l>odri svoje jjubljence. Bodrenje pa je skoraj odvisno, zakaj enajsto-rici v polju garata s polnimi silami. Tempo je peklenski, poteze mojstrske in točne kakor v šahu, krepki možje v stadionski areni brzijo s polja v polje. Pritisk modrih je občuten, Martorell ima polne roke dela. Stanje ostane do 42. minute nespremenjeno. Biavati poda PiOli in vodji napada se posreči, da prispeva svoj očividni delež k visoki zmagi. Mreža se potrese tretjič, Italijani vodijo s 1:0, zmaga je zagotovljena. Kmalu zatem sledi Se en uspešen napad modrih. Campatelli poda Loichu, žoga obsedi in vileka tekma je končala z izidom 4:0. Ko je sodnik dr. Bauwens dal znak za konec tekme, so prisotni še enkrat pokazalli, kako jih je razveselila visoka ztmaga. Moštvo azzurov je bilo deležno navdušenih ovacij. Zmaga je bila zaslužena. Italijani so igrali povezano, napadalna vrsta je poslovala enotno, vodil jo je stari preizkušeni Piola. Ferraris je bil vsekakor boljši od njega, moč Piole pa je bila v izkušenem vodstvu enajstoriee. Odlikovala se je tudi obramba, ki je zdržala dobro stkane in mestoma hudo nevarne napade Špancev. Očividci zatrjujejo, da so tudi Španci igrali izvrstno, nesreča pa je hotela, da se vračajo iz Milana brez enega samega zadetka. Tako visokega poraza niso zaslužili. Nedeljski šport v kratkem Dunajska Vienna, ki vodi v prvenstvu podonavske alpske pokrajine, si je priborila včeraj spet dve dragoceni točki. Enajstorico Wackerja je odpravila z 2:1. Na plavalnih tekmah v Kielu so dosegli sledeče čase: 200 m prsno K6ninger 2:43.9; 100 m prosto: Schroder 60 sek; 100 m hrbtno: Schr6der 1:08.1. Na rimskem hipodromu Capannelle so dirkali na 1700 m za nagrado 60.000 lir. Zmagal je Sa-trapo. Za nagrado Doranda Pietrija so tekmovali v Ferrari v teku na 10 km. Prvo mesto si je priboril Oiordano v času 32 minut in 30.8 sek. V hoji na 10 km je zmagal Crola v 48 min. 28 sek. Iz Rima poročajo, da se poteguje boksar Lulgi Musina, ki je nedavno premagal Nemca Vogta, za naslov evropskega prvaka težke skupine. Vse kaže, da bo zveza poklicnih boksarjev ustregla njegovi zahtevi in pozvala v poštev prihajajoče boksarje na tekmo s Musino. Ker velja Maks Schme-ling za prvaka te skupine, je verjetno, da bo prišlo do srečanja med Musino in Schmelingom. Tudi v nemških krogih zatrjujejo, da se bo Schmeling še povrnil na boksarsko pozomico. Izšla je »OVČAR »Prišel sem v raj, videl sem angele božje na zemlji« Obisk v kartuzijanskem samostanu v Pleterjah na Dolenjskem r Pogled na kartuzijanski samostan v Pleterjah ___»Prišel sem v raj, videl sem angele božje na semlji.« Tako je ob izrednem vtisu, ki ga je nanj napravil kartuzijanski samostan, vzkliknil Petrar-ca. Če je tako sodbo o kartuzijanskem samostanu in o življenju za njegovimi zidovi izrekel veliki pesnik, kateremu se duša odpre le velikim stvarem, mora kartuzijska hiša biti nekaj velikega, nekaj izrednega. In res je! Kdor je kdaj prestopil prag kartuzijanskega samostana in videl njegove bele menihe ter občutil kartuzijansko tišino in samoto, se ne bo mogel ubraniti mogočnega vtisa kartuzijanske hiše in bo moral priznati, da je z obiskom kartuzije stopil na tla, kjer se razvija svetu povsem odmaknjeno življenje, tako svojevrstno in globoko, da bi ga mogel v opisu izčrpati le pesnik, ki se zna približati globoki krščanski mistiki, ki vsa preveva kartuzijansko samotarsko življenje. Kdor krščanstva ne doume v vsej njegovi polnosti in komur je krščanstvo poznano le v oni tako razširjeni in nevarni profa-naciji, ki v njem vidi le dobrodošlo in prvovrstno sredstvo za urejanje mirnega in znosnega sožitja med posamezniki in družabnimi skupinami, naj se kartuzijanskemu samostanu in njegovemu življenju nikar ne približuje. Zakaj ostalo mu bo nerazumljivo in njegova globoka in bogata vsebina mu bo ostala zapečatena s sedmerimi pe- Gotska cerkev ▼ Pleterjah 6ati. Le tisti, ki v veri vidi stremljenje za združenjem človekove duše z Bogom, naj si zaželi vsaj enkrat stopiti na tla svetu odmaknjenega življenja, ki se razvija po zgledu Marijinem, ki ji je Kristus dal prednost pred Marto in ji zagotovil, da je izbrala boljši del. Na vzhodnoalpskem ozemlju smo v teku stoletij imeli štiri kartuzijske samostane. V Žičah in Jurkloštru sta bila ustanovljena že v 12. stol., r Bistri v 13. stoletju In v Pleterjih na Dolenjskem pa v 15. stoletju. V tistih časih je kartuzijanski red cvetel in imel mnogo občudovalcev, med katerimi je bil tudi mogočni Herman II. Celjski, ki se je odločil zgraditi nov kartuzijanski samostan, kjer naj bi bila tudi njegova grobnica. L. 1400 se je Herman obrnil na splošni zbor kartuzijanov, ki Je prav tisto leto zboroval v Žičah, in mu ponudil, da zgradi v Pleterjih pod gradom Sichersteinom novo kartuzijo. Samostan so začeli na Hermanove stroške zidati 1. 1403 in ga tri leta nato dokončali. Od tega prvotnega kartuzijanskega samostana je do današnjih dni ostala le še gotska cerkev, vse drugo je v teku stoletij izginilo. Prvotni samostan je bil manjši od današnjega in je imel le 13 celic. L. 1435 je Herman II. v Požunu umrl, njegove zemske ostanke pa so pokopali v cerkvi pleterske kartuzije, kjer so počivali okoli 200 let, nato pa so jih baje prepeljali v Celje, kjer počivajo kosti tudi ostalih Celjanov. Samostan je gmotno mnogo trpel od turških napadov, notranje pa se je začel razkrajati v protestantovski dobi, ki je bila v njegovi okolici zlasti viharna, saj je v hližnjem Št. Jerneju žup-nikoval Primož Trubar. L. 1593 je hil v samostanu le še en kartuzijanski brat. Dve leti nato je samostan prešel v last jezuitskega reda, ki je v dobi protireforniacije jel vedno bolj stopati nn pozorišče cerkvene zgodovine. Ko je bil 1. 1773 na Kranjskem jezuitski red razpuščen, je pleter-ski samostan prešel v last države, ki je njegove dohodke porabljala za vzdrževanje bogoslovnega semenišča v Ljubljani, 1. 1839 pa sta samostan in posestvo prešla v zasebno last. Zadnje posestnice posestva so bile hčerke barona Rorsa de Borsoda. V tem času se je duhovnik ljubljanske škofije Jožef Benkovič mnogo trudil, da bi se v Pleterje zopet povrnili kartuzijani in jo zato njihovega generalnega ministra opozoril, da je nekdanje posestvo pleterske kartuzije naprodaj in ga naprosil, naj obnovi ta samostan. Benkovičeva pobuda je uspela in 1. 1899 je posestvo zopet prišlo last njegovih prvih lastnikov. Po 300 letih so v Pleterje kmalu prišli prvi kartuzijani, ki so začeli na novo zidati samostan, ker od starega, razen cerkve, ni ostalo ničesar. Proti koncu 1. 1904 je bil samostan zgrajen in 3. novembra istega leta ga je škof A. B. Jeglič posvetil. Mnogo cerkva in kapel je že izginilo v Ljubljani V 6trugi Ljubljanice je bilo 6voje dni več otočkov. Eden je bil tudi med Bregom in Zabja-kom »tam, kjer 6e reka po navadi ponoči zapira.« Na ti6tem kraju 60 bili zabiti koli v podobi črke S, da 60 ovirali prost vhod v Ljubljano. To so bila vodna vrata, pri katerih je pobiral čuvaj davek od blaga, pripeljanega po vodi. In na tem otočku je stala cerkvica 6v. Volbenka, škofa in 6poznavalca. Kdaj je bila cerkvica zgrajena ni znano, ve se pa, da je izginila približno v 6redini šestnajstega stoletja in da so jo razdejali »heretiki« (krivoverci — morda Turki). Najbrž pa ni bil to pravi vzrok, ampak zgolj lega otočka, ker je oviral odtok Ljubljanice. Tridesetletna vojna (1618—1648) je zanesla med nas leta 1637. iz Friedenweilerja v Schwarzwaldu (štrasburška škofija v Alzaciji) begunke cisterciia-n-ke ali redovnice 6V. Bernarda, ki 60 se naselile v hiši na voglu Žabjaka (zdaj štev. 9) in Hrenove ulice (zdaj štev. 14) ter je bilo njihovo glavno opra. vilo molitev, premišljevanje, priso6tvovanje službi božji in vezenje za okraševanje oltarjev. Redovnice 60 utegnile imeti v prvem nadstropju 6vojega doma domačo kapelico. Leta 1754. je postavil na dvorišču na mestne 6troške kapelo 6 podobo vstalega Zveličarja 6tavbenik Candido Zuliani. To kapelo je opisal Peter pl. Radios v II. delu 6Voje knjižnice »Alte Hau6er in Laibach« takole: »Na dvorišču 6toji (1909) nekdanja kapela, šesterovoglata 6 šestimi kamnitnimi 6tebri; 6trop je obokan; slikarija na njem je modro nebo z zlatimi zvezdicami. Spred je napi6: »Marija dobrega sveta, pro6i za nas!« Kaj>ela je bila leta 1878. še prenovljena. — Leta 1646. 60 zapustile imenovane redovnice Ljubljano. Njihov dom je menjal j>otem često lastnike, dokler ga ni dne 2. septembra 1827 kupil vojaški erar ter ga določil za vojašnico in pozneje za zbirališče transportov. Pozneje so uporabljali 6tavbo za jetnišnico, v kapeli pa 6e je opravljala služba božja za vojake in jetnike, dokler niso sezidali no. vega sodišča. Nad Rebrijo (za sedanjo vodovodno utico) je bila sezidana leta 1708. cerkvica, r>06večena 6V. Ro-zaliji, sv. Eliji in 6V. Donatu, z denarjem, ki ga je dal Tobija Sumeregger iz Lichtentala. Temeljnik ji je vložil dne 18. aprila i6tega leta knezoškof Ferdinand grof Kiinberg. Ker je cerkvica leta 1774. pogorela, jo je vlada ukazala dne 10. marca 1786. zapreti, nato pa prodati na javni dražbi, na kateri jo je kupil ljubljanski poštar Visher za dve 6to goldinarjev ter 6e je moral pri tem zavezati, da jo podre. V nekdanji Virantovi hiši, kjer ima dandanes 6edež direkcija jx>šte in telegrafa, je imel njen zgra-ditelj, jezuit Gabrijel Gruber, kapelico 6 podobo slikarja Schmidta iz Kremsa — Marijinim Oznanjenjem — ki 6e nahaja zdaj v vojaški bolnišnici na Zaloški cesti. V 6tišikem ali tudi kostanjeviškem dvorcu — na Starem trgu štev. 34 — je bila nekoč kapelica prt6v. Trojice. Jazuiti so imeli, ko so bili pri Sv. Jakobu, v kolegiju, kapelo umirajočega sv. Frančiška K6ave-rija, a v seminarju kapelo 6V. Rogacijana in sv. Do. nacijana. Razen tega 60 si zgradili leta 1643. tudi na svojem letovišču Pod Turnom (sedanjim Tivo-lijem) kapelico, posvečeno 6V. Barbari. Pod šempetrskim zvonom 60 bila nekoč naslednja svetišča in znamenja: Na križišču sv. Petra ce6te in Vidovdanske ceste je bila do 1. 1890 lično znamenje 6v. Janeza Knstnika s štirimi oljnatimi slikami na bakru, ki so predstavljale svetnike Hijeronima, Florijana, Janeza Krstnika in Petra ter jih je naslikal leta 1868. Janez Wolf. Na tem kraju je 6talo že leta leta 1257 svetišče v čast 6v. Janezu Krsfrniku. To svetišče omenja listina papeža Pija II. z dne 10. septembra 1462, ki 6e tiče zamenjave mengeške župnije in njenih podružnic z župnijsko cerkvijo sv. Petra in med dru. girni tudi njeno bližnjo kapelo 6v. Janeza v Ljubljani. Turki 60 pri napadih na Ljubljano in njeno okolico porušili tudi to kajjelo, katere zadnje 06tan. ke 60 nato leta 1554 povsem odstranili. Tam, kjer je zdaj vhod v Kolinsko tovarno ob Šmartinski cesti, je stalo do leta 1909. med drevesi tako imenovano »kužno znamenje« iz druge polovice šestnajstega stoletja, okoli katerega so pokopavali svoje dni ljudi, ki jih je jx>brala kuga. V bivši žrebčarni na Zaloški cesti (na Selu) je bila nekoč kapelica 6V. Janeza Nepomuka, dane6 je tu kapela posvečena Jezu6u mladeniču. Okoli šempetreke župne cerkve je bilo nekoč edino j>okopališče za mesto in okolico. Na njem je bila do leta 1695. okrogla kapelica 6 svetilko vrhu 6trehe, posvečena 6v. Mihaelu. Leta 1735. 60 zgradili na pokopališču štirivogelno znamenje, ki je bilo ozaljšano z Jelovškovimi freskami in je gorela v njem večna luč. Znamenje 60 podrli leta 1886. Na ozemlju rimske Emone je 6tala kapela blažene Marije Device v Gradišču, najstarejše sveti, šče v okviru sedanje trnovske župnije. Njen prostor je bil poleg križanskega špitala na Cesti 29. oktobra štev. 3. 6aj 6e je imenovala tudi »špi-tateka kapela«. Cerkev naše ljube Oo6pe v Gradišču 6e omenja že leta 1339. ko 6ta dala Ulrik Krušič in njegova žena Kuna ljubljanskemu komturju Frideriku Steinbacheriu in nemški hiši njivo, ležečo za imenovano cerkvijo. Kapela je bila porušena leta 1554. Naravna poštenost Toliko ljudi je, ki so pošteni, dobri, usmiljeni, in vendar ne uporabljajo kakih iirednih in mnogokrat niti rednih verskih sredstev, da si ohranjajo tako lep značaj. Spoštujejo vero, priznavajo njene resnice in po njih tive, dajejo vsakemu, kar mu gre, žive vzdržno, vrše vestno svojo poklicno dolžnosti — kljub temu, da izpolnjujejo lo to, kar Cerkev najmanj od njih zahteva. Večkrat se celo zgodi, da niti ne izpolnjujejo vseh minimalnih zahtev, ki jih je Cerkev ukazala kot sredstva za lastno posvečenje. ln vendar ostanejo dobri, pošteni, vzdržni, reči moramo, celo Terni. Kako to? Ali ii tega sledi, da je nesmotrn ves napor onih ljudi, ki iščejo v pogostih verskih vajah, v pogostem zakramentalnem življenju, t tiogostem udeleževanju svete daritve ter v neprekinjenem molitvenem stiku i Bogom izpopolnitev svojega življenja? Če jc poštenost in sploh življenje po Bogu možno doseči po minimalnih zahtevah, čemu si torej nalagati toliko bremen! Če vodi do cilja krajša pot, čemu iskati daljše in napornejše? Toda tu je treba velik« razjasnitve. Najprej je treba opozoriti na skušnjo, da jo takih ljudi res malo, ki žive pošteno in Bogu všečno življenje takorekoč brez vidnejše opore verskih sredstev. Drugič, in to je glavno, imajo ti ljudje v sebi močno razvito naravno nagnjenje k dobremu, česar večina drugih nima. Imajo torej neko nenavadno mero naravne, rekli bi prirojene poštenosti, ki jih tolikokrat brez njihove lastne zasluge dviga nad povprečne ljudi. Je torej to nekaj izrednega. Navadni ljudje so polni napak, slabosti in nagnjenja k ilu, zato pa rabijo mnogo nadnaravnih, verskih sredstev, da se vzdrže v dobrem. Oni, ki imajo od Boga izredno mero naravne dobrote, čutijo manj težo človeških slabosti in rabijo torej manj nadnaravnih sredstev. To je nekaj razumljivega. In vendar is tega ne sledi, naj se intenzivnost verskega življenja pri teh, od Boga obdarjenih ljudeh zmanjša ali celo odpravi. Cerkev dobro ve, zakaj kljub temu vabi vse, da čim bolj segajo po verskih sredstvih in jih uporabljajo v svoje dobro. Saj se lahko zgodi, da jo oče naravno yo-šten, otroci pa podvrženi napakam in slabostim in prav zaradi pomanjkanja verske vzgoje v družini zaidejo. Oče in mati, ki sta bila naravno poštena, nista mogla posredovati svojim otrokom verske vzgoje, ki bi jih mogla rešiti. Lahko se tudi zgodi, da človek živi v samoprevari neke naravne poštenosti, ko pa pride nanj kakšna preizkušnja. pa se sesuje v nemoči, ker ni utrjen v moti nadnaravnega življenja. Upravičeno je torej, da se življenje rern-ka čimbolj oklene Cerkve in vseh sredstev, ki mu jih ta nudi v bogati meri. Le nn tn način je možno zatrdno doseči ideal poštenosti in dobrote. n j i g a »OVČAR MARKO« Dva rekorda Nakachea Francozi imajo spet plavalca, ki se je postavil na prvo mesto evropskih prvakov. Ime mu je NaKache. V kratkem času ie postavil dva evropska rekorda v prsnem plavanju na 100 in 200 m. Nakache je bil prvi, ki ie f>ostavil oba rekorda v novem slogu, »metuljčku«. Vnela ee je spet borba med zagovorniki klasičnega sloga, pri katerem sta roki ves čas pod vodo in med mladimi, ki veslajo z rokami kakor pri cravvlu. Nepobitna prednost metuljčka je v večji hitrosti. Novemu prsnemu slogu v prid pa štejejo tudi dejstvo, da je v tehničnem oziru podoben najlepšemu slog;u — cravvlu. Tudi Nakache ni začel v prsnim plavanjem, pač pa s cravvlom. Pri zadnjih olimpijskih igrah I. I9>6. v Berlinu je prevladovalo šc mišljenje, ki bo kmalu pozabljeno. Tisti, ki so si pomagali z novim slogom, so opešali, prvaki pa so plavali po starem in zasedli prva mesta. Neutrudljivo mnenje metuljčka pa je konec koncev le privedlo do afirmacije novega sloga. Pojavili so sc plavalci, k' so vztrajali v novem slogu tudi na daljše proge. Nnkaciie pa je postavil kar dva evropska rekorda. Za dobro voljo Vendar enkrat ne »Kakor čujem, je Anica zbolela. Gripo ima,« pripoveduje žena možu. »Jo boš morala obiskati, kaj?« pravi mož. »Kaj pa misliš,« se upre žena. »Saj nisem neumna, saj bi si utegnila gripo dobiti še jaz!« »Čudno, čudno!« odkimava mož. »Po tem takem je to prvi primer, da vendar enkrat nočeš tega, kar ima tudi tvoja prijateljica Anica.« KULTURNI OBZORNIK Ossendowski: »Ljudje, živali in bogovi« Kot 14. zvezek Slovenčeve knjižnice ie izšla svetovno znana potopisna reportaža poljskega pisatelja Ferdinanda Ant. Ossendotvskega t Ljudje, živali in bogovi«. Prav s tem potopisom, ki je v izvirniku izšel kmalu po prvi svetovni vojni 1. 1923 pod naslovom »Przez krai ludzi, zwierza i bogovv« (šele pod vplivom francoskega prevoda je dobil v novih izdajah krajši, sedaj znani naslovi), je Ossendovvski postal popularen po svetu kakor redko kateri poljski pisatelj razen Sienkiewicza in Revmonta. Pa ne morda po svoji umetnostni moči. temveč zaradi aktualnih motivov, ki jih je načenjal V svojih ogromnih delih, nabranih yečinoma iz potopisnih doživljanj. Ossendowski je namreč učenjak, časnikar in pustolovec iz nuje, tipično za Poljaka, ki ga usoda že od nekdaj razmetava po vseh svetovih. Tudi Ossendovvskega življenje ie polno takih čudnih zapletov. Rojen kot Poljak v Vi-tebsku je bil docent za kemijo v Tomsku. postal v 1. 1905 predsednik ruske revolucionarne vlade v Aziji, za kar so ga obsodili na smrt, pa pregnali za več let v ječo in mu vzeli stolico, Postal je časnikar v Petrogradu (kjer je tudi poučeval z Leninom, proti kateremu je pozneje napisal veliko, tudi v slovenščino prevedeno monografijo!) odkoder je za boljševiških vojn pobegnil v Sibirijo, postal profesor v Omsku, stopil v vlado Kolčaka ter bežal preko notranje Azije in Amerike na Poljsko. Tam je deloval do zadnjega kot profesor gospodarske politike na raznih višjih šolah. (O njem in njegovih delih sem pisal prvo študijo v slovenščini o njem že leta 1930 v Domu in svetu pod naslovom: Dva obraza iz novejše poljske literature: Ossendovv-ski-Goetel). Ossendowski ie bil velik prijatelj našega ljudstva, s katerim je vzdrževal stike, ter je zidal med drugimi tudi poljski dom na Šolti. Od njegovih mladinskih povesti je dr. R. j Mole prevel tudi »Življenje in prigode opice« ' (Zvonček). Sedaj smo dobili tudi njegovo prvo in najbolj znano delo »Ljudje, živali, bogovi«, v slovenskem prevodu, »dasi ie značilno zamudniški« kot pravi prevaiatelj v uvodu. Knjigo je napisal Ossendovvski na svoji poti iz Azije v Ameriko ter ie v njej v treh knjigah opisal beg iz boliševiške Rusije, potepanje po Tibetu in Mongoliji ter doživetje pri mongolskem krvavem generalu baronu Ungern-Sternbergu. Tu doživljamo težak beg po sibirskih taigab, usodo iskalcev zlata, krvave praske z rdečimi predstražami, prehod gora v Tibet, romantično ljubezen davne poljske potomke do maščevalnega kana, boje z razbojniki in rešitev v čudnih budističnih samostanih. prehod preko puščave Gobi ter krvava obračunavanja med posameznimi ruskimi frakcijami ubežnikov, med katerimi ie vse polno rdečih plačancev in ogleduhov ter agentov. Vsa knjiga govori o zanimivih dogodkih na begu pred boljševiki ter o njih notranji pokvarjenosti in nevarnosti za svet, saj je na pr. na strani 138 vzdihnil ob pogledu na dekleta-mo-rilca naslednji stavek: »Lasje so se mi ježili, ko sem poslušal mirno pripovedovanje tega dekleta, ki ie še čisto otročja 1 Šele takrat sem spoznal, kakšen greh je naredil boljševizem mojemu narodu, ko je ubil vest, vero. strah pred Bogom! Spoznal sem tudi, da so vsi pošteni in nravni ljudje dolžni, vojskovati se s tem hudičevim delom, kolikor jim dopuščata življenje in moč!« Posebno pozornost je vzbudil v Ossendovvskem ruski general nemškega pokolenja baron Ungern Sternberg, budist, »krvavi general«, borec z& mongolsko neodvisnost od Kitajcev in Japoncev ter jez proti ruski boljševizaciji. V njegovih očeh je našel milost, zato se mu je tudi oddolžil z razlago in opravičevanjem njegovih trdih postopkov, ki so bili večina delo njegovega krvnika Sipajlova, pa tudi z opravičenjem in celo s preveč dobrohotno apologijo njegovega budizma. Pač pa daje opis generalovega budizma ter budističnih samostanov in duhovnikov ler njihovih bogov posebno eksotično barvo potopisu ter predstavlja za Evropejca nov duhovni svet. Marsikomu bo po prečitanju tega potopisa lažje razumeti čudno zapleteno, a enostavno dušo rumenega vzhoda. Potopis je živahno pisan ter prinaša nov svet ne toliko v geografskem' smislu, kolikor v politično zgodovinskem in teozofskem. Sveta vidi 0. začuda malo, tudi zanimivih živali ne srečujemo, tem več pa ljudi in bogov, ki pa so le epizodično nazorneje predstavljeni ter z večjo življenjsko močjo pridvignjeni iz ostalih dogodkov. V bistvu je to opis bega, zanimivih dogodkov, ki jih je politično pomemben človek doživel na begu pred boljševiki skozi Azijo ter jih opisal dober časnikar, ki ima slog in misel, pa mestoma tudi precej oblikovalne moči. Potopis je pomenil svoj čas svetovni dogodek in najrazličnejše zanimive okoliščine so mu pripomogle do velikega glasu. Preveden je bil takoj na 21 jezikov (med njimi v esperanto, hebrejščino in črke za slepce). Povzročil je tudi več svetovnih afer. Več evropskih parlamentov je knjigo izrabilo kot dokument proti boljševizmu. S tem se je začelo. Kot pravi O. v svoji avtobio-grafiji — ki jo citiram v omenjeni svoji študiji —, so ga boljševiki podkupovali z 200.000 zloti, da ne načenja več sovjetskega problema, s čimer niso_ uspeli. Tudi diplomatska grožnja nemškim založništvom ni izdala. Afront proti velikemu reklamnemu vplivu tega potopisa se je organiziral drugače. Knez Hohenlohe je na ovitek nemške izdaje napisal stavek »zgodbe bi ne bile verjetne, da jih ni bil napisal tak učenjak«. Nasprotnikom dela je bilo treba izpodbiti njegovo znanstveno verodostojnost. V Parizu je nastopil proti neki Montendon. A nevarnejši je bil napad znanega poznavalca Azije Svena Vedina, ki se je — po vrnitvi iz Sovjetske Rusije — v knjigi »Iz Pekinga do Moskve« uničujoče izrazil o tem potopisu s stališča resničnosti. V Berlinu se mu je pridružil še prof. Wendling, ki je v javnem pismu imenoval Ossendowskega »prevaranta«, kateremu je »treba temeljito sneti masko«. Poljsko časopisje ga ni branilo, kar mu je O. zameril. V svojo obrambo pa je sklical javni razgovor v Pariz in Berlin. V Parizu so se udeležili njegove obram- be veliki pisatelji kakor Duhamel, Massis, Benoit itd., v Berlinu pa sta se ustno spoprijela s Sven Hedinom, kateremu je z dokumenti dokazal resničnost svojih doživljanj. Ossendowski je bil tedaj (1925) prepričan, da je bil ves ta napor za njegovo diskvalifikacijo delo boljševikov, proti katerim je naperil ost svojega potopisa. To se je pokazalo v pogledu Montendona, ki so ga pozneje zaprli v Franciji zaradi zvez z boljševiki, o Svenu Iledinu pa je bilo znano, da se da rad kupiti s financiranjem potovanj: tako ga je svoj čas kupil Wilhelm II., tako so ga zdaj boljševiki povabili v Moskvo... Po teh diskusijah, ki so vse služile kot najboljša reklama za njegov potopis, je prepotoval na vabilo skoraj vsa glavna evropska mesta, kjer je imel predavanja na temo svojega dela. Tako je populariziral svoje ime ter si osvajal evropski trg. Odslej je več njegovih knjig izšlo prej v evropskih jezikih kakor v izvirniku (»Lenin« je n. pr. izšel istočasno v — desetih jezikih in v poldrugem milijonu izvodov!). Tako se je uvrstil O. med najbolj znane poljske pisatelje v svetu, dasi doma v umetnostni kritiki ni dosegel tistega mesta, kakor mu ga je nudil svetovni odmev. Resnično zamudniško prihaja ta prevod sedaj tudi k nam, dasi še v pravi čas, da je zanimiv tudi še v splošni konstelaciji naših dni. Prevod Janka Modra sam pa je manj plastičen, kakor bi si ga želeli, poleg tega, da je tudi precej germanizmov. Tudi čutimo takoj, da je nekaj izrazov napačno prevedenih. V oči mi je padel agronomov stavek: »Mati je hotela, da bi postal knez« (54), in še pozneje, da je bil mongolski lama »podoben katoliškemu knezu« (79). Tu je jasno, da gre za zamenjavo poljskih besed »ksifjdz«, oz. »ksi^že« — »duhovnik« in »knez«. Zadnje tudi v češčini pomeni duhovnika. In takih napak je gotovo še več (elkova koža!). Naslovno stran, ki pa ima napačno napisano pisateljevo ime »Osendowsky«, jo posrečeno narisal F. Beržnek, manj posrečene pa so ilustracije G. J e 11 i n k a. Prevajalec je napisal tudi uvod. kl«r le predstavil pisatelja in delo. Ne omenja pa" slovpnskih študij o pisatelju. td. 2baftite novice Koledar Torek. 21. aprila: Anzelm, škof in cerkveni učenik; Simeon, škof in mučenee; Silvij, mučenee; Krotat, mučenee; Anastazij, škof. Sreda, 22. aprila: Varstvo sv. Jožefa; Soter, papež in mučenee; Gaj, papež in mučenee; Tar-bula, devica in mučenira; Leonida, mučeuica. Novi grobovi -f- V školji Loki je v petek 17. aprila umrl 2 Jože Hafner, lastnik veleposestva, žoge, gostilne »Pri Pepetu« ter bivši dolgoletni mestni župan. Rajnki »Pepe« je bil znana škofjeloška osebnost ter je dolga leta vodil loiko javno življenje. Gradil je cesto proti postaji, škofjeloško novo šolsko po-slopjo ter sicer dolga leta kot župan vodil njen razvoj. V zadnjih letih se je umaknil iz javnega življenja ter živel svojemu podjetju ter svoji družini. V svojem življenju — umrl je v 76. letu — je storil veliko dobrega. Njegova hiša je bila znana po gospodarjevi gostoljubnosti in dorežljivosti gospodinje. Vsej njegovi družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. Bog naj bo plačnik njegovi duši! -f- V Kranju ie umrl g. Anton Umek, bivši trgovec v Brežicah. Sv ma&a zadušnica bo v ponedeljek 27. aprila ob 10 dopoldne v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Emilija Terpotitz roj. Pogačnik. Pogreb bo v torek, 21. aprila, ob pol 3 popoldne z Žal, kapela sv. Frančiška, k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! ŠMARNIČNO SLOVSTVO Škrbec M.: Naša Gospa presvetel« Srca. šmamire za 1012. 120 strani. 10 lir. Novo! Ahčin dr. L: Skrivnosti Marijinega življenja. 235 strani. Vezano 5 lir. Bernik V.: Marija in sv. maša. 270 strani. Vezano 4 lire. Brumat dr. M.: Mala Cvetka Marijina. Šmarnice sv. Terezije Deteta Jezusa. 400 strani, 8 lir. Evharistifne šmarnice. 356 strani. Vez. 15.20 lire. Finžgar F. S.: Govori za majnik in za stanovske družbe. 80 strani. 5 lir. Jerše dr. J.: Lavretanske šmarnice. 342 strani. Vezano 8 lir. Jerše dr. J.: Luč iz Nazareta. Sveta Družina — vzor sodobni družini. Broš. 13.30, vez. 16 lir. Jerše dr. J.: Pozdravljena, Kraljica! 291 strani. Vezano 8 lir. Jerše dr. .1.: Znamenje n« nebu. 365 strani. Vezano 8 lir. Kruljc dr. F.: Marija, vzor krščanskega življenja. 276 strani. 8.60 lire. Lesar dr. J.: Marija. Mali milosti. 282 str. 5.70 lire. Opeka dr. M.: Rimske šmarnice. 132 str. 8.40 lire. Opeka dr. M.: Zena s soncem. 14 govorov o Mariji. 126 strani. 7 lir. Seigersrhmied - M. J.: Marija in katoliška akcija. 192 strani. 8.40 lire. Seigerschmied - M. J.: Marija, Kraljica mirn. 105 strani. 8.40 lire. Stanič S. T.: Marijini godovi. 254 strani. Vezano 12.20 lire. Šmarnice arskega župnika. 203 strani. Vez. 8 lir. Tominec dr. R.: Naša ljubezen Tebi, Gospa! 125 strani. Vezano 11.40 lire. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5. — Letni pregled motornih vozil. Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata bo opravil v bližnjem času redni letni pregled motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnikov, motociklov itd.) na sedežu večjih krajev izven Ljubljane. Namen teh pregledov je izstavitev novih prometnih knjižic, imatrikulacije in nato sledeč vpis v javni avtomobilski register. Lastniki za leto 1942. še nepregledanih motornih vozil prejmejo za določeni dan in čas pismena vabila. Vsi oni, ki vabila morda ne bi prejeli, pa se pozivajo, da se ob istem času prav tako predstavijo komisiji in prinesejo s seboj stare jugoslovanske listi ne, kot prometne knjižice in druge. Zoper imetnike motornih vozil, ki se ne bi odzvali, bo uper jen postopek po členu 13. odredbe št. 96 z dne 10. septembra 1941-XIX. Gornji pregled se vrši zaenkrat po temle razporedu: v Črnomlju pred ho telom Lackner. v ponedeljek 27 aprila ob 9; v Metliki pred hotelom Makar, v ponedeljek 27. aprila ob 12; v Novem mestu. pred kolodvorom, v ponedeljek 27. aprila ob 14.30; v Grosuplju pred kolodvorom, v torek 28. aprila ob 8.30; v Treb- njem pred kolodvorom, v torek 28. aprila ob 10.30; v Stični pred kolodvorom, v torek 28. aprila ob 14. — Vremenska doba 40 mučenikov. V ponedeljek, 20. t. m., je bila končana vremenska doba 40 mučenikov, ki se je pričela 10. marca. Prvi dan, 10. marec, je bil meglen, pozneje lep in topel. Primeren jo bil tudi konec. Zjutraj je bilo lahno megleno, pozneje se je začelo jasniti, zasijalo je tudi sonce, toda nikakor ni moglo priti do veljave pravo lepo in sončno vreme. Letošnja vremenska bilanca 40 mučenikov je kaj posebna. Po zapiskih meteorološkega zavoda je bilo v tem času 20 deževnih in prav toliko brezdeževnih, mestoma jasnih in toplih dni. V 20 deževnih dneh je padlo 90.5 mm dežja. Lani nasprotno je bilo v 15 dneh ob tem času 145.7 mm dežja. Prav zanimive so bile vremenske spremembe od preteklega petka naprej. V soboto je barometer padel na 759.7 mm. Začelo je deževati in rosilo je vsak dan do ponedeljka zjutraj tako, da je v teh dneh padlo 5.8 mm dežja. Dnevna temperatura se je znižala. Bilo je razmeroma hladno. V nedeljo je bila popoldne zaznamovana najvišja dnevna temperatura +9.8° C, v soboto je bila celo za stopinjo nižja. Barometer pa se je od nedelje naprej začel dvigati in je v ponedeljek dopoldne dosegel že 766.4 mm. Najnižja jutranja temperatura je bila v ponedeljek +7.2° C, prav v zatišju celo +9° C. Bilo je prav južno. — Pri Prehranjevalnem zavodu za Ljubljansko pokrajino so vsa mesta zasedena. Na Prehranjevalni zavod še vedno prihajajo številne prošnje za službe. Ker pa so vsa mesta zasedena, ne bo mogoč« v doglednem času namestiti nobenih novih moči. Zato se vsi morebitni reflektanti ponovno opozarjajo, naj ne računajo na zaposlitev pri Prehranjevalnem zavodu in nai ne vlagajo prošenj, ki bi 6e morale rešiti negativno. — Za dostojno obleko. Italijanski škofje vsako leto opozarjajo svoje vernik« na dostopiost v obleki. V cerkvah prebirajo takrat pastiiska pisma, obenem pa poživljajo svoje delo tudi katoliške organizacije, da bi se dosegel cilj, namreč odprava tiste mode, ki je čutu dostojnosti nasprotna in žali moralni čut ljudstva. Nadiškoi v Goriziji msgr. Margotti je v posebenme razglasu poudaril, da je sicer že viden uspeh prizadevanj Cerkve, vendar cilj še ni dosežen. Zato ponovno poziva vse duhovnike in vernike brez razlike, da se ravnajo po pameti in čednosti in se izogibljejo mode, ki ne bi bila dostojna. — Nadzorstvo nad pridelavo, prodajo in razdeljevanjem vina. Finančni minister je izdal okrožnico na podrejene oblasti, v kateri jim daje navodila za izvajanje nadzorstva nad pridelavo in zlasti nad prodajanjem in razdeljevanjem vina. Načelno velja odločba, da je treba porabo vina omejiti za polovico tistih količin, ki so bile porabljene lani ob tem času. Na splošno pa je treba, če se le da, varčevati in gledati na to. da bo čim več vina ostalo doma, kajti mnogo ga potrebuje vojska, veliko pa tudi destilacijska industrija. — Nadzorovalne oblasti bodo morale pogo«to nadzirati skladišča vin in pregledovati dovolilnice, ki so jih lastniki vinskih zalog dobili od pristojnih sindikalnih organizacij. Odredbe veljajo za vsa vina. Nikjer ne sme poraba vina presegati petdeset odstotkov lanske potrošnje. — Filmski igralec Pat umrl. Svojčas so morali pri nekem [ilmanju zaradi hudega živčnega napada odnesti filmskega igralca Pata. Ko je okreval, se je slavni komik spet lotil svojega pravega poklica — ljudskošolskega učitelja. Najslavnejša doba dvojice Pata in Patachona je bila pred nastopom zvočnega filma. Pri filmu pa sta se udej-stvovala tudi še pozneje. V najnovejšem delu sta nastopila leta 1940. Nemški listi poročajo, da je danski učitelj Schenstrom, kar je pravo ime filmskega igralca Pata, te dni umrl v starosti 80 let v neki bolnišnici v Kopenhagnu. Ropar vojne pošte usmrčen. Dne 16. aprila je bil usmrčen dne 15. avgusta 1915 v Gothi rojeni Walter Hartau6, ki ga je posebno sodišče v Kolnu zaradi tatvin obsodilo na 6mrt kot ljudskega škod- ljivca. Hartaus je neprestano ropal pošiljke vojne pošte. Ljubljana Koncert komornega tria v radiu (Iz>ajnlci: Heribert Svetel — klavir. Srečko Zalokar — viola — in Janko Gregorc — klarinet.) Komorni trio. ki ga tvorijo klarinet, viola in klavir, je zanimiva enota, ker ga odlikuje raznolika barvitost posameznih gilasbil. Dočim smo navajeni slišali v komornih sestavih največ godala brez ali s klavirjem, nam v klari-netnom triu prinaša klarinetni ton svojstvene barve, ki se izredno lepo skladajo s toni viole. Ni tedaj samo slučaj, da sta za tak sestav pisala izvirne skladbe celo skladatelji kakor Mozart in Beethoven. Koncert klarinetnega tria, ki ca bo prinašala ljubljanska radiofonska postaja v torek, 21. t. m. zvečer, ima na sporedu za uvod prvi stavek Svetlovega klavirskega tria: Allegro non troppo, skledbo živahnega zanosa, ki so menja z mirnejšim, v notranjost usmerjenim izrazom. Sledil bo drugi stavek Beethovnovega tria op. 11: Adagio; globoka skladba, polna izrazite melodije in močne dinamike ter zaokrožena v plemeniti umirjenosti Tretji stavek bo tvoril Hondo iz Mozartovega tria op. 14, ljubezniva, efektna jn vedno zanimiva skladba. Koncert bo zaključil drugi stavek šantlovega klarinetnega tria: Andante con moto, gladko tekoča skladba z zanimivo in originalno ritmiko srednjega dela. Koncert prinaša same izvirne skladbe za klarinetni trio in je tem zanimivejši, čim redkeje se čuje ta komorna skupina. 1 Razstava »Vesnanov« v Galeriji Obersnel je podaljšana do vključno nedelje, 26. t. m. Ker se bo tedaj nepreklicno zaprla, vabimo vse, da si jo ogledajo. 1 Prevzemanje radijskih sprejemnikov tistih lastnikov, ki na kr. kvesturi niso vložili prošnje, da jih smejo obdržati, je mestna občina po predpisu zaključila v ponedeljek, 20. aprila ob 8 zvečer, kdaj bo začela mestna občina sprejemati druge radio aparate v shrambo, bo javljeno v dnevnikih o pravem času. 1 Starši! Prihodnjo nedeljo, 26. t. m. bo dopoldne in popoldne v frančiškanski dvorani velika misijonsko-evharistična prireditev za Vaše otroke. Družba za širjenje vere, ki to prireditev prireja, Vas prosi, da dovolite in celo priporočite svojim malim, naj se prireditve udeleže. Ako ne mentar dnevnih dogodkov v »lovenščlnl — 20.80 Pasmi vojnega časa — 20.40 Klarinetni trio — 21.10 Predavanje v slovenščini — 21.20 Radijski orkester vidi dirigent D. 11 fiijanec; sodelujeta »opranistka Ksenija Vldall in baritonisl Vekoslav Janko — operna glasba — 22 Prenos \i. mestnega gledališča v Boiogni: 3. in 4 dejanje Verdijeve opere »Moč usode« — V odmoru: Zanimivosti v slovenščini — Po operi poročila v italijan-Hni. LEKARNE Nočno »luibo Imajo lekarne: mr. Leustek, Rcsljova c. 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar Vič Tržaška c 48. POIZVEDOVANJE, ligublla sem 16. t. m. črno usnjato rokavico od Sv. Petra ceste po mestu in prosim najditelja, da io odda v upravi »Slovenca«. Zgubila sem osebno legitimacijo in potno dovoljenje (laaoia-passare) na Ime Anžič Marija, Dohru-nje 26. Pošten najditelj naj odda v upr. »Slovenca«. Iz GorlzIJe Obletnica smrti. V sredo, 15. aprila, smo obhajali drugo obletnico, kar nas je zapustil naš nepozabni stolni kanonik Anton Berlot. V stolnici so ob sedmih zjutraj brali maše zadušnice stolna kanonika Ig. Valentinčič in dr. Mirko Brumat ter msgr. Caneva. S Spodnjega Stalerskega Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici aprila je bilo v Mariboru rojenih 79 otrok in sicer 39 dečkov in 42 deklic. Poročenih je bilo 54 parov. Umrlo je v tem času 51 c>6eb. Smrtna kosa. V Zrkovcih je umrla 39 letna po-sestnica Marija Farič. V Teznu pri Mariboru je umrl 54 letni obratovodja Ivan Cebešič. Lažni posestnik. 46 letni Avgust Vogler je v Mariboru, Radgoni in Gradcu zagrešil razne tatvine in goljufije. Posrečilo se mu je izvabiti od nekih oseb, katerim je obljubil, da jim bo dobavil vino in jabolka, naplačila. Med svojim temnim delovanjem je jx> gostilnah vzel s 6eboj štiri zimske suknje. Za V6e to 6e bo pokoril v težki ječi 15 mesecev. Napad z nožem. Hlapec Pavel Sitnarevič v Sv. Benediktu v Slovenskih goricah je dne 14. aprila 6voji gosjxxlinji Ivani Steinwidder, ko je v hlevu rezala krmo za živino, zadal z velikim kuhinjskim nožem tri 6unke v hrbet in nato zbežal. Neki podčastnik ga je kmalu nato prijel in izročil orožnikom. Hudo ranjeno gosj>odinjo so morali prepeljati v bolnišnico. Sitnarevič se zagovarja, da je to 6toril, ker je imel premajhno plačo. Odkupimo R. Haggarda „R O £ A SVETA" Knjigo smo pripravljeni kasneje, ko bo izšla nova izdaja, tudi vrn ti Uprava „S 1 o v e n c a" — Kopitarjeva 6 — Ljubljana bodo mogli iti v kaki skupini z drugimi, si utrgajte Čas in pojdite Vi sami z njimi. Ne bo Vam žal! Otrokom bosta pripravili lepo doživetje, pa tudi sami se na boste dolgočasili. Vstopnice po 5, 3. 2 in 1 liro se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj. — Družba za širjenje vere. 1 Več opremljenih sob z eno, dvema ali tremi posteljami ter po možnosti s souporabo kopalnice še vedno nujno potrebuje mestno poglavarstvo za oficirje in uradnike. Zato spet prosimo, naj vsi, ki imajo primerne sobe zlasti sredi mesta, upoštevajo veliko potrebo ter jih takoj naznanijo mestnemu glavnemu vložišču v sobi na levi strani veže leve hiše magistrata. 1 Restavracija ln klet v Unionu od 21, aprila naprej spet redno obratujeta. 1 Seznam obveznikov ljudskega dela. Na magistratu je razgrnjen v pogled seznam obveznikov ljudskega dela za gradnje in vzdrževanje cest v območju Ljubljanske pokrajine. V seznamu so osebe, ki delajo same ali po namestnikih z navadnimi vozili, in ločeno osebe, ki plačujejo svojo obveznost v denarju. Pritožbe je vložiti v roku 15 dni pri predsedstvu mestne občine. 1 Cvetlični paviljon ob trimostju bo obokan. Sedaj so začeli namesto stropa nad novim cvetličnim paviljonom ob trimostju zidati opečni obok, ki bo dal paviljonu prav svojevrstno lice. Ze sedaj je videti, da bo zunanjost paviljona, katerega krasijo lepi stebri iz umetnega kamna, z živahnimi kapiteli, prav lepa. Nad opečni obok bo pa postavljena še svojevrstna streha z velikimi in lepimi cementnimi strešniki. Prav streha bo še najbolj poživljala zunanjost razgibanega paviljona. 1 Opera pripravlja Mascagnijevo delo: »Prijatelj Tric.c Premiera bo proti koncu tega meseca. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva, Frica — Franci, cigana — Golobova, doktorja — Popov, Haneza — Dolničar, Federica — Kristančič, Katarino — Po ličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, inscenator: inž. Franz. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 21. aprila ob 17.30: »Konto X«. Red Torek. — Sreda, 22. aprila ob 17.30: »Ifigenija«. Red Sreda. — Četrtek, 23. aprila ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red Premierski. Opera: Torek, 21. aprila: zaprto. — Sreda, 22. aprila ob 17' »Madame Butterfly«. Red A. — Četrtek, 23 aprila ob 17: »OrfeJ in Evridika«. Red Četrtek. — Petek, 25. aprila ob 15: »Indija Koromandija« Mladinska opereta. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. RADIO. Torek. 21. aprila: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Operna glasba, v odmoru (8) napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.15 Trio Emona — 12.40 Trio Ambrosiano — 13 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Radijski orkester vodi dirigent D. M. Sijanec — Orkestralna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Godba in ibor IX. okraja C. C. R (R) pod vodstvom dirigenta G. Orsomanda — 14 45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert Rossinljeve glasbe — 19-30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Ko- k - 33 dJVL&jLtiv Mišek je sedel v avto in pognal. Stroj je pričel delovati z naraščajočo naglico. Mišek ga ni mogel brzdati. »Kaj bo, ako se ne ustavi?« ga je skrbelo. »Gotovo so se pokvarile zavore? mi6lil Rapalo: »Zaradi tega lončarja, je prišel sem, ki ga imam zaprtega že osem dni!...« »Saj sem tudi jaz že jokal nad zmago Bajezi-da!... Tudi jaz sem črno prebarval moje gondole! ... Gospodje od Velikega svčta naj vendar po mislijo nato... Pa ne pomislijo..,«. Buljil je v vratarja: »Kar va6 bo gotovo ]>ogiibilo, Rapalo, so besede ... Besede in vedno besede... Ali je treba toliko besedi, da naznanjate sončni vzhod?...« Pa je začel, kakor bi deklamiral: »Njegov zlati voz, pravi Homer ali pa Platon, je vprežen na ure na nebu. Ko 6e zbudi najmlajša izmed ur, 6e izvleče iz rožnatega plašča zarje: v vsem blesku dneva 6e smeje z jasnimi in še mokri, mi očmi. Sestre raznih starosti ji 6lede, vse v srebru, v rubinih in v škrlatu. Lete in sipljejo na zemljo bisere in beže in se 6i>et skrijejo v plašč noči. Takrat pa Dtana, sestra Apolonova ...« Obstai je... Rajialo je že mislil, da preneha. Pa je spet začel: .»Da, 6estra Apolonova, na zlatem vozu.i, z dvema konjema ... oh, besede, 6amo besede... ožarila nas bo 6 svetlimi žarki... dvignila bo žezlo... pajčolan noči... in vile jo bodo obkro-ževale... besede... besede... in metale na zemljo... mak ... mak...« Pa je bil konec. Spet je padel in njegova roka ni imela več moči, da bi prijela za bokal... in je mrmral: »Orel ne lovi muh ... orel... muh ... muh ...« Zamahnil je in padel na stran. Z nogo je udaril ob koš in ga prevrnil, da je zažvenketalo ubito 6teklo... »Ne lovimo,... lovimo... oeta.. z muhami...« Izgovoril je in 6e ni več ganil. Bil je mrtvo pijan. III. Oglednik. Janez je spet pristal ob bregu svetega Marka. Privezal je gondolo in skočil na marmornato ploščad. Šel je čez trg in prišel prtd vrata doževe palače. Straža ga je ustavila. v , „ »Ali veste,< je poprosil Janez, »ce je že prišel župan iz Murana v palačo?* »Da, mladi gospod t Ravnokar je 6topil gor.« »DobroI Jaz bi rad govoril z njim.« »Oh, ne vem, če bo to mogoče. Je že gori,« je pokazal z roko. »Tudi je bila nocoj tajna seja sodišča ...« »Vem, vem. Ali bi ne poslali drugega stražnika, ki bi opozoril župana, da mora Janez Bocaro nujno govoriti z njim?« Janez Bocaro!.., Stražnik je stegnil meč in pozdravil. Janez Bocaro; veliki umetnik, slava Benetk! »Pojdem sam in ga opozorim! Vstopite semkaj in blagovolite počakati 1« se je priklonili. Odprl je malo izbico, kjer je nekaj vojakov igralo s kockami in odšel. Zupan je bil ravnokar pri dožu in opravičeval svojo zamudo. V Muranu je nastala namreč velika zmešnjava, ki bi se kmalu izprevrgla v upor. Bilo je za večerjo v čast Janeza Boccara že vse pripravljeno. Pa je bilo treba zdaj vsem gostom, ki so prihajali od vseh strani, sporočiti, da je veliki svet gostijo prepovedal. Množica je glasno protestirala, ker ni vedela za vzrok te odredbe. Ko so delavci iz »Štorklje« obvestili povabljene o vzroku, je nastal strašen odpor proti ubežniku. Dogodek je bil nezaslišan! Ze tako ni skopi Gualterio užival veliko ugleda pri ljudstvu. Več 6to nezadovoljnežev je odšlo na konec otoka pred izdajalčevo hišo, da bi jo zažgali. Izgnali so služabništvo in začeli prinašati bakle in gorivo. Pa so še o pravem času prihiteli orožniki in jih prepodili. Zato je moral župan s pomočjo pametnih mož pomiriti najprej vznemirjeno množico in jo prepričati, da bi se ne spustila spet v kakšno hudobno dejanje. Dož je pazljivo poslušal, pa je rekel naposled: »Gospod župan! Vi mi ne poveste, pa že vem: Janez Bocaro je bil zaročen s hčerko Gualterijevo, kaj ne?« »Da, prejasni gospod! Ima pa ta zadeva, kakor se zdi, nekako čudno ozadje...« »Poznamo ga. gospod župan! Kajti ravnokar «mo obsodili Gualterija in videli vse okoliščine tpgn primera... Našega slavnega sina Janeza 13očara jo zadel hud udarec !c Iz Hrvatske Poglavnik prevzel ustažko - domobranski polk. le dni je Poglavnik v spremstvu hrvatskega vojnega ministra, maršala Kvaternika, poveljnika italijanskih armad generala Eksc. Oxilie in nemškega vojaškega poveljnika generala Glaise von Horstenan-a prevzel ustaško-domobranski polk, ki bo od sedaj naprej nosil tudi njegovo ime. Ob tej priliki je imel Poglavnik na vojsko daljši bodrilni govor, s katerim jih je pozival, naj bodo vedno pripravljeni z orožjem v roki braniti domovino, narod in državo. Hrvati iz Južne Amerike za Neodvisno Državo Hrvatsko. Ob proslavi prve obletnice Neodvisne Države Hrvatske so predsedniki in ostali odborniki hrvatskih društev in organizacij v Južni Ameriki poslali Poglavniku pozdravno brzojavko, s katero ga pozdravljajo kot osvoboditelja Hrvatov. Podeljevanje štipendij na Hrvatskem. Na predlog hrvatskega prosvetnega ministra je podpisal Pogilavnik pravilnik o podeljevaniu in uživanju štipendij Po tem pravilniku lahko dobe štipendije samo nadarjeni in marljivi srednješolci in visokošolci ltazen štipendij, ki jih prosvetno ministrstvo izplačuje za vsako leto vnaprej, bodo nadarjeni dijaki na Hrvatskem lahko dobivali tudi enkratne podpore. Kipar Mihaljo Živič je v 42. letu starosti preminul v Osijeku. V Križevcih se je mudil zadnjih deset dni na inšpekciji kot delegat Svete atolice grško-katoliški škof Ivan Bučko. Žična železnica na Sljeme. Zagrebška mestna občina namerava zgraditi na zagrebško goro žično železnico. V to svrho je nemška tvrdka Pohlik že izdelala potrebne načrte. tnkratne uradne ure na Hrvatskem. Predsed-ništvo Hrvatske vlade je izdalo odredbo, s katero je podaljšalo enkratne uradne ure še za mesec april. Sporočamo pretužno vest, da nas je po težki in mukapolni bolezni za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa Emilija Terpotitz roj. Pogačnik Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku iz kapelice sv. Frančiška na Žalah v torek, 21. aprila 1942 ob pol 3 popoldne. — Sveta maša zadušnica bo brana v cerkvi Marijinega Oznanenja v ponedeljek* dne 27. aprila 1942 ob pol 8 zjutraj. Ljubljana — Graz, dne 19. aprila 1942. Globoko žalujoči: otroci, sestre in ostalo sorodstvo. UMRL JE V PETEK, DNE 17. APRILA V ŠKOFJI LOKI, GOSPOD JOŽE HAFNER POSESTNIK, GOSTILNIČAR IN BIVŠI DOLGOLETNI MESTNI ZUPAN POGREB JE BIL V NEDELJO, 19. APRILA 1942, NA MESTNO POKOPALIŠČE. MIR NJEGOVI DUŠI I V LJUBLJANI, 19. APRILA 1942. SORODNIKI IN PRIJATELJI Globoko užaloščeni javljamo prijateljem in znancem, da nam je umrl naš predobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Anton Umek bivši trgovec v Brežicah. Pokopali ga bomo v Kranju. Sv. maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, dne 27. aprila ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ana, soproga, Anica Toporiš, inž. Anton, Armand, otroci in ostalo sorodstvo. Zanimivosti iz stare Liublfane Pa tudi koncerti in glasbene akademije so bile zelo priljubljene. Filharmonična družba v Ljubljani jih je prirejala redno, pa tudi izredno ob posebnih prilikah, kakor za cesarjev god, ob visokih obiskih, v kongresni dobi itd. Večkrat so izvajali koncerte tudi potujoči umetniki, med katerimi sta v tej dobi vzbudila posebno pozornost osemletni Freiherr von Praun in sin znamenitega glasbenika WoIfganga Amadeja Mozarta, tudi sam ravnotako odličen muzik. O tem nam Costa poroča v svojem dnevniku dne 15. julija 1820: »Nocoj je bil pri nas potujoči glasbeni umetnik Mozart in je igral na klavir. Njegova igra je prijetna in lepa.« — 18. julija: »Nocoj sem povabljen h g. Gordonu na glasbeno akademijo, kjer bo igral tudi Mozart.« — 19. julija: »Zvečer bo Mozart imel koncert v filharmonični dvorani. Vstopnina je 30 krajcarjev..« — 20. julija: »Popoldne je vožnja na Ljubljanici Mozartu v čast.« — Pa tudi kar cele godbe so takrat gostovale v Ljubljani. Dne 28. oktobra 1820 nam poroča dnevnik: »Danes je prišla semkaj takoimenovane »Schwarzbachova godba« in bo jutri prvič igrala v gledališču.« — Dne 23. junija 1822: »Zvečer je prvič igrala turška godba v velikem drevoredu.« — Dne 13 julija 1824: »Zvečer je prvič igrala polkovna godba na Kapucinskem trgu.« — 5. novembra 1824: »Danes ima filharmonična družba glasbeno akademijo v čast novemu škofu.« Vojaški transporti skozi Ljubljano. Leta 1820. je izbruhnila vstaja na Španskem in v Napolju ter sta bila tamošnja kralja prisiljena sprejeti novo, moderno ustavo. Razširjajoča se revolucija bi lahko postala nevarna avstrijski posesti v Italiji, zato so sklenile vzhodne velesile za hrbtom Anglije in Francije 1. 1820. v Opavi, da bodo « silo preprečile vsak poizkus izpremembe absolutne vladavine. Državniška posvetovanja so «e nadaljevala na ljubljanskem kongresu leta 1821. In tako je postala Slovenija, posebe še Ljubljana, kakor že poprej in še pozneje večkrat, oni ozki koridor, skozi katerega so se valile ogromne množice vojaštva. Tako je bilo 1. 1821. in še nekaj let pozneje. Večina polkov, ki je marširala v Italijo skozi Ljubljano, je imela tukaj dan odmora. V zabavo meščanom so večkrat prirejah godbo na glavnem trgu pred kavarno Colloretto, mirozove, včasih tudi glasbene produkcije v Filharmonični družbi in v gledališču. Posebno prijaznost je Ljubljančanom izkazal polkovnik Boulieu, ki je pustil v mestu en dan polkovno godbo, da je mogla sodelovati v operi. Posebno priljubljene so bile produkcije trobačev, katerih je bilo večkrat do 30. Polki so odkorakali ob treh zjutraj proil IIU1UM, ua liap.a.... p.«-.-- f-"-" ' ki so prišli ob desetih. Dne 4. avgusta 1820 po noči sta dva kurirja prinesla poročilo, da bo korakalo na pohodu v Italijo 26 polkov skozi Ljub Ijano. Prvi je odšel dne 13. avgusta ljubljanski polk ReuB Plauen (poznejši Khunovci). V domovino se je vrnil šele 10. aprila 1822 in je bil bogato pogoščen v redutni dvorani, tako moštvo kakor oficirji. Od polkov, v Italijo določenih, je imel Sv. Vincent na praporu veliko, 250 lotov težko zlato medaljo. Seveda so ti vojaški pohodi poleg velikih ne prilik vzbujali pri meščanstvu tudi mnogo radovednega zanimanja. Dne 14. avgusta 1820 je prišel nadvojvoda Franc Karel v Ljubljano, ki mu je zelo ugajala. Še petdeset let pozneje je to zatrjeval trem gospodom iz Kranjske in omenil, da je tudi njegov pokojni oče cesar Franc rad prihajal na Kranjsko. Nadvojvoda je obiskal Idrio, Postu-mio in Zalog ter odpotoval dne 19. avgusta proti Celovcu. — Dne 18. avgusta je stari Costa zapisal' »Nadvojvoda se je zvečer vrnil iz Zaloga. Pri po vratku je bil razsvetljen nabrežni drevored, pri novem mostu nasproti drevoredu pri hiši Roka Pauerja pa je bil postavljen razsvetljen tempelj, ki je bil zelo lep. Na Ljubljanici so bile tri razsvetljene ladje z godbo,« — Dne 11. julija: »Včeraj dopoldne so odvzeli vojaškemu transportu pri tukajšnji glavni mitnici potni kovčeg s 84 svilenimi dežniki.« — Dne 20. oktobra 1823: »Danes so prispeli palatinski huzarji in bodo ostali zaradi odolavljenih mostov do nadaljnega tukaj.« — (Dalje.) XXI APRILE XX E.F. CO R POR AZI ONI C E R E A L I 0RT0 - F10R0 • FRUTTICOLTURA VITI • VINICOLA E OLEAftiA Z 0 0 T E C NI A E PEŠCA l E G N 0 PRO DOT T I TE S SIL I • •« X iSutftto A B BI G L I A M EN TO SIDERURG.IA E METAILURGIA M E. C C A NI C A ■'o.S!S C : H I M I C A CO M BII STIBIll LIQUI01' f CABBliRftMTfl ' V;:;;--.,' C A RTA E S T A M P A C 0 S T R U 21 ONI' EDI 11 AC0UA G AS - ELETTRICITA INDUSTRIE E STR ATTI VE VETRO E C E R A M I C A COMUNICAZIONI INTERNE v\ . v" i IfovA ■:■■ M ARE E AR I A 0 S P I T A II TA ' .', •<■ -.«••,.. PRO F ES SI 0 N I E A R T I PREVIDENZA E CREDIT0 ■ : "•- V'.' : •• iV^fe^V^S'!S A G R ( C 0 l ;T 0 R I LAV0RAT0RI AGRiCOlTURA I N D U iT R I A L I LAVORATOR1 IN D U S T RIA C 0 H M E R C I A NI I LAVO R ATOR i COMMERCIO' \mm C R E DiTO| A S S1 CUPt AZ10 Nf LAVORAIOBI AZitHDE CREOITO t ASSICURAŽ10NE v v*4•• ir-f -'"i" PR0FESSI0NISJI E ARTISTI ■ ..'V . ' « .-,;vv-' '. * V ■ ■ * ■ • , . v.,r». . , , •• • . ,:* •! ii'. V. • i, ' j,-* ••>'• v.-»''^v.,, yl pl '' ■■■T W: J&Ir -/.ff.-i-ti v Le forze del lavoro, apprestando le armi per i valorosi combattenti, preparano, con la vittoria, 1'avvento dell'or-dine rinovo, fondato sn nna pin alta ginstizia sociale. Delovne sile. ki pripravljajo orožje za jnnaške borce, pripravljajo z zmago prihod novega reda, temelječega na višji drnžabni pravičnosti. 73. Al mira se je bila lepo razvila. Njene rdeče ustnice in pogled vroče južnjakinje so marsikoga presenetili. Strah te je obšel pred njenim živim ognjem. Tudi Mirku ni ostalo dekle neznano in Almira sama je prežala nanj. Tresoglav si je domišljal po tej zvezi dohiti v roke največjo kmetijo v vsej Rožni dolini. Taki so bili njegovi načrti. 74. Mirko ni slutil nič hudega. Almira pa ga je skušala pridobiti s sladkimi besedami zase. Ob vsaki priliki ga je vabila v svoj dom. ln Mirko je rad stopil na vrt ali v hišo. In tako je omajnla v njem ljubezen do tihe Zalike, katero je Almira še obrekovala, da se rnda ozira po drugih. Tudi njemu je bila sladka Al-mirina govorica bolj všeč kot Žalikino delo. 75. To izpremembo v Mirku je Zalika že dolgo časa opazovala. Tudi oče Serajnik je že zasledil, da zahaja Mirko v zadnjem času kaj rad k Tresoglavovim. Večkrat ju je videl, kako sta se ljubeznivo pogovarjala na ^vrtu. Toda on je kmalu spregledal vse spletke njenega očeta in dekličino zapeljivost. Zato je sklenil, da bo Mirka oženil čim prej, toda — z Zaliko. fc Iz Srbije Belgrajski trg je malo oživel. Z nastopom toplejših dni je oživel tudi belgrajski trg. Kmetice iz okoliških vasi že dova/ajo na trg prvo pomladansko povrtnino, kakor špinačo, cvetačo, mladi čebulj in čceenj. Cena prvi ze-lenjadi je seveda precej visoka. Ljudje na trgu precej stikajo tudi za starim krompirjem, ki pa pa nn trgu ni dobiti, ker so gn vsega /e prej pokupili prekupčevalci ter ga sedaj pod roko rodnjajo svojim strankam po 20 dinarjev ki-ogram. Kmetijski delovni odbor pri lvlprajski mestni občini. Poljedelci so postali tudi Bel-grnjčnni. Ker se pa večina me-čanov s tem poslom dosedaj sploh še ni pečaln, tudi ne ve, kaj in kje mora sejali in saditi. V to svrho je belgrajska mestna občina ustanovila poseben kmetijski delovni edltor, ki daje sproti v časopisju navodila me>čanom. kaj morajo v določenem času posejati in posaditi. Isti odl>orskuša ljudem preskrbeti tudi potrebno semenje. Srbski prostovoljci «o za Veliko no? obiskali Valjevo ter so z godbo na čelu in ob prepevanju narodnih pesmi korakali po mestu. Vojaška frodba je priredila v mestu tudi koncert. Srbsko kmetijsko ministrstvo je sklonilo spremeniti dosedanji živinorejski zavod na Zlatiboru v državno žrebčarno. .LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nt-dPliati ln ontnikih ob 10.30. 14.90, 16.30 In H»J0 Film iz življenja in delovanja vojne mornarice Bela ladfa KIMO UNION' - TEL. 22-21 Od.lina mnzikalna k< medija G. V. Aleksandrova Ves svet se smeje V gl. vlog' Utesov, Orlova ln Strelkova KINO SLOGA - TEL. 27-30 Intimna ljubezenska drama mladega kiparja v čarobni okolici samotnega lezera Vizija na jezeru V glavnih vlogah-JAVOR PA L, KLARI TOLNAY, ELIS SIMOR KINO MATICA - TEL. 22*41 Mali oglasi j Službe | Dobe: Hlapca priletnega, sprejmem. Poljanska ccsta 44, LJubljana. (b Postrežnico za nekaj ur na teden — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« St. 2428. Vso kožuhovino sprejmem v shrambo čez poletje, kakor tudi vsa popravila po najnižji ceni. — Kožuhovina: Danilo Predallč, Ljubljana. Sv. Petra cesta 18. r Čitajte »Slovenca« KURIVO ittk. 2 951 t Po kratki ln težki bolezni nam je umrla naša ljubljena, .nepozabna in skrbna sestra, teta, gospa Gusti Nakičf vd. Sornič roj. Bezek upokojenka tobačne tovarne K večnemu počitku jo bomo spremili v sredo 22. aprila 1942 ob 6.30 popoldne z 2al, kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dno 20. aprila 1942. Žalujoči ostali. Prodamo 11 j Kiinlmc j n. . . . , Parcele ali njive Dobro ohranjeno otomanojza obdelovanje, na sever- z gradi prevleko, poceni prodam. Tapetnik Pavle, Vegova št 10. nem delu LJubljane, kupimo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2414. Lepo moderno kompletno ln samsko spalnico isto kot novo, kuhinjske mize, kredence ter več posameznih komadov pohištva ugodno proda — Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. 1 Poizvedbe j za živali Par konj stara 6 in 10 let, barve: temen pram ln fuks z liso na glavi in na desni zadnji nogi, že malo mešan s sivo dlako. Griva oguljena od komata. Ukradena sta bila v noči od 15. do 16. aprila v Drago va-njl vasi pri Dragotušu. Kdor jih Izsledi naj Javi karablnje/jem; dobi 2000 lir nagrade. Mušlč Jože, Dragovanja vas št. 12. RIMAGLIATRICE AERODINAMICA per CALCE dei brevetti originali ERNESTO CURTI in corso dal 1906 Rapida e silemiosa REHODIHOMICEn 5TK03 ZA POBIRANJE ZANK NA NOGAVICAH izvirnih patentov ERNESTO CURTI v rabi od leta 1906 Nagel in tih MILANO Vis Masssllnl, s. S: tel. 83187 Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serle di BUONI del TESORO NOVENNALI 57. « PREMI Interessl e Premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale aominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia: Cassa Depositl e Prestltl — Istituto Nazionale delle Assicnrazion! — Tstiiuto Nazlonale Fascista della Previdenza Soclale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca d'Italia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — ftlonte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparinio — Istituto di Credito Ser le Casse di Risparinio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco i Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societn Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societž Reale Mutua Assicurazioni Torino — Ri unione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicnrazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombnrda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Socicta Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobilmre Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Indnstriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutoa Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutna Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Vattellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, Iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. Od 15. do 30. aprila bodo emitirane nove serije 9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI Obresti in Premije so oproSfene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali g kuponi, dopuščenimi za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo t milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca d'Italia. Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fnscista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societn Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — Lo Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio; Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credjto_ Varesino — Credito Agrario Bresciano —- Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Berfamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescin — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Motna Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca r« I _ IT n V K .1___ n .1___ A ___2__1_ f _ .11 R nnnn A rtninnl n Dnnnl nun O nM«.n« O_____n___ 1 —__1 • I j r« Mntna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banco Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mntna Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — r~< • _ n:___ rt___ifi« ___/""_______l _ V—.1.. RnUnnn T?n»»/»n Dnnn1ni>a Pncnrncn Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in Ijndske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki bo člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambioc. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Centil