Poštnina platana v gotovini	V	f|utmani,	pcUk	5.	tcbuuu|a	1937	^	Ccnn	111111
Sloumskl dem
Stev. 33
Z ilustrirano prilogo „Teden v slikah«
Trio II.
Revolucija v Rusiji
Praga, 5. febr. AA Agencija Stefani poroča: Praški listi poročajo, da je včeraj popoldne v vsej Rusiji izbruhnila revolucija. Maršal Vorošilov koraka na čelu čet proti Kremlju.
najprej in oklicala maršala Vorošila za diktatorja. Vorošilov prodira s svojimi oddelki iz vojašnic, ki so v okolici Moskve proti središču mesta Kremlja, kjer
je sedež vse sovjetske uprave, Kominterne in kjer je tudi Stalinovo bivališče. Podrobnejših vesti o revoluciji ni mogoče dobiti.
Varšava, 5. febr. Stefani poroča: Iz Moskve prihajajo vesti, da se je spor med Stalinom in med vrhovnim poveljnikom rdeče vojske maršalom Vorošilo-vim tako zaostril zaradi tega, ker je maršal posredoval v zadnjem procesu proti trockistom za nekatere obtožence. Sovjetska politična policija je aretirala 10 višjih častnikov sovjetske vojske, ki so pripadali moskovski garniziji, češ da so sodelovali v trockistični zaroti proti Stalinu. Prav tako je policija postavila pod nadzorstvo maršala Tuhačevskega, najožjega sodelavca maršala Vorošilova
To dejstvo je prepad med sovjetskim diktatorjem in med poveljnikom rdeče vojske poglobilo tako, da je nemogoče doseči spravo. Stalin se je v svojem boju proti nasprotnikom zanašal edino na armado, ki jo je pa z zadnjim postopanjem docela odbil od sebe.
Upori po vsej Rusiji
Riga, 5. febr. o. Vesti, ki prihajajo iz Moskve poročajo, da so izbruhnili veliki upori v različnih ruskih pokrajinah in sicer na ozemlju evropske Rusije. Upori so protest proti zadnjim usmrtitvam v moskovskem procesu. Zlasti je prišlo do hudih nemirov in do težkih spopadov v nekaterih industrijskih središčih na Uralu, dalje v mestu Sevodnji, v Voronježu, v Samari in Sverdlovsku.
Velike množice prebivalstva so manifestirale za Pjatakova in za ostale obsojence v moskov. procesu. Upori so izbruhnili v velikem številu boljševi-ških kolhozov na ozemlju evropske Rusije. Povsod je morala nastopiti komunistična milica ter politična policija, ki je zadnje dni aretirala nad 10.000 upornikov.
Rigu, 5. febr. o. Po zadnjih včerajšnjih vesteh je položaj y Moskvi zelo resen, ker po vsej Rusiji vre kakor še nikdar od revolucijskih bojev dalje. Diplomatski zbor v Moskvi je včeraj vse popoldne imel posvetovanja o tem, kako naj se vede v primeru, da pride do revolucije v Moskvi sami. Stalin je včeraj odstavil večje število visokih sovjetskih uradnikov, ki so osumljeni protiboljše-viškega mišljenja.
Riga, 5. II. o. Po poročilih agencije Stefani je včeraj popoldne izbruhnil v vrstah rdeče vojske upor proti Stalinu in proti sedanjemu vodstvu v Sovjetski Rusiji. Garnizija v Moskvi se je uprla
Požigi in poboji v Moskvi in Leningradu
London 5. II. Transocean press poroča: Vsi angleški veliki listi prinašajo v današnjih izdajah alarmantna poročila o poteku dogodkov zadnjih dni v Rusiji in o izbruhu uporov po Rusiji. Vsi listi pravijo, da je Stalin zapravil simpatije vojske s tem, da je GPU ustrelila v ječi bivšega sovjetskega vojaškega atašeja v Londonu gen. Putno.
Varšavski dopisnik »Daily Mirroria« piše, da so zadnje dni aretirale sovjetske policijske oblasti veliko število častnikov rdeče vojske, med njimi tudi poveljnika kijevske garnizije, gen. Schmidta.
Zaradi tega se je spor med Stalinom in Vorošilo-vim v zadnjih dneh zaostriL posebno še, ker je moskovska GPU prijela 22 višjih oficirjev, znanih sodelavcev Vorošilova. Povelje za aretacijo je dal Stalin in so bili vsi častniki osumljeni špionaže. To je vzbudilo ogorčenje v vsej armadi.
»Daily Mail« poroča iz Varšave, da je revolucija v Moskvi in v Sovjetski Rusiji delo tajnih revolucionarnih organizacij, ki so začele svojo borbo s tem, da so začele požigati vladne zgradbe in pleniti državne trgovine. V Moskvi je bilo pred-
včerajšnjim 150 požigov ter spopadov s policijo in milico in je prišlo do pravih bojev med člani proti-stalinskih organizacij in državno oboroženo silo.
Prav tako so že predvčerajšnjim izbruhnili nemiri v Leningradu in so revolucionarji začeli požigati magazine ter javna poslopja na vseh koncih in krajih mesta. Gasilci so le ponekod z obupnimi napori mogli zadušiti ogenj. Ker so jim branili revolucionarji gasiti, je morala gasilcem delati pot policija z orožjem, ki je na raznih krajih postrelila več demonstrantov.
fz;ave turškega zun. ministra Ruždija Arasa o balkanskih političnih vprašanjih po sestanku v Milanu:
Prijateljsko stališče
Italije do Jugoslavije
S snočnim simplonom se je vračal iz Milana, kjer se je sestal z italijanskim zunanjim ministrom Cianom, turški minister dr. Tevfik Ruždi A ras. Potovanje turškega ministra za našo držnvo nima oficielnega značaja in zato tudi ni bilo nobenega posebnega sprejema ne na Rakeku in ne v Ljubljani. Pač pa je šel turškemu zunanjemu ministru do Rakeka nasproti urednik belgrajskega »Vremena«. Minister je časnikarja ljubeznivo sprejel ter ostal z njim v razgovoru vse do Ljubljane.
Minister je pripovedoval o svojih vtisih z milanske konference ter je pri tem posebno poudarjal, da se je prepričal o resničnem delu za mir, ki je bilo storjeno s podpisom gentlemens-agree-menla med Italijo in Anglijo. Na posamezna vprašanja urednika je minister odgovoril:
ltali|a-Jugoslavi|a
»V Milanu sem imel razgovore z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom kot turški minister za zunanje zadeve tor kot predsednik Balkansko zveze in to v zelo prijateljskem duhu. Z uspehi sestanka sem izredno zadovoljen, ker sem prepričan, da ho imel sestanek koristi ne su-mo zu mojo državo, marveč tudi za vse ostale države Balkanskega sporazuma. Med razgovori sem se mogel prepričati o prijateljskem stališču Italije do Jugoslavije in do Grčije, s katerima državama ima Italija zelo važno trgovsko stike (nameravana je v kratkem nova trgovinska pogodba med Bukarešto in Rimom). Vsi razgovori, ki sem jih imel v Milanu, so tekli v duhu ideologije Turčije in Balkanskega sporazuma.«
Sporazum med Italijo in Anglijo
Ko je urednik opozoril ministra na pisanje flekaterih listov, češ, da je sporazum med Italijo in Anglijo samo provizoričen in da mu zaradi tega del tiska odreka preveliko važnost, je Ruždi Aras živahno odgovoril:
»Gentlemens-agreement sta sicer podpisali samo dve državi, vendar pa so ga tudi vse ostale države odobrile. To je resnično delo za mir. Kar so tiče trditev, da je ta sporazum samo začasen, moramo vedeti, da je vsak sporazum začasen; toda moč in uspeh vsakega sporazuma sta odvisna od duha in načina, kako se sporazum uveljavlja, tako da ono, kar je začasno, postane stalno.«
Turčija in Francija
Zunanji minister je postajal vse boljše volje ter govoril prav razgibano. Urednik mu je stav-Ijal neprestano vprašanja, na katera je Ruždi Aras odgovarjal tako, kakor da je na vsako vprašanje že posebej pripravljen. »Kaj pravite, gospod minister, k pisanju nekaterih francoskih listov, ki trdijo, da bo prišlo do sklenitve posebne pogodbe med Francijo in Turčijo?«
»Na to vam morem povedati samo to, da je razmerje med našo državo in med Francijo najboljše in da pogodbo o prijateljstvu že imamo. Isto lahko rečem z ozirom na pisanje onega italijanskega lista, ki piše o možnosti sklenitve nove sredozemske pogodbe: taka pogodba sploh ni več potrchua. Morda imamo že preveč paktov jn bo
Ljubljana, 5. februarja. J popolnoma dovolj, če upoštevamo in spoštujemo že obstoječe pogodbe.«
Vprašaive Dardanel in Abesinije
Na vprašanje urednika, v koliko je točno pisanje inozemskega tiska, ki veže to, da bo Italija pristopila k motreškemu sporazumu o Dardanelah z vprašanjem, ali bo Turčija dejansko priznala osvojitev Abesinije, je Ruždi Aras odgovoril:
»Vse balkanske države so že priznale aneksijo Abesinije »de faeto« dejansko, in more zaradi tega hiti saino še govor o priznanju »de iurc«. To pa bo rešeno na prvem prihodnjem sestanku Zveze narodov. Tedaj ho prišlo do načelne rešitve tega 'vprašanja, ki jo stvarno že rešeno.«
»Isto lahko rečemo glede pristopa Italije k sporazumu v Montroimi. Vprašanje Dardanel jo dejansko že rešeno. Kraljevina Italija zavzema v tem vprašanju zelo naklonjeno stališče in se more reči, da je formalnost, s katero naj se dardanelski sporazum še definitivno prizna, samo še vprašanje časa.«
»Kar pa se tiče raznih spornih vprašanj,« je nadaljeval Ruždi Aras, »o katerih piše tudi italijanski tisk, kakor je to vprašanje otvoritve italijanskih šol v Turčiji, o vračanju zaplenjenega premoženja italijanskim podanikom in o katoliških misijonarjih v Italiji, vam moram zatrditi, da so mi vsa ta vprašanja nepoznana. Ce nekatere malenkostno spornosti tudi res obstoje, jih bomo rešili rednim diplomatskim potom v prijateljskem duhu.«
Glede svojih namenov v Jugoslaviji jo Ruždi Aras dejal:
»V vaši prestolnici bom prebil 25 nr z namenom, da se zopet vidim z vašim ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadiuovičcm. Obvestil ga bom o svojih razgovorih z ministrom Cianom in o pripravah za sestanek Balkanskega sporazuma v Atenah. Upam, da bom imel priliko, da izrazim za časa svojega bivanj v Belgradu svojo vdanost Ni. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, do katerega čutim globoko spoštovanje.«
Sestanek Balkanskega sporazuma
O sestanku Balkanskega sporazuma pa je med drugim dejal:
»Sestanek Balkanskega sporazuma, ki bo 15. t. m. v Atenah pod predsedništvom vašega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča, ima vse pogoje za najboljše uspehe. Do vašega predsednika, ki bo glava tega sestanka, čutim veliko vdanost in iskreno prijateljstvo. Najboljši dokaz za uspeh sestanka vidim v ungleško-italijan-skem sporazumu, s katerim je popolnoma zagotovljeno sedanje stanje na Sredozemskem morju.«
. Med nadaljnim razgovorom se je dotaknil Ruždi Aras tudi nekaterih drugih vprašanj ter je pri tej priliki zlasti Jugoslaviji priznal njeno korektno zadržanje v mednarodni politiki: »Iskrena politika Jugoslavije, ki se vedno briga za častno izpolnjevanje sprejetih obvez, vliva globoko zaupanje vsem njenim sosedom. Ravno tako tudi razumna politika vlade g. Kjoseivanova. To so najvažnejšo okolnosti. ki so tudi pripomogle, da je bil sprejet bolgursko-jugoslovanski sporazum
povsod na tako iskren sprejem. Iskreno želimo, da bi ta pogodba o večnem prijateljstvu bila vsem srečen vzgled, pa naj ho to Grčija ali Romunija.«
Ko se je vlak v Ljubljani ustavil, je minister Ruždi Aras zadovoljno spremil urednika do vrat spalnega vagona, nakar se je odpravil k počitku, ker je bila ura že okrog desetih.
Vesti 5. februarja
Izgon Trockega iz Mehike bo baje zahtevala sovjetska vlada, ker Trocki s svojimi izjavami »ruši« sovjetski režim.
Afganski zunanji minister Sirdar Mohamed se
mudi v Londonu in ima važna pogajanja z angleško vlado glede bodčega sodelovanja med Afganistanom in med Anglijo. Za vpliv v Afganistanu se zelo bore tudi Sovjeti, ker bi od tam najlažje silili v angleško Indijo.
2000 funtov nagrade za uspešno mirovno prizadevanje je določil neki človekoljubni odbor v Angliji. Nekateri evropski listi izražajo bojazen, da bo ta denar šel za levičarske mirovne namene.
0 plači vojvode Windsorskcga so govorili na zadnji seji angleške vlade, ker denarno vprašanje bivšega kralja še ni rešeno, je pa zelo nujno.
Kitajski komunisti se zbirajo v Sianfuju. Zdi
se, da bo njihovo nastopanje poravnalo spore med častniki in generali vladne armade, da bodo z združenimi močmi nastopili proti -komunističnim nevarnostim.
Kronanje Jurija VI. za indijskega cesarja bodo najbrž za leto dni odgodili, dokler ne stopi v veljavo nova indijska ustava, ki jo Angleži pripravljajo.
Novi zunanji minister v japonski vladi, general Hajašija, bo najbrž dosedanji japonski poslanik v Parizu, Sato.
Pastirske liste proti komunizmu so izdali italijanski škofje. Pastirski listi priporočajo, naj se v vsaki župniji vrše spominske svečanosti za žrtve bratomorne španske vojne.
Za 3 milijone funtov jekla je naročila turška vlada pri angleških jeklarnah. To jeklo bodo porabili bojda za izvršitev javnih del, ki so na sporedu druge turške gospodarske petletke.
Za novega angleškega poslanika v Berlinu bo
najbrž imenovan sedanji poslanik v Buenos Airesu Neville Henderson, nekdanji angleški poslanik v Belgradu.
Abesinsko državno zlato, ki ga je del oddala abesinska banka še pred italijansko zasedbo v egiptovsko narodno banko, zahteva zdaj Italija. — Egiptovska banka pa pravi, da ne more Italije priznati za pravno naslednico abesinske države. Ker imajo pri egiptovski banki glavno besedo Angleži, ni dvoma, v katerih rokah Bo zlato ostalo.
Polkovnik Lindberg se je včeraj popoldne odpeljal z letalom v Tripolis, kjer bo gost guvernerja, maršalu Balba,
Predrznost tatinskih tipov
Izvabil ga Je iz stanovanja, da ga je potem ukradel
Pravice
Ljubljana, 5. febr.
0 delu in plačilu mladih, ste že parkrat spregovorili v svojem listu, to je znak, da je stvar boleča in vpije po rešitvi. Z več članki bo samo po sebi nastala ena izmed potrebnih ahket. Stvar sem si ogledal nekoliko z zgodovinskega vidika in sem prišel do gornjega naslova. Kdo danes vpije po pravičnem plačilu za svoje delo? Kateri rod mladih moči je to, ki kliče po razumevanju?, ki je poln napetih mišic v delu in vendar ne more zmagati? Kdo je oni silni protiborec?
Razmišljal sem o rodu mladine, o letnikih, rojenih med 1000 in 1918 z ozirom na posebne zgodovinske prilike: svetovno vojno in svetovno krizo okrog leta 1930.
Vzemimo najprej kot izhodišče začetek svetovne vojne leta i914. Letniki omenjene generacije so šteli 14—1 leta, to se pravi, mladina v pubertetni dobi, v dobi rasti, nato mladina v osnovnošolski dobi, nato mladina v predšolski dobi, končno mladina v otroških letih, v detinstvu, torej mladina vseh teh dob, ko rabi največ hrane za močno rast, je v letu 1914 z velikim klanjem pričela svojo prvo veliko stradalno kuro. Usoda jim je naklonila veliko trpljenje. Niso vsi trpeli, a smelo trdim o onih, ki so dobro živeli., da so gotovo na račun množice gladnih, torej na krivičen način. Pas lačnih se je z vsakim vojnim letom silovito zatezal.
K temu letniku lačnih so se od 1914—18 z vsakim letom rodili novi. Kar jih je ostalo pri življenju, se imajo zahvaliti bolj močni naravi kot polnemu želodcu.
Kaj je užival ta rod med vojno? Vojna je pobrala vse: kruha več dni ni bilo na mizi, ovsenjak je bil zaželen s hrepenenjem kot edino mogoč, suha drumlja je bila otrokom slaščica, katero je morda prekašala le še neka sladka koreninica, j vsi sadeži gozda so prišli šolarjem prav. To je j bilo na deželi — v mestu še najbrž tega ni zrastlo. 1
Drzen vlom
Maribor, 4. febr.
V prvih popoldanskih urah je danes razburil Mariborčane drzen vlom, kakor ga v našem mestu že dolgo nismo doživeli. Izvršen je bil v Gosposki ulici v ramo in zlatarno gospe Zofije Bizjak z izredno drznostjo in veliko vlomilsko spretnostjo, ki dokazuje, da ie bil na poslu vešč in pogumen človek.
Med 12. in 2. uro popoldne
popoldne, ko so vse trgovine v mestu zaprte, se je spravil vlomilec nad Bizjakovo zlatarno. Železni rolo je bil nad vzhodnimi vrati spuščen do dveh tretjin, tako da je bila spodaj še za meter visoka odprtina. Vrata v prodajalno pa so bila zaklenjena.
V	tem času je v Gosposki ulici nenavadno živahen promet in tako je vlomilcu uspelo, da jo skoraj neopaženo smuknil pod spuščen rolo. Tudi če ga je kdo videl, se gotovo ni zanj brigal, saj nikomur ne bi padlo v glavo, da je opazil vlomilca. Vsakdo je pač mislil, da je to lastnik ali nastav-ljenec prodajalne. Vlomilec je takoj, ko je smuknil skozi odprtino k vratom, potisnil rolo čisto do Tali da je bil varen pred ljudmi na ulici. Nato se je spravil nad vrata. S seboj je prinesel lesno palico, železno spono in dve leseni zagozdi, ki jih uporabljajo mizarji. S tem primitivnim vlomilskim orodjem je poskušal streti ključavnico na vratih, da bi prišel v prodajalno. Najprej je s ostrim kavljem spone napravil pri vratih majhno režo, nato pa jo zabil v njo obe zagozdi. Pri zabijanju pa ni odjenjala ključavnica, temveč se je zdrobila dober centimeter debela velika šipa na vratih ter se sesula na tla. Slučajno pa so padli kosi šipe v notranjost trgovine na linolej, ki je oglušil ropot, tako da zopet ni nihče na ulici od številnih mimoidočih opazil, kaj se za spuščenim rolojem dogaja. Skozi razbito šipo se je nato vlomilec splazil v prodajalno ter se spravil na delo.
Denar in zlatnina
Najprej je pogledal v obe blagajni. V dnevni je našel 600 din, v wertheimerici pa je pustil 800 din; potem je pobral raznovrstno zlatnino, ki je bila razstavljena v stekleni omarici na prodajni mizi. Kolikor se je dalo dosedaj ugotoviti, je po-basal 8 zlatih damskih zapestnih ur, okoli 20 srebrnih in nikljastih moških ur, večje število zlatih damskih ovratnic in razne druge dragocenosti. Vsa škoda se dosedaj še ni dala ugotoviti, ceni pa se na okrog 50.000. din.
Kdo je vlomilec
Vlom so opazili ob dveh popoldne. Vajenec Henrik Verk je takoj zbežal na policijo, kjer jo zadevo prijavil. V trenutku je bil ves policijski aparat alarmiran. Obveščene pa so bile tudi vse varnostne edinice v mariborski okolici. Detektivi so se podali pod vodstvom vodje kriminalnega oddelka g. Cajnka takoj na posel. Kolikor se je dalo ugotoviti, bi prišel v poštev kot storilec starejši moški srednje velike in močne postave, katerega so videli neki ljudje prihajati iz Bizjakove trgovine. Odšel je potem v smeri proti Glavnemu trgu. Oblečen je bil v črno suknjo z zavihanim ovratnikom, bil je razoglav ter je imel nazaj počesane la3e. Na Glavnem trgu je zmanjkala za domnevnim storilcem vsaka sled. Na Teznu so popoldne orožniki aretirali dva zumljiva neznanca, »endar se je izkazalo, da no prideta v poštev.
Zopet vlom v Mariboru
Maribor, 5. febr.
Zadnje čase se vlomi v Mariboru kar vrste. Nedvomno je, da je bila zadnja amnestija bolj škodljiva kakor koristna, ker so je biil deležni tudi mnogi taki ljudje, ki so se pokorili za težje grehe. Svobodo so taki ljudje izrabili in ostali v mestu, čakajoč na priliko. Tako je bilo danes ponoči vlomljeno v prostore banovinske vinarske in sadjarske šole. Vlomilci, ki jih je moralo biti več, so razbili okno, ki so skozenj vdrli v obednioo. Vlomilci so se lotili vsega, kar jim je prišlo pod roke. Prebrskali so vse mize, kajti očividno so iskali denar. Posrečilo se jim pa je, da so odnesli malo železno ročno blagajno, v kateri pa je bilo na srečo le kakih 460 do 500 dinarjev. Blagajno so našli danes zjutraj zunaj v šupi ob šoli, vso razbito in izpraznjeno Razen tega so nočni gostje odprli vse pisalne mize profesorjev in jim odnesli iz njih tudi nekaj denarja. Velika železna blagajna. v kateri je bilo nekaj več denarja, pa je ostala na svojem mestu in ni na njej nobenega sledu, da bi se je lotili. Morda je bil vzrok ta, da bi za odpretje te porabili preveč časa, ali pa se jim je žo tako mudilo. Zunaj hišo pa se je
mladih
Bog ve, ali je kdo takrat pomislil, kakšna bo usoda teh ljudi, ki se jim je za večno vtisnil v srce žalostni, trpeči obraz matere ali starega očeta, ko jim je dajal kruha v drobtinah kot ptičem? Trpeli pa niso samo pomanjkanja kruha, ampak tudi vsake dušne hrane, V6ake življenjske opore. Niso videli sonca mladosti.
To generacijo je po letih po svetovni vojni, ki se ji niso prida oddolžila za prestano trpljenje, okrog leta 1930 zadela nova nesreča: svetovna kriza, torej prav v dobi, ko so prvi letniki (starost 30—20 let) že mislili, da si bodo sami opomogli, ko so ostali letniki (6tarost20—12 let) za svojo rast rabili dovolj hrane. V novi stiski je mladina naletela na probleme kapitalizma in brezposelnosti.
V	letu 1937 bedno stanje ni zboljšano: kapitalizem nas tlači še buje, brezposelnost inteligence (in tudi oblastva) jo zaradi nadprodukcije še obup-nejša. »Mladina gladuc (tako imenujem gori imenovano generacijo) je stara danes 37do 19 let. Prvi letniki (morda od 37. tja do 30. lela) so se še nekam vsedli in pravočasno napredovali, da imajo plačilo, e katerim za silo shajajo. Vsi mlajši so danes večinoma pripravniki, dobivajo nemogočo prejemke, ob katerih prav stradajo vsakdanjega kruha, vsako napredovanje je ustavljeno, obup je na pragu vsake družine.
Vemo, da skoraj nobeno delo danes ni dostojno plačno, a zapišemo to v spomin »mladini gleduc, ki je sicer navajena stradanja, v spomin na grozno leto 1937, ki pa morda še prinese rešitev. Kaj bo ustvarila velikega ta generacija? Ce je imela prazen želodec, ali nima tudi duše? Ali je morda ta rod nevaren, poln prevratnega duha? Ali se ga kdo boji? Ali pa je mogočo že izčrpan?
Rešitev je bila tudi žfe izrečena: začetniku je treba najmanj 2000 Din mesečne plače (poročenim več), četudi deset let no napreduje, kar je danes itak iluzorno.
sredi mesta
našla tudi sekira, s katero so vlomilci razbijali vrata in trgali predale iz miz. Vse kaže, da je bil eden od vlomilcev dober znanec šole in jo je poznal do vseh podrobnosti. Za to govori tudi dejstvo, da ves ta čas, ko so vlomilci opravljali svoje delo, domači pes ni niti bovsknil, akoravno je vedno zelo hud. Na ključavnični so poznajo sledovi sile in kažejo, da so jih odpirali tudi s ponarejenimi ključi. Preiskava je bila takoj uvedna in gre v smer, kakor jo kažejo vsi indici.
Ljubljana, 5. febr.
K strojevodji B. Ivanu v Čolnarski ulici 41 je prišel včeraj dopoldne ob 10. nepoznan moški ter dejal: »Ali ste vi tisti, ki vozite Mikliča na lovu po Ljubljanici?« Ko je vprašani to potrdil, je tujec dejal; »Poslal me je g. Miklič, ki bi rad osebno z vami govoril in vas zato prosi, da pridete takoj k njemu.« Strojevodja Ivan je vzel svoje kolo ter se takoj odpeljal k Mikliču. Tu je pa na svoje iznena-denje zvedel, da g. Miklič ni poslal nikogar po njega. Mož je takoj zaslutil prevaro, skočil je na kolo in zdirjal nazaj na svoj dom. Tu je spoznal, da je bila njegova slutnja opravičena: na dvorišču je zagledal neznanca, ki je ravno prišel iz njegove hiše ter imel polno aktovko in žepe nakradenih stvari. Ko je neznanec videl, da se je strojevodja Ivan že vrnil, je skočil na svoje kolo, ki ga je imel na dvorišču, ter odhitel. Strojevodja je pognal za njim in je trajla dirka vse do Trnovskega pristana. Tam je čakal na neznanca tovariš, ki je prisedel lopovu na kolo in sta hotela oba na enem kolesu zbežati. Nista pa hila tako hitra, da bi ju strojevodja ne mogel dohiteti. Podrl je oba po tleh in zgrabil onega, ki ga je prišel klicat, naj gre k Mikliču. Kdalu je bil zraven tudi stražnik, ki je odgnal fanta na policijo. Ugotovili so, da je nakradel v Ivanovem stanovanju za 3500 din gotovine in srebrnin^. Kmalu pa so spoznali, da je tiček večjega kalibra, ker je on izvršil tudi vlom pri neki stranki v Šiški, kjer je bilo 22. decembra pokradenih vseh mogočih stvari in denarja v skupni vrednosti 20.000 dinarjev. Fanta bodo seveda izročili sodišču, medtem pa iščejo še njegovega pomagača.
Revni l(nemški dijaki"
Zadnje čase ©e pojavljajo po Ljubljani mladi fantje, ki pripovedujejo navadno v pošvedrani nemščini, da so revni nemški dijaki in prosijo miloščine. Policija je dva taka tička vtaknila v zapor, ker je ugotovila, da sta kar na debelo kradla. Sta to pristna Ljubljančana, 22 letni brezposelni natakar E. G. ter slaščičarski pomočnik F. K. — 23. januarja so neznani storilci odnesli,uglednemu uradniku v Ljubljani zlatnine in srebrnine za Din 5500. Šele sedaj 6e je izkazalo, da sta to tatvino izvršila omenjena fantiča na ta način, da sta prežala na ugodno priliko in čakala, da je uradnik zapustil stanovanje. Videla sta, kam je skril ključ, ki sta ga nato vzela ter brez nadaljnega vstopila v stanovanje. Tu sta pretaknila vse omare, našla majhen tresorček, ga razbila in vzela iz njega dragocene predmete.
London, 5. februarja. AA. (DNB). Današnji »Times« priobčuje poročilo poslanca A. Casaleta, ki si je ogledal tiste španske kraje: ki so pod oblastjo nacionalistov. Poslanec izjavlja, da je v vseh teh krajih dobil vtis, da vlada tod ne samo kar najpopolnejši mir in red, temveč da je vse prebivalstvo brez razlike navdušeno za nacionalno stvar, živeža in kuriva ter pogonskih sredstev je v vseh teh krajih zadosti. Absolutna laž je, če kdo trdi, da 6e oba nasprotna si tabora na Španskem poslužujeta ietih krvoločnih metod v medsebojnem boju. Ni ga mesta na vasi, ki so ga nacionalisti osvobodili, da ne bi v ujem našli najstrašnejših dokazov bestialnega komunističnega zverinstva, medtem ko nacionalistom ni moči dokazati niti približno podobnih nečloveških dejanj. Poslanec trdi, da ni nikjer videl niti 6ledu o kakih nemških ali italijanskih četah. Na koncu svojega poročila pravi ta parlamentarec, da je prepričan o končni zmagi generala Franca.
Kakor se izve, bo angleška vlada zelo protestirala radi napada treh vladnih bombarderjev na špansko križarko »Royal Oak«. Kolikor se doslej izve, so na španskih vladnih letalih bili tuji piloti.
Za združitev nacionalističnih sil
Avilla, 5. februarja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da se v taboru španskih nacionalistov opaža čvrsto gibanje za združitev vseh španskih nacionalističnih strank Po dopisnikovi sodbi, bodo na razne težkoče glede te fuzije med pristaši španske falange in tradicionalisti (izrazitimi monarhisti). Vsi listi v krajih, ki so pod oblastjo nacio nalistov, se bolj in bolj ogrevaio za združitev vseh nacionalističnih elementov v veliko stranko, ki bo
Pri aretirancih pa so našli tudi druge stvari, ki niso bile last omenjenega uradnika. Iz tega sklepajo, da sta izvršila še druge tatvine. Tako imajo na polioiji dozo z monogramom D. K. in z vpisom »V spomin 24. 12. 1925.« Razen tega je bilo v notranjosti doze bodisi s svinčnikom ali e čim drugim napisano še neko ime, kakor »Gradišek« ali slično. To ime je sedaj že popolnoma zdrgnjeno. Nadalje imajo še drugo dozo z usnjenimi stranicami, v notranjosti je vpisano: »1. 10. 1933 Ria«. Razven tega imajo na policiji tudi očala, ki pričajo o zelo premožnem lastniku. Očala imajo 6vetlo-koščene robnike z zlatim obrobjem. Očala 6«) v lepem etuiju, ki je rdečkaste barve. Ako bi kdo od teh predmetov kaj vedel, naj se javi na policiji.
Med ameriškimi Slovenci
V	Clevelandu bodo imeli ameriški Slovenci le-tos meseca julija veliko slovesnost. To bo velik Baragov dan, ki bi se bil moral vršiti že lansko leto, pa je zaradi neugodnega vremena moral izostati. Kakor že sedaj kažejo vse priprave, bo slavnost	res nekaj	posebnega in se	je bodo udeležili tudi	številni	Slovenci iz precej	oddaljenih
krajev.
Ameriške Slovence je pred kratkim težko pretresla vest, da so izgubili enega uajboljših svojih duhovnikov, Matijo Bilbana. Bil je nekaj časa bolan v bolnišnici v Duluthu. Pokojni je bil rojen v Zapužah na Gorenjskem leta 1863. Študiral je najprej v Ljubljani, nato pa je svoje študije nadaljeval v	Ameriki,	kjer je pozneje	ves	čas bival.
Njegovo	življenje	tvori takorekoč	ko6	zgodovine
slovenskih priseljencev v Minnesoti.
Med Slovenci, živečimi v Ameriki, so v zadnjem .času umrli:
Iz Knežaka na Notranjskem Jožef Novak. p. d. Mrjctančič, v starosti 41 let.
Iz Dol^e Njive pri Sv. Lovrenci? na Dolenjskem Martin Potisek, star 52 let. V Ameriki je bival 34 let. Zapušča ženo, dva 6ina in eno hčerko.
Iz Škocjana na Dolenjskem Anton Recelj. Na cesti ga je zbil avtomobil, takoj za tem pa je peljal čezenj še drug avtomobil, tako da je nesrečnež kmalu po nesreči izdihnil. Bil je etar 57 let. Zadnji čas je bival v Milwatikee-u.
Iz Podlipne pri Vrhniki Janez Troha. Bival je v Ameriki v Moon Runu in je dosegel pred kratkim 61 let. Dva njegova brata živita tudi v Ameriki, dva pa sta ostala doma na Notranjskem.
Z Ratečega brda na Notranjskem Frank Fabec, star 46 let. Za njim žalujejo trije otroci.
Nekje od Črnomlja v Beli Krajini Jožef Štefane, 6tar 72 let. V Ameriki je preživel celih 52 let. Zapušča ženo, pet sinov in eno hčer.
Iz Polhovega gradca Anton Leben. Umrl je v Cikagi, star 73 let. Že dolgo vrsto let je pridno delal v neki Žičami. To delo ni bilo ravno lahko. Navadno so ga opravljali Slovenc, dokler niso za to delo postavili posebnih traktorjev na električni pogon. Pokojni je zadnja leta užival svojo zasluženo pokojnino, ki jo je družba plačevala svojim članom, ki so stari več kot 65 let. žena mu jc umrla že pred 15 leti.
Iz Jugorja na Dolenjskem Frančiška Žurga, roj. Tekauc. Zapušča moža in devet odraslih otrok.
Iz Bistričice pri Kamniku Mike Bodljaj, 6tar 58 let. Doma na Gorenjskem mu živita dve hčeri.
Iz Rožne doline pri Ljubljani Ana Stanovnik. Bila je komaj stara 25 let. V Clevelandu zapušča tudi starše, brata in sestro, v domovini pa ima le nekaj sorodnikov.
Iz Cerknice na Notranjskem Jožef Kranjc, star 76 let. V Cleveland je prišel pred 40 leti.
Proračun zunanjega ministrstva sprejet
Belgrad, 5. febr. m. Po ekspozeju, ki ga ja glede proračuna za zunanje ministrstvo imel predsednik vlade dr. Stojadinovič, je govorilo še več poslancev. Poslanec Luka Kostrenčič je v svojem govoru priznaval velike zasluge in uspehe sedanjo vlade, izrekel pa je tudi veliko priznanje Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ki z veliko vnemo zasleduje pravilno pot naše zunanje politike. Poslanec Konstrenčič izjavlja, da bo glasoval za proračun. Za njim je govorilo še nekaj govornikov, med drugimi gg. Mohorič, Žarko Tomaševič, Mita Dimitrijevič, Vojislav Lazič, nakar je Kabaiin podal v imenu Jugoslovanskega kluba izjavo, v kn-teri istotako priznava velike uspehe naše zunanjo politike, pravi pa, da iz političnih razlogov ne moro glasovati za proračun.
Po dr. Stojadinovičevem odgovoru na vse izrečene kritike, je bil nato proračun za zunanjo ministrstvo sprejet.
iz Španije
navdušeno priznala generala Franka kot neomejenega gospodarja Španije.
' Ofenziva na Malago
Gibraltar. 5. februarja. (Reuter). Zbiranje nacionalističnih čet, ki naj napadejo Malago, se je začelo včeraj. Na vse zgodaj so oblastva rekviri-rala vse avtobuse, tovorne avtomobile in zasebna motorna vozila v vsej okilici Gibraltarja, da prepeljejo nacionalistične čete na fronto pri Malagi. Mislijo, da ni v Lalineji ostal niti en zdravnik, čeprav divja med prebivalstvom hripa; med 60.000 ljudmi je več sto nevarnih prizorov te bolezni. Sest trimotornih letal jc odletelo iz Melille v odsek pri Marbelli. drugi trije bombniki so pa odleteli iz Ceute na fronto.
"Preteklo noč je neka nacionalistična podmornica kakih 10 milj od obrežja bombardirala postojanke med Almerio in Malago, da poruši mostove in ceste in tako odreže mesto Malago od zaledja. Tega namena pa ni dosegla.
»Times« poroča iz Gibraltarja, da so tri ujx>r-niške križarke »Canarias«, »Baleares« in »Almi-rante Cervera« prijolule v pristanišče v Algeciras. Križarke so sijajno opremljene in so na njih nemški in italijanski častniki — prostovoljci.
»Daily Herald« piše, da je general (Jueipo de Liano na nemški križarki »Graff Spee«, ki bo s križarko »Koeln« spremljala nacionalistično bro-dovje pri napadu na Malago.
Seviljski radio je ob 8.30 poročal iz Alge-cirasa. da so nacionalistične čete prodrle pri Sierri v odseku Ciclana in da so zajele velik plen. Po zavzetju tega kraja so nacionalisti prodrli še dalic in niso dali marksistom, da bi zbrali trupla svojih padlih tovarišev.
Maribor - mesto, ki porabi največ elektrike
Maribor, 4. februarja.
Mariborčani imamo nekatere prednosti, s katerimi se lahko ponašamo pred meščani drugih mest. Ne med zadnje take prednosti spada poraba električnega toka. Tozadevna statistika mestnega elektriškega podjetja izkazuje v preteklem letu porabo
20,570.000 kilovatov
kar je v primeri z drugimi mesti in industrijskimi središči res veliko. Saj sama velika Ljubljana ne porabi na leto več kakor 9,959.000 kilovatov, pa je glede teritorija in glede prebivalstva še enkrat tako velika, kakor Maribor. Poraba elektrike raste v Mariboru rapidno tako rekoč skokoma od leta do leta. Porast je v veliki meri zvezan z industrijo, v prvi vrsti pa je odvisen od pametne tarifne politike. Maribor ima najcenejšo električno luč in energijo v državi, pa je zaradi tega tudi poraba elektrike tako velika.
Lanski napredek
Elektriško podjetje v Mariboru je kakor ogromen pajek, ki prede od leta do leta večjo mrežo, s katero prepleta ne le mesto, ampak tudi bližnjo in daljno okolico. Tudi lansko leto je podjetje razvijalo zelo veliko agilnost ter je krasno napredovalo. Njegovo omrežje se je povečalo za celih 19 kilometrov novih daljnovodnih napeljav. Največja med temi je 12 km dolga napeljava visoke napetosti od Kamnice do Svečine. S tem daljnovodom je seglo mestno elektriško podjetje do severne meje ter je začelo izvajati svoj elektrifikacijski program, s ka-
Zaman se je skrival
Maribor, 5. febr.
Dne 4, oktobra 1935 je bila odkrita v Spodnji Ploderšnici pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri posestniku Jožefu Bajšiču pravcata ponarejevalska kovačnica. Pri Bajšiču so se zbrali nekateri strokovnjaki za ponarejanje kovancev, ki so imeli vsi radi te umetnije že opravka s sodišči, ter so otvorili delavnico, v kateri so kar na veliko delali dese-take, dvajsetake in petdesetake. Zanimivo je, da so bili vsi ponarejevalci doma s Hrvatskega ter so se naselili v Pesniški dolini, kjer so si kupili posestva. Ko so orožniki to nevario družbo odkrili, se jim je posrečilo zajeti vse iskane ptičke na kupu, le 23 letnemu kovaškemu pomočniku Štefanu Klariču se je posrečil beg. Klarič se je zatekel najprej čez mejo v Avstrijo, nato je prišel zopet nazaj v naše kraje ter se skrival po Hrvatskem in uspelo mu je, da se ie dve leti izmikal roki pravice. Nazadnje pa je tudi njega doletela neizbežna usoda, aretirali so ga in danes se zagovarja pred senatom treh sodnikov v Mariboru. Dejanje priznava v polnem obsegu.
Razprava ob času poročila še traja.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 5. febr. m. Danes popoldne bo finančni odbor narodne skupščine razpravljal o proračunu za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in kmetijsko ministrstvo.
Belgrad, 5. febr. m. Belgrajsko jutranje časopisje objavlja odgovor tajnika Ljotičevega pokreta Zbor Veliborja Joniča na včeraj postavljena vprašanja poslanca narodnega kmetskega kluba Milovanoviča, ki je temu pokretu očital, da ga finansira Nemčija. Jonič odgovarja na vsa ta vprašanja ter odločno zavrača trditve poslanca Milanoviča. Izjavlja tudi, da je pripravljen izvršiti samomor, če se dokaže, da sta Zbor in »Otadžbina« prejela samo eno paro po kakršnikoli poti in na katerikoli način iz Nemčije. Izprašuje pa Milanoviča, če je tudi on pripravljen odreči se poslanskemu mandatu, če se ugotovi, da je klevetnik.
Belgrad, 5. febr. m. Na sinočnem občnem zboru Srbskega kulturnega kluba je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Slobodanom Jovanovičem, vseučiliškem profesorjem, na čelu.
terim bo oskrbovalo z elektriko zgornjo Pesniško dolino. Svečina že dobiva električni tok, priključila pa se bodo na daljnovod še naselja: Rošpoh, Zgornja in Spodnja Kungota ter Sv. Jurij ob Pesnici. Z omenjenim daljnovodom je Maribor prvič segel kakor z ogromno tipalko v širšo okolico ter jo bo čimdalje bolj stegoval proti osrčju Slovenskih goric.
V mestu In okolici
se tudi pozna velik napredek. Predvsem je vidna nova razsvetljava glavnega mostu, ki je res velikomestna in lepa. V Celju so se izvršile velike preureditve napeljave visoke napetosti za tamošnje tektsilne tovarne, v Magdalenskem predmestju pa so so zgradili trije novi transformatorji. Prvi oskrbuje s tokom tekstilno tovarno Ehrlich, drugi stoji na Betnavski cesti zaradi novega šolskega poslopja ter dovaja tok tudi bližnji okolici šole, tretji pa je bil zgrajen na mestni meji ob Gozdni ulici. Novo omyežje se je zgradilo v Metelkovi ulici. V okolici so bila lani izvršena sledeča dela: Elektrifikacija Brestemice, razširjenje napeljav v Pobrežju do Device Marije na Brezju, v Radvanju, v Razvanju, Studencih in Košakih. Povsod, v mestu in okolici se je izpopolnjevala tudi javna razsvetljava. Število novih odjemalcev se je lani povečalo na 787, Na novo se je instaliralo 2380 žarnic, 107 likalnikov, 73 kuhalnikov in ventilatorjev ter 213 elek-triških motorjev s skupno 780 ks. Mariborsko mestno podjetje je imelo koncem leta 1936 vsega skupaj 12.410 odjemalcev, od tega 8870 v mestu ter 3540 v okolici.
Dalmatinski obrtniki protestirajo proti proračunu primorske banovine, ki je v svoj proračun postavila tudi nov šolski davek. Obrtniki 6e fwito-žujejo, da je to breme za njihove razmere odločno previsoko, tako, da ga revna Dalmacija ne bo zmogla. Spomenico v tem smislu so poslali na finančnega ministra.
Poročila
Kulturni koledar
Martinak Luka
5. febr. 1850 je umrl v Ljubljani Solnik Martinak Luka. Rodil se je 13. oktobra 1798 v Šenčurju pri Kranju. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, prav tako prvi letnik teologije. L. 1820 jo bil imenovan za skriptorja licejske knjižnice v Ljubljani. L. 1823 je napravil konkurz za profesorja v Kopru kamor je odšel v jeseni istega leta. L. 1827 je prišel v Ljubljano, kjer je s Čopom poučeval v 1 in 2 humanitetnem razredu. Martinak Luka je eden izmed redkih Slovencev, ki so so svoje narodnosti zavedali že pred 1. ,1848. V Ljubljani je občeval z Čopom, Smoletom in Prešernom. Prešernom sta bila taka prijatelja, da mu je posvetil izvod Poezij in dal lastnoročni prepis tretjega senana. Dijake je navajal k pisanju počitniških nalog v latinskem, nemškem in slovenskem jeziku. Po marčni revoluciji je bil član in odbornik Slovenskega društva.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 5. februarja: Agata.
Sobota, 6. februarja: Doroteja.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Oartus, Moste.
Drama: Zaprto.
Opera: Zaprto.
Kino Union: Petrograjski slavček.
Kino Sloga: Ugrabljenje.
Kino Matica: Maryša.
BEaaaE
UNION
Monumentalni film It dobe bletftečesa sijala carsko Rusije
Pefrograjshi slovCeh
Marna Cebotan m Svetlela? Petrovič Film poln razko&la, glazne In lepe pesmi nav-duftujo ljubljansko občinstvo
TEI.
21*24
MATICA
Nallepfil i«Skl glasbeni ln pevski film nagrajen s prvo nagrado teftkoslova&lce republike:
Maryša
Jlrlna Stepnlikova. Jaroslav Volta, Vladimir Borsky najbolj&l umetniki praškega narodnega gledailita
Danes samo ena predstava ob I«. url, večerni predstavi »sled honcerta odpadeta
TEI.
27-30
SLOGA
Ljubljanska opera:
Dve opereti
»Navihanka« v operi: Snubec Andy Doodle (Peček), Navihanka Sally Barringtonova (Lubejeva), grof Morretti (Golovin).
Ljubljana, 5. febr.
Neko splošno merilo za presojo operet je prav za prav težko najti. Če je namen današnje operete, da se občinstvo ob njej nekoliko raztrese in pozabava in že drugi dan ali čez dva dni na vse skupaj pozabi, potem je pač najenostavnejša pogoj za uspeli, da ne sme biti dolgočasna. A čemu naj bi s« vtikal zraven še kritik: ali zalo, da bi priznal, da so jo dolgočasil ob marsikateri sceni ali dovtipu, ob katerih je na primer dijaško stojišče kar besnelo od navdušenja, — ali naj bi konsta-tiral, da smo imeli v tej sezoni voč operetnih kot opernih novitet v našem Narodnem gledališču.
Prav zato, ker smo imoli in Imamo priliko videti čedno število operet na odru naše opere, lahko med onimi, ki so vzdržale kriterij nedolgo-časnosti (mnogo jili je bilo, ki še tega pogoja niso izpolnile), ločimo še po dmgih zjiakih Itoljže in slabše. V teh dnph r.a primer lahko vidimo pri nas dve opereti: »Pri treh mladenkaht in Beneševo
»Navihanko«, in če ju primerjamo » kateregakoli stališča, bo rezultat za drugo neugodnejši kot za prvo. Res je, da je primerjava Schubertove glasbe z Beneševo za poslednjega nekoliko krivična, ker je Berthč pač vzel za »Tri mladenke« krasne melodije iz različnih Schubertovih mojstrskih del; Benešova glasba pa je precej brezbarvna, da9i je )>rav operetno solidno pisana. Morda bo kdo rekel, da so »Tri mladenke« po glasbi in libretu več kot navadna opereta; toda zakaj ne bi bila ambicija vsakega operetnega libretista in komponista, da bi napisala nekaj več kot »navadno«, skoraj bi rekel vsakdanjo opereto?
»Navihanka« ne kaže take ambicije, ne libretista ne komponista. Poleg tega tudi naši igralci (glavne vloge: ga. Brumen-Lubejeva, ga. Poličeva, gg. Gorski in Peček) podajo kvečjemu povprečno tipiko svoje vloge; še največ krvi in mesa je dobila vloga navihanke v interpretaciji ge. Lubejeve. Nasprotno pa je v »Treh mladenkah« nakazan prav globok človeški element (ki ga je g. Kolacio kot Schubert igralsko in pevsko prav lepo izpeljal, za kar je žel veliko uspeha), V6e drugo je temu osnovnemu dejanju le |>odrejeno. To podrejenost 60 je rešiserju g. Zupanu pri »Treh mladenkah« posrečilo dobro poudariti z eno samo izjemo, pri kateri pa bržkone njega ne zadene nobena krivda. Ta izjema je namreč g. Peček v vlogi Nowotnega. G. Peček menda včasih pozabi, da mora delati igralec svojo vlogo z možgani in ne z nogami, ali pa se ne zaveda, da ima neduhovita karikatura zolo kratke noge, s čemer seveda ni rečeno, da bi bilo opletanje z dolgimi nogami posebno duhovito. To sem moral vsekakor omeniti, kor jo škoda, da si človek pokvari vtis celega dela, ker pade popolnoma iz njegovega okvira.
Kot je pri »Treh mladenkah« lopo izoblikoval Schubertovo melodije dirigent g. V. Šušteršič (zaslužil bi, da bi pevci oz. pevke malo bolj pazili nanj), tako je pri »Navihanki« g. D. Zebre precizno in lahkotno podal Beneševo glasbo, ki jo sicer poddrejena govorjeni besedi (režiser profesor Sest).	W.
W.
Premleral Vesela muzikalna Igra v rcttjl Geze v. Bolwary-ja
Ugrabljenje
Gustav Froellch In Marlelulse Olandtua zanimiva ln napeta vsebina, poina konfliktov in zdravega humorja, muzike in plesa
Palestina v luči najnovejših izkopin je naslov predavanju, katerega bo imel g. univ. prof. dr. A. Snoj na nocojšnjem XVII. prosvetnem večeru v verandni dvorani hotela Union. Po vojni starino-slovci živahno raziskujejo palestinska tla. Na dan prihajajo znameniti kulturni spomeniki, ki so tisoč letja ležali zakopani v zemlji. Odkrivajo se kraji, ki jih poznamo samo iz sv. pisma. Marsikatero temno mesto sv. pisma je postalo šele po teh izko-pinah jasno. G. predavatelj je kraje kjer arheologi kopljejo osebno obiskal in 1)0 na nocojšnjem prosvetnem večeru poročal o najnovejših odkritjih v Jeruzalemu, v Jerihi, pri Mrtvem morju, na mestu staro Sodome in Gomore, na gori Nebo, pri Hebronu, Samariji, na Taboru in okolici Genezare-škPga jereza. Svoja izvajanja 1k> pojasneval s številnimi skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7., »jdez5 3 din, stojišča 2, za dijake 1 din.
Na rednem občnem zboru »Filozofskega društva« v Ljubljani, ki se je vršil v soboto 30. januarja t. 1. ob 18 v filozofskem seminarju, je bil nanovo izvoljen sledeči odbor: Predsednik vseuč. prof. dr. Fr. Veber, podpredsednik vseuč. prof. dr. A. Uše-ničnik, tajnik prof. Lojze Potočnik, blagajnik ga. doc. dr. A. Sodnik, arhivar doc. dr. St. Gogala, odborniki: primarij dr. Fr. Derganc, vseuč prof. dr. Ev. Spektorski. prof. Fr. Gnjezda, prof. Hrovat Emil, revizorja gimn. direktor dr. Simon Dolar in prof dr. M. Hribar.
V smislu posebnega sklepa na občnem zboru bo Filozofsko društvo v tekočem letu razen običajnih predavanj prirejalo tudi širše debatne večere, na katerih se bodo strokovno obravnavala važnejša filozofska vprašanja.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob osmib
Petek. 5. februarja: Zaprto.
Sobota, 6. februarja: »Korajža velja!« Red B.
OPERA
Začetek ob osmih Petek, 5. februarja: Zaprto.
Sobota, 6. februarja: »Baletni večer«. Premierski
abonma.
Nedelja, 7. februarja: ob 15: »Pri treh mladenkah«.
Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. »Navihanka«. Izven.
Mariborsko gledališče
Petek, 5. februarja: Zaprto.
Sobota, 6. februarja ob 20: »DR«. Red A.
Nedelja, 7. februarja ob 15: »DR«.
Ob 20: »Baron Trenk«. Gostuje primadona
zagrebške opere Ančica Mitrovičeva.
Pri nocojšnji uprizoritvi melodične operete »Visokost pleše« nastopi v ulogi dvorne dame pl. Rožencvet namesto obolele M. Zakrajškove Elvira Kraljeva.
Zagrebška primadona Ančica Mitrovičeva gostuje v nedeljo zvečer kot Lidija v opereti »Baron Trenk« Gostovanje tako odlične pevke — pela je |x> svojem odhodu iz mariborske opere z največ-jimi uspehi po nemških operah, a sedaj (e primadona zagrebške oj>ere — pomeni za Maribor vsekakor umetniški dogodek m je pričakovati, da bo v nedeljo zvečer gledališče polno.
Pred novimi dogodki v našem športu
Prihodnjo nedeljo se vrši v Belgradu v ministrstvu za telesno vzgojo anketa vseh predstavnikov športnih zvez in olimpijskega odbora, ki bo razmotrivala pereča vprašanja, ki se vedno znova ponavljajo v našem športnem življenju. Ta konferenca naj bi izrazila svoje mišljenje o novem načrtu zakona o športu in upravi Športa v Jugoslaviji. Po predlogu ministrstva naj bi slednje vedno bolj uveljavilo nove reformo v našem športu in naj bi dobile čim večji vpliv na športno življenje v Jugoslaviji, tako v upravnem kot strokovnem delu. Ministrstvo zasleduje cilj, da bi z bolj avtoritativnim režimom močneje zagrabilo in usmerilo naše športno življenje v celoti. Vendar pa hoče, po izjavi ministra g. dr. Rogiča, napraviti tako, da posamezne športne zveze ne bodo izgubile svoje dosedanje samostojnosti, ampak da bo imelo ministrstvo za telesno vzgojo samo večji nadzor kot pa dosedaj.
Ker gre pri nedeljski anketi za važne izpre-membe in sporne stvari, ki so že tolikokrat bile vzrok različnim polemikam, je Zveza športnih zvez in olimpijski odoor sklical za včeraj konferenco, ki so se je udeležili posamezni delegati teh največjih športnih organizacij pri nas in so v glavnih obrisih že včeraj zavzeli stališče do teh vprašanj. Ta konferenca in nedeljska anketa bodo po vseh vidikih prinesli r nas šport mnogo potrebne jasnosti.
Kaj je z visoko šolo?
To je vprašanje, ki se ventilira pri nas že delj časa. Tudi v tej stvari je minister povedal samo to, da se za to visoko šolo zanimajo i Belgrad i Zagreb in tudi Ljubljana. Več o tem g. minister ni povedal. Po naših informacijah pa si upamo trditi, da visoke šole za telesno vzgojo tudi še letos ne bo. O vsem tem pisanju o tej visoki šoli se nam zdi še daleč najbolj realen predlog, ki ga je za ministrstvo izdelal naš športni strokovnjak g. Ulaga Drago. G. Ulaga stoji namreč na stališču, da zaenkrat naše športne razmere niso tako dozorele, da bi snovali posebno visoko šolo, ampak, da je zaenkrat pametnejše, da se na ljubljanski univerzi osnuje posebna fakulteta za telesno vzgojo. Absolventi te fakultete naj bi bili bodoči profesorji telovadbe na naših srednjih šolah Ta predlog pa smatramo obenem tudi za edini konkretni predlog, pa še ta je morda preuranjen.
Ker pa je tako že skoraj nastal spor, kje naj bi bila ta šola za telsno vzgojo v bodoče, si pa tudi mi usojamo pripomniti svoje svoje mišljenje.
Športniki ali že veste...
...da je 15. februar zadnji dan za prijave sodelovanja v svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo leta 1938 v Parizu. Poleg vseh evropskih držav računajo, da bodo igrala tudi inoštva azijskih držav kakor Kine, Japonske, Indije, Siama in Filipinov ter mnoga moštva iz vseh treh Amerik.
... da kljub alarmantnim vestem, da Avstralija ne bo sodelovala v tekmovanju za Davisov pokal t. I. je le-ta vendar prijavila svoje najboljše moči in to: Cravforda, Quista, Mac Grotha in Hopmana.
.. da je norveška smučarska reprezentanca letos precej oslabljena in to zaradi dveh najboljših moči. Olaff Hoflsbakken si je pri nesrečnem smučanju zlomil tri prete. Olav Lian pa se je ponesrečil v tovarni.
...da pripravljajo Švedi velike športne svečanosti v spomin 25 letnice olimpijade v Stockholmu iti zgraditve stadiona. Kakor pred 25 leti, bo tudi letos pokrovitelj spominskih iger kralj Gustav V., ki kljub visoki starosti še vedno igra rad tenis.
...da se je te dni dogodil v Pragi pravi »športni škandal«. Najxrvedane so bile tekme v hitrem drsanju za prvenstvo CSR Res je prišlo do 30C0 gledalcev. Vreme je bilo mrzlo, vendar so prireditelji pustili čakati ljudi več kot eno uro. Končno pa so javili, da prireditve ne bo, ker je led — preslab.
Seveda 60 ljudje priredili demonstracije in je morala policija poseči vmes.
Izlet v Sarajevo
Dne 6. t. m. je zadnji dan, ko se lahko rezervirajo sobe za smučarski zlet v Sarajevu. Rezerviranje je možno izvesti v vsaki biljetamici Putnik, Ljubljana, Gajeva ulica 3 ali Ho'el Metropol, v Jesenicah, Celju in Mariboru. Tu se dobe tudi vse ostale potrebne informacije.
Največ upravičenosti zahtevali to šolo imamo brez dvoma Slovenci in Ljubljana. Ne glede na to, da je edino Ljubljana med vsemi mesti v Jugoslaviji, ki razpolaga z najodličnejšimi športnimi napravami, ki jih nimata niti Zagreb niti Belgrad, da je Slovenja središče vsega zimskega športa, ki ga v drugih delih Jugoslavije še dolgo ne bodo dosegli — to so stvari, ki nam jih je dala slovenska pridnost in sama narava. Mi reklamiramo to šolo za sebe radi tega, ker smo Slovenci ob najskromnejših sredstvih in podporah dosegli v športnem oziru največ. Pro-centuelna udeležba slovenskih tekmovalcev Olimpijcev lansko leto v Berlinu je bila več kot 50 odstotna. Zimski olimpijci lani in letos so izključno samo Slovenci. Uspehi, ki so jih slovenski tekmovalci dosegli r>o tujem svetu so očividni. Vse to smo dosegli z lastnim trudom in žrtvami. Vsak objektiven opazovalec mora resničnost teh dejstev priznati. V primeru z drugimi mesti v Jugoslaviji se lahko postavimo na visoko stališče in bomo z vso energijo hoteli imeti to šolo v Ljubljani, kadar bo to aktualno.
Davisov pokal — letos
Za tekmovanje za to dragoceno teniško trofejo se je za leto 1937 prijavilo 20 držav. Prvo kolo se mora odigrati do 4. maja. V drugem kolu ima Jugoslavija za prvega nasprotnika Romunijo; v prvem kolu je namreč prosta. Naš nadaljnji nasprotnik je zmagovalec Južna Afrika-Holandija ali pa Ki-tajska-Nova Zelandija. S to zmago pridemo v finale, kjer bi naleteli ali na Francijo ali pa na Češkoslovaško. V končnem finalu v evropskem pasu pa bi imeli za nasprotnika najbrž zopet Nemčijo. Teoretično je torej Jugoslaviji tudi letos dana možnost, da pride v finale, zlasti še z ozirom na dejstvo, da jugoslovanski teniški igralci z velikim uspehom nastopajo po svetu in so v odlični formi.
Otvoritev akademskih zimskih iger '
Akademskih zimskih iger v Zeli am See se udeležuje 15 držav. Jugoslovanski študentje so morali ostati doma, ker pač ni bilo kreditov.
Za otvoritev akademskih iger je priredil tamkajšnji športni klub skakalno tekmo, kjer se je zopet sijajno izkazal lanski planiški junak Josip Bradi, ki ga Nemci imenujejo 101 m moža. Z 66.5 m z 68.5 m se je v juniorski skupini placiral z 222.9 točkami na 1. mesto. V celotni oceni je pa drugi za Norvežanom Sigurd Sollidom, ki se je pognal na 68 m in 70.5 ra in dosegel 223.7 točk. Tekme se nadaljujejo.
Ubegfega kaznjenca sta okradla
Maribor, 5. februarja.
Mariborski mali senat je danes sodil dva zakrknjena tata Na zatožni klopi sta sedela 21 letni Milan Peša iz Trbovelj, ki je čehoslovaški državljan, ter 21 letni Jakob Juhart iz Pobrežja. Kljub mladim letom sta oba že perfektno izvežbana v tatinski umetnosti ter imata na vesti nešteto pregreh. Priznavata pa samo one, ki se jim dado neizpodbitno dokazati. Med temi je najzanimivejša tatvina, s katero sta olajšala svojega proslulega tatinskega tovariša Franca Železnika za 4 jurje. Železnik, ki je bil obsojen na tri leta robije zaradi velikih tatvin, je pobegnil iz mariborske kaznilnice ter se zatekel v Avstrijo, kjer je izvršil večjo tatvino. Dobro založen z denarjem se je podal nazaj čez mejo ter se skrival v mariborski okolici in popival po gostilnah. Ob taki priložnosti se je srečal v gostilni tudi s Pešem in njegovim pajdašem in vsi trije so pili za Železnikov denar. Ko pa je bilb Železnik že vinjen, mu je Peša speljal denarnico. S tovarišem sta si potem plen razdelila. Železnika je takrat zasledovala sploh smola, ker so ga že naslednjega dne zajeli orožniki, katerim ga je ovadil Peša. V noči na 17. septembra sta obtoženca vdrla v stanovanje železniškega uradnika Božeglava v Mariboru ter mu odnesla obleke in perila za 2965 Din. Juhart sam je izvršil tudi večjo tatvino v Ljubljani. Odnesel je iz neke gostilne Antonu Zajcu kovček s perilom ter ga oškodoval za 1500 Din. Oba obtoženca sta tudi znana nasilneža. Peša je 16. septembra napadel na Teznem gostilničarja Seifrida ter ga sunil z nožem, Juhart pa je dne 12. septembra povzročil v Achti-kovi gostilni v Radvanju pravcati poboj, pri katerem je bilo razbito okoli 10 stolov.
Razprava ob času poročila še traja.
Od tu in tam
firijo	'n	m,n,s,rsfvo	za	trgovino	in	in-
št 41 «Mba- ,C	ž« 27- maja 1036; pod St.
n ia S n KJaVl)en,a v *lužben.em listu 2X ju-
stopiti ? veljavo.m°r naJP°zneJe P° 3 mesecih S* ndrahi1n° tan°1vino Pa ta uredba še ne velja
oC n! OlJa ObiavIffMIJt V nionom	____
na
na-
dalje ponoči zajsosluje nekovsko delavstvo."
, .	dr:.	Marko	Natlačen je obljubil da bo
h llvelJavlJe,,a. v kratkem. Ponovno’ napro-
urSbo uSeliavi	pro?W, V?odi čim preje
ffig uveI)‘lv'- - Zveza živilskih delavcev /ugo-
Afc;.° Krivaje d. d. je obravnavala včeraj narodna skupščina na interpelacijo poslanca Božiča
Minister Gjura Jankovič je pojasnil da ie že no-sebna parlamentarna anlet, i«*.	•	1 7
Naročajte Slovenski dom
je pa bila družba veliko do&a na Dh ieLil nad njo proglašen konkurz. ki je v teku 7animivo PaJe’ ie.vsa ta stvar ostali za ftS vlad Z?. kovica. Marinkoviča, Uzunoviča in Srskiča v sa-
ffiiS1 or,z'V\n:,i,h>	"»K	£
jasnila o tem e dal tudi minister Dratriša Cvet.
premor k!*	<akrat Predsednik komisije. Dolg
premor, ki so ga pustile prejšnje vlade ie tudi
te 5t ,e
Namestnik dr. Vladka Mačka bo v nekaterih
kraSirn Zil^* ki “ K M«? rna“,£d Kratkim vrnil iz inozemstva. V prvi vreti na ho
h?van£ar°kmUte,° VSk' ?ibaDnj’ ki 80 v ^ini da nririri	2‘banja. Pozneje pa bo men-
svoEZt J - preda!ar,J- v katerih £> razlagal svoje delo v inozemstvu.	6
Delavci v gozdovih in žagah Našičke d. d so v,.zahteva jo kolektivno pogodbo. Pred lem so še bili neki razgovori vendar Dod i ”t!*H delavcem. V Zagrebu JTfe akoj moglo opaziti, da ima stavka pri Našički
ve k det "aCln-^dlT PodJ’elie oskrbuje namreč
stavL M	M	r£ovcev z drvmi. Zaradi
stavke pa 60 se skladisča precej spraznila cene
Canja^drv. ' Ufegne Za^reb obfu,iti pomanj-
Prav zanimiv vremenski pojav so včerai ona.
popoldne* i5 hLSI)iieraenu prj	Ob	e&h
popoldne je bilo tam na 6oIncu kar 32 stopinj
Celzija nad ničlo, dočim je bilo isti čas v Zagrebu le dve stopinji nad ničlo. Tudi tam se je sneg ze stopil, tempieratura pa stalno narašča.
les,-^8™^*0 izd,a,i,?bjavo- v kateri oslro pro-testirajo proti temu, da bi drogeristi prodajali zdra-\ila in predmete, ki spadajo v lekarne V Zacrehii so namreč odkrili neiaj drogerij, kiso sfbavie tudi z lekarniškimi posli, dkarnarji prfvifo da
more le zdravilo, ki je kupljeno v lekarn ’ biti popolnoma zanesljivo.	'warni, uiti
VJ^rinji. kjer že stoji spomenik Stjepana Ra
?t i^r po f,,nfmu voditelju postavili v spomin uarja C°' namen so zbrali že nekajde-
in-nV.	Makarski	bodo svečano proslavili
1050 letnico velike zmage, ki si jo je brodovje hr-vatskfh kraljev izvojevalo nad benečanskim Ta zmaga e bila izvojevana 18 septembra leta 877. pri Makarski. Takrat je bila popolnoma uničena nž P^f, JPornar.ca padel je pa tudi benečanski r Sandian?- p°sledica zmage je bila, da so morali Benečani preko sto let plačevati letni
? m- - ,er.da 80 mc«li in 6mel‘
V splitskem pristanišču je mornar Josipovič z nožem napadel skupino sprehajalcev in od njih štiri ranil Sprehajalci niso dali mornarju nobenega povoda za napad, niti jih napadalec ni poznal. Dva
u .	•	°	ran)’ena	so ju morali prepeljati
v bolnišnico.	1
.... Melike skakalne tekme bodo v nedeljo na ve-iki skakalnici Saitnitz pri Celovcu. Sodelovali in tekmovali bodo Avstrijci, Nemci in naši fantje, baje bo skakal tudi svetovni prvak Norvežan Bir-ger Ruud.
V Gornjem Bukovcu pri Karlovcu je prišlo do težke tragedije. Pri kmetu Mihaliču je bila svatba na kateri se je zbralo veliko ljudi iz domače in sosednjih vast. Gostje so bili razigrani ter je med njimi Mijo Cvetkovič od veselja streljal s svojim revolverjem. Naenkrat mu je revolver odpovedal. Začel ga je obračati in pregledovati, bil pa je toliko nepreviden, da se je revolver sprožil in je strel zadel stoječega Petrušiča v glavo. Fant je bil takoj mrtev. Svatba se je spremenila v žalovanje.
Premogovniki v Sloveniji so lani dali več premoga kakor prej. Skupno je bilo lani izkopanega za 1,077.267 ton. Zaposlenih pa je bilo pri vsem tem le 6000 rudarjev. Prav malenkostna količina premoga je šla v inozemstvo, vse ostalo pa se je porabilo doma.
Tri odlične Angležinje so prispele s 6inočnim snnplonom iz Londona. So to vojvodinja od Al-holla, miss Eleonore Rathbone ter ladv Layton. Prvi dve sta članici londonskega spodnjega doma, tretja pa žena znanega angleškega finančnega strokovnjaka ter urednika lista »Economist« Vse tri dame so na poti v Bukarešto, kamor jih je povabilo neko žensko združenje. Nameravale so potovati še prej v Sofijo, a so to namero z ozirom na slabo plovbo po Donavi opustile. Sinoči so v Ljubljani izstopile ter so prenočile pri Miklični kamor jih je privedla grofica Auersperg. Vse tri dame nadaljujejo predvidoma že danes pot proti Belgradu.
Na šest mesecev strogega zapora je sodišče v Karlovcu obsodilo denuncijanta Milorada Dabiča,
ki je karlovški jx>liciji prijavil, da je skupina dva-najst železničarjev pela pesem protidržavnega zna-čaja. Prijava je romala na sodišče, ki je vseh dvanajst železničarjev obtožilo. Železničarji so imeli v neki gostilni svoje zborovanje in baje pri tej
da je sedel na zatožno klop ovaditelj. Preiskava je jx>kazala, da je mož zaobrnil smi6el pesmi in ji sam dodal take besede, [>o katerih bi se zdelo, da je protidržavna. Dobil je od sodišča kazen, kakor jo je bil zaslužil.
Zagrebška policija že mesec dui energično čisti mostno »podzemlje«. V tem času je polovila in
spravila na varno preko 100 vlomilcev. Med njimi nekaj najnevarnejših.
:.v.	..
■ M.ll |i lk i.
Sven Elvestad:	65
Zlodej se dolgočasi
Rist zaenkrat še nič ni dejal Bergcroni, pač {»a je z začudenjem opazil, da sta se šofer, kakor tudi don Bebč nenavadno zdrznila, ko je Brede imenoval komendatorjev naslov. Bilo je, kakor da je izgovoril kraljevo ime.
Brede je resnično človek, ki stori, kar mu pride na misel, je mislil Rist. Nato je potrepljal Bergcrono po rami in dejal veselo:
»Kaj pa zdaj porečete h kozarcu znamke Z. S. D., ko bova čakala?«
»To pa to,« je odgovoril sanjavo.
Pel in dvejseto poglavje.
Hiša, ki se je Brede do nje pripeljal, ni bila hiša v navadnem pomenu besede. Bila je palača, zidana v tistih časih, ki so v njih ljudje rabili več prostora. 2e iz ceste je poslopje bilo videti mogočno, posebno zaradi nenavadno razširjenih vrat, ki so se v starih časih vozile skoznje šesterovprežne državne kočije. Bila so nazaj zavihana in tako težka, da je pod oboki bobneče odmevalo. Šele ko je človek prestopil vrata, je zagledal pravo veličino palače, raztezala se je zelo daleč nazaj. Imela je dvoje dvorišč in mnogo vmesnih stavb ter je tako tvorila velik kompleks. To je bilo zasebno stanovanje komendatorja Dionizija Caposanti.
Komendator je prišel sam po stopnicah navzdol, da sprejme svojega gosta. Stopnice
so bile tako široke in razsežne, da so v pritličju zavzemale že same velik prostor, v njem bi bilo kar za manjšo stanovanjsko hišo prostora. Stene stopnišča so bile okrašene z dragocenimi gobelini, v sosednjih, visoko obokanih hodnikih pa so sijale stare podobe, razpostavljeno je bilo staro pohištvo, kjer so bile vse mize prenapolnjene z raznimi zgodovinskimi dragocenostmi. Celota je nosila pečat tega, kar je resnično predstavljala: staro bogastvo v stari deželi.
Komendator je bil mož med petdesetim in šestdesetim letom, v temnih laseh je bilo videti že dokaj sivih las, postava je bila prijetno zajetna, bil je skoraj malomarno oblečen, kakor je domača navada resnično bogatih Napolitancev. Bredeja je sprejel z veličan-stvenostjo matadorja in s prijaznostjo resnično gostoljubnega človeka. Hišne gospe po južni šegi sicer ni bilo nikjer videti, pač pa je povsod mrgolelo drugih ljudi Nekateri med njimi so bili podobni starim prijateljem, ki so šli za svojim gospodarjem, kamorkoli je šel ali delal, in ki so posnemali njegova dejanja. Ce je komendator napravil z roko kretnjo, ki naj bi pomenila nemara: To je vse, kar mi je mogoče narediti!, potem ti spremljevalci i obema rokama podčrtajo to kretnjo in hočejo reči. da tak gospod kakor je komendator napravi zares vse, kar moro, in da nikdo na vsem božjem svetu ne napravi tega boljše od komendatorja!
Med njimi je tudi družinski duhovnik, višji svečenik, nek monsignor, s tenko in ble-
stečo zlato verižico okrog vratu, v talarju, z vedno prijaznim smehljajem okrog ust. Predvsem pa je bilo mnogo mladih ljudi, prava pravcata rodbina, ki jo ima Napolitanec vedno rad okrog sebe, kjerkoli hodi ali stoji, in ki obsega tudi zelo oddaljene sorodnike. Napolitanec naravnost uživa, ko ga obdaja tak družinski krog, to je njegova strast, in nič zato, če se v domači klepetajoči družbi mladi vnuki na njegov račun razbohotijo.
Bredeja so predstavili dvema njegovima sinovoma, ki so ju imeli za advokata, dva mlada salonska leva, elegantna in okusno oblečena, kakor to le Italijani znajo.
Sicer pa so se mnogi postružki te rodbine pridno trudili, da bi bili vsaj nekje koristni, to je pač gostoljubni nagon tega plemena, njegovo nepremagljivo nagnjenje v dopovedanje, ki se že tako zgodaj kaže. Služabniki, ki so od vseh strani pritekli, so ta majhna bitja kar zavrnila in poslala nazaj; v divji nepričakanosti so topotali z nogami, kajti sami so hoteli prinesti tisto skledico, ki je napolitanski cocktail in dobrodošlica gostu obenem: grozdje, ki je leto dni ležalo v mešanici janeža. ruma in starega konjaka in vse te razne sokove vsrkalo vase. Vsaka posamezna jagoda je postala ena sama žareča sladkost.
Zdaj se je začel pogovor. Sedeli so okrog velike mize. Tudi duhovnik je bil med njimi, tudi odvetnika n vsi oni spremljevalci. Zadaj za stoli pa so stali otroci in z odprtmi usti poslušali tujo govorico.
Komendator je začel, da mu Bredejeva navzočnost v Napoliju ni bila neznana. Pričakoval ga je. Pri teh besedah so se vsi naklonili; gospoda Bredeja so vsi hrepeneče pričakovali.
Brede je prosil za oproščenje, da je prišel ob tem času, tako pozno proti večeru.
Tedaj pa so zakrilile roke po zraku:
»Gospod Brede lahko pride vedno, kadarkoli se mu poljubi, tudi ob dveh ponoči, vsa vrata in okna palače so gospodu Bredeju vedno odprta.«
»Saj veste, seveda,« je gospod Brede nadaljeval, »da je moj obisk v Napoliju v zvezi z velikimi, novimi napravami v Pazzignu. Zemljišče sem si ogledal in moram reči, da je prav dobro. Svojim ameriškim in nemškim zvezam sem o tem že brzojavil.«
»Moja banka je o tej stvari že dobila poročilo,« je odvrnil komendator. Boston Inve-stement Company in Betlehem-Ford-Bank vam stavljat velike zneske na razpolago.«
»Lepo. Razen tega se tudi razne posamezne evropske bančne skupine zanimajo za even-tuelna moja podjetja v spodnji Italiji. To vam je najbrž že itak znano. Najprej je to banka Hambros v Londonu.«
»Cisto smo si na jasnem v tej stvari,« je dejal komendator, »da stojijo za vami pomembne denarne skupine in da ste mož, ki predstavlja mednarodni denarni svet Stel si bom v čast, če vas bom mogel jutri ali pa kadar hočete, seznaniti z glavnimi predstavniki napolitanskega denarnega sveta.«
NemSka artilerija na vojaških v a j ah pod grebeni gore Zugspitze
Slika z živinorejske
Vedno novi zločinski triki
O neverjetno drznem podvigu, ki st ga je privoščil pariški ropar, poročajo iz Pariza:
Gil Peireau je pred nekaj dnevi najel v neki ulici v najem neko sobo. Takoj nato je odšel na bližnjo pošto, kupil tam poštno nakaznico ter poslal sebi 50 frankov.
Tp dni pozneje je pismonoša Chasen, ki je nosil v svoji torbi 20.000 frankov, pozvonil v hiši štev. 15 v šestem nadstropju, kjer je imel najeto sobo Peireau. Vrata so se takoj odprla in pismonoša je — ne da bi zaslutil kake spletke — vstopil. Našel je Peireauja in njegovega pomagača Gvindichelija, ko sta ravno pripravljala kosilo. Ko je pismonoša vstopil, je mirno odprl svojo torbo. V tem trenutku je že začutil, kako so ga zgrabile močne roke ter mu zamašile usta, zraven pa ga tiščale za grlo. Istočasno ga je nekdo drugi udaril s pestjo po desnem očesu. Takoj nato so mu zavezali usta z robcem in — pismonoša je izgubil zavest.
Ko je čez 10 minut prišel k zavesti, je bil v sobi popolnoma sam. Oba moška, ki ju je prej našel v sobi, sta izginila, z njima pa tudi pismo-noševa torba z denarjem. Pismonoša je klical na pomoč, dokler ga končno ni slišala vratarica, ki je poklicala policijo. Tej se je posrečilo, da je še istega dne prijela Gvindichelija, dočim Peireauja še niso mogli izslediti. Posmonoševe poškodbe niso bile hude in je po enodnevnem zdravljenju zapustil bolnišnico.
Če bi se vsi davkarji tako poročili...
Najbogatejša žena v ameriški državi Čile je mlada Adrijana Cousine. Njeno imovino bi v našem denarju cenili na okoli 200 milijonov dinarjev. Radi tega velikega svojega bogastva je imela ženska velike težkoče z davčno upravo, ki tudi v ameriških državah ne pozna izjem ali milosti.
Lansko leto so njeni dohodki znašali okoli 50 milijonov dinarjev. Od tega zneska je morala plačati davčni upravi 30 milijonov osebnega davka,
5 milijonov pa zato, ker ni poročena. Okolnost, da jo je davčna uprava tako pritisnila, je mlado žensko strahovito razburila. Da bi takemu postopanju davkarije napravila konec, je pred nedavnim poslala tja pismo, v kateremje zagrozila, da se bo morala poročiti, če davčni uradniki proti njej ne bodo postopali obzirnejše. Nato je dobila od šefa davčne uprave zelo prijazen odgovor: Zelo mu je žal, da po zakonu ne sme biti obzirnejši in popustljivejši.
Na to pismo je mlada ženska poslala šefu davčne uprave še drugo pismo, v katerem ga čisto enostavno vabi, naj se t njo poroči, ker nobeden od obeh še ni poročen Istočasno mu je postavila še eno vprašanje: Ali mu bo prijetno, da bo stavljal več kakor polovico premoženja svoje bodoče žene na razpolago oblastem
Kmalu nato ie bila poroka. Že naslednjega dne po poroki je bivši šef davčne uprave našci zakonske možnosti in do'očila. po katerih je znižal davke svoje žene kar za polovico. No, saj gre!
Hauptmannov zagovornik postal umobolen
Kdor je zasledoval veliko kazensko razpravo proti morilcu Lindbergovega otroka Hauptmannu, se gotovo spominja imena Eduard J. Reilly. To je eden najznamenitejših ameriških kazenskih zagovornikov, ki je že nastopal pri neštevilnih primerih, kjer so sodili morilce in najbolj predrzne ameriške gangsterje Sedaj pa prihaja iz Newyorka vest, da so tega najbolj popularnega kazenskega zagovornika morali prepeljati v umobolnico Pri Reillyju se vedno bolj ponavljajo živčni napadi in v zadnjem času opažajo na njem znake duševne zaostalosti
Odločilen vpliv na tako poslabšanje zagovornikovega bolezenskega stanja je bil po trditvi teh vesti proces proti Hauptmannu. Ves čas procesa je zagovornik naporno delal in je bil prepričan, da je z delom tudi uspel. Ko pa se je nasprotno proces končal s smrtno obsodbo obtoženca, je zagovornika to tako zadelo, da je dobil hud živčni napad. Zdravniki sicer upajo, da bodo lahko zagovornika po določenem času izpustili iz bolnišnice, a so prepričani, da gre njegova karijera proti koncu. Z njim zapušča ameriške pravniške vrste advokat, ki je s svojimi zvitimi in često tudi spekulativnimi načini zagovarjanja mnogokrat kompromitiral ves advokatski stan.
Reilly je imel navado, da je v kazenskem procesu stopal vedno ravno s tako zanesljisfostio, da bi človek mislil, da se je pripravljal za to cele tedne, čeravno je bil v resnici p^olnoma nepripravljen. Njegova najbolj navadna metoia je bila, da je vse okolnosti prikazal v tako ganli:vi obliki, da so navzočim kar solze stopile v oči. Kdo bi se tudi ne zjokal, kadar je zagovornik začel v ganljivih besedah pripovedovati o temni bodočnosti obdolženčeve žene, ko bo morala svoje bodeče življenje uravnati tako, kakor si ga ni nikdar predstavljala niti želela. Njegov trik je bil tudi ta, da je sredi tako tužnega pripovedovanja potegnil iz žepa robec, ki je imel široke črne robove ter z njim brisal svoje oči, da bi tako s črnino svojega robca prispeval k učinkovitosti svojih besed. Vedno je prignal pred poroto tudi obdolženčeve svojce, mater, ženo, posebno pa otroke. V svoj govor je vedno
vpletal ginljive prizore iz obdolženčevega družinskega življenja, slikal je obdolženca kot pridnega in dobrega družinskega očeta in ni pozabil omeniti prav ničesar, s čemer je kakorkoli lahko ganil poslušalce. Navadno se je Reilly obračal s svojimi gromovitimi govori proti tistim porotnikom, ki so bili najbolj omahljivi; obtožnice pa se je lotil pri njeni najbolj občutljivi točki in o njej govoril tako dolgo in tako premeteno, da je često celo otipljivo dokazane okolnosti prikazal tako, da je nazadnje res začel kdo o njih dvomiti.
Tudi advokatu je treba, da se razume na svoj poklic in temu še prav posebno.
Nesreča dveh letal
V italijanskem vojnem zrakoplovstvu so nesreče prav pogoste. Sedaj poročajo o najnovejši nesreči, ki je zahtevala eno človeško žrtev, poleg tega pa sta popolnoma uničeni dve najmodernejši letali. Do nesreče je prišlo nedavno nad letališčem Bengazi. V različnem času sta se dvignila v zrak dva vojna letalca. Na nepojasnjen način sta nekaj časa pozneje, ko sta letali leteli preko letališča iz
Najtežja lokomotiva
na svetu tehta 507 ton. Je to ogromen kolos, ki opravlja prometno službo na progi Čikago-San Frančiško. Najtežja evropska lokomotiva je kar za tretjino lažja ter tehta 328 ton. Ta je v službi na progi Moskva-Vladivostok. Razumljivo je, da mora težini lokomotive biti prilagodena tudi vzdržljivost železniških prog. Proga, po kateri vozi gori omenjena lokomotiva, je zgrajeno izredno masivno. Na naše proge takih lokomotiv gotovo ne bi smeli spustiti Ce pa bi jo spustili, bi morala voziti čisto počasi in bi torej njena moč nič ne pomagala. Saj še kapacitete lastnih lokomotiv radi slabih prog ne moremo izrabiti!
Angleška prestolonaslednica Elizabeta
dveh različnih strani, trčili skupaj. Iz velike višine se je slišal grozen tresk in ruševine obeh letal so padle v neposredni bližini letališča. Eden od pilotov je ostal v svojem letalu ter padel z njim vred na tla. Našli so vsega razmrcvarjenega v razbitem trupu avijona. Drugi letalec, ki je letel na nekoliko močnejšem in večjem aparatu, je imel še toliko časa, da se je poslužil svojega padala ter tako srečno pristal na zemlji.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšein ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. —
Petek. 5. februarja: 11 Šolska nra: Živali v ljudski vori Slovencev (g. Vinko Modorndorfer) — 12 Slo-venska vokalna glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cus, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Zenska izobrazba (prof. Slava Llpoglavšek) — 18.20 Plošče - 18.40 Francoščina )g. dr. Stanko Lenen) — 19 Cas. vreme, poročila, spored. obvestila — lU.K) Nac. ura. Strossmayor in metropolit Mihael (dr Marič iz Belginda) - 10.50 Zaui-mivosti — 20 Rezervirano zn preno« - 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.3(1 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 5. februarja: Bclgrad-Zagreb: 20 Madrigalisti — 21 Lutkovno gledališče - Dunaj: '.9.25 Mas-cagnijeva opera »Cavalleria rusticana« — Budimpešta: 20.40 VVagnerjeva opera »Tristan in Izolda. — Trst Milan: 17.lf Plesna glasba — 21 Simfonični kon-eer* — llim-Uari: 20 40 Opereta — Praga: 20.10 Narodno pesmi — 21 Opera - Varšava: 20.15 Koncert filharmonije — Berlin: 20.30 Beethovnove skladbe —
razstave ▼ Berlinu
Tako preizkušajo pilote
Od pilotov zahtevajo vse države kolikor mogoče dobro izvežbanost. Ne samo, da znajo dobro obračati letala — v letalih si morajo tudi sami znati kolikor mogoče pomagati v vsakem primeru, ki se pojavi med poletom. Na znaenm kalifornijskem letališču Santa Rosa so preizkusili pilotsko izvežbanost in gibčnost na svojevrsten način: pošiljali so v zrak letalce brez mehanika. Posebnost letalca pa je bila, da je moral biti neobrit. Ko se je letalec dvignil, je bil torej kosmat, ko pa se je vrnil, je moral biti obrit in lepo počesan. Moral se je torej briti med poletom. Pilot, ki se je v najkrajšem času vrnil obrit in počesan, je zmagal. Zmagovalec je rabil za to svojevrstno preizkušnjo po pisanju lista, iz katerega vest posnemamo, le okrog četrt ure.
Obvestila
Drevi ob 20 ttasiopi v veliki filharmonični dvorani Vaša Prihoda, znuinoniti Bin češkoslovaškega naroda, eden največjih sodobnih violinistov. Odlična dela iz slovanske in drugih literatur, so na sporedu nocojšnjega večera. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matico Prav tam se dobi tudi natančni spored nocojšnjega koncerta.
Adamičev orkestralni večer je naslov prihodnjemu našemu koncertu, ki bo v petek, dne 12. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Združeni orkester orkestralnega društva Glasbene Matico, drž. konservatorija, ljubljanske Radio postaje in Podzveze godbonikov pod vodstvom dirigonta D M. Sijanca nam bo izvajal najlepša Adamičeva dela za godalni in veliki orkestor. Že danes opozarjamo na ta večer.
Bohemski večer Združenju gledaliških igralcev bo na pustni torek 9. februarja in sicer v podzemni dvorani hotela Miklič Spored obsega okrog 20 kratkih, pestrih igralskih in baletnih točk ki jih bodo izvajali člani in članice Narodnega gledališča v Ljubljani. Preskrbljeno je za dobro in ceneno pijačo, za mrzle prigrizke iu jedila. Za ples in zabavo bo skrbel Ronny-jazz. Vstopnice jk> 20, 15 in 10 Din se dobo vsak dan pri predprodaji v operni dnevni blagajni. Natančnejši spored Se objavimo. Začetek bo ob 22.
»SloveusKJ dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Maseftna naročnina 12 Din ta inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva olica 6/TCl Telefon 29»>4 ta 2995. Uprava; Kopitarjeva b,
(Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani; K. Ced Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček,