Za gospodarje I Maribor, dne 25. oktobra 1933. Nekaj iz vremenoslovske statistike. Letošnje hladno leto Je hudo zadelo naüe vinogradnike. Deževje ni udarilo samo vinogradništva, povzročilo je zad-: njo povodenj, ki je ena največjih v Slo-: veni ji in je napravila toliko škode, da je še dosedaj niso mogli ugotoviti. Pa tudi letošnje leto z vsemi raznimi čudnimi pojavi v zgodovinsko ohranjenem seznamu glede deževja, povodnje itd. ni osamljeno. Kako so že naši davni i— davni predniki doživeli izrednosti glede vročine, mraza in mokrote, naj nam služi naslednji pregled splošnega vremena: Zima 1186. leta je bila skoraj brez vsakega mraza, krokarji in drugi ptiči bo gnezdili že meseca decembra. Meseca januarja je že cvetelo sadno drevje in meseca februarja je bilo na jablanah že vi-t deti plodove. Konec maja so želi in prve dni meseca avgusta je bila trgatev. Posledica te nenavadne zime je bila strašna kuga, ki je v srednji Evropi pobrala veliko ljudi. Podobna zima je bila tudi leta 1229, ko so že o božiču cvetele vijolice. L.ota 1538 so imeli meseca marca že zrele črešnje in pozimi 1287 je drevje na novo ozelenelo. Leta 1538 so bili meseca decembra in januarja vsi vrtovi v cvetju in o novem letu so trgali vijolice. Tudi v letih 1582, 1588, 1607, 1609 tor 1617 ni bilo zime. O božiču 1624 so cvetele vrtnice in breskve, leta 1720 pa so v zimskih mesecih cvetele črešnje. Nadalj-ne mile zime so bile v letih 1792, 1795 in 1796. Januar 1804 je bil tako topel, da so cvetele jelše in leske in so se prebudile žuželke iz zimskega spanja in se spreletele v solncu. Leta 1807 niso imeli zime in tudi v letih 1816 in 1834 je bilo po zimi tako toplo kakor druga leta spomladi. Zelo mile so bile zime tudi v letih 1873, 1882, 1885, 1895 in 1896, tako da so bodili ljudje v poletni obleki. Seveda pa pozna statistika tudi nasproti no skrajnost, ko so bile zime izredno ostre. Tako je bilo v letih 1407, 1513 ter; 1555. Najhuje je bilo pozimi 1740, ko je kazal toplomer 75 stopinj pod ničlo. Ta sibirski mraz je trajal 16 tednov. Ljudem so na prostem takoj zamrznile nosnice ih sapa iz ust se je izpreminjala v leden ste-i ber. Kaplja vode in slina je zamrznila v, zraku, predno je padla na tla. Tudi v za-, kurjenih prostorih je bilo še zelo mraz. Pivo v sodčekib je zamrznilo tudi ob vročih pečeh. Zemlja je zamrznila dva vatla globoko, tako da slednjič mrtvih niso mogli več prav pokopavati. Še v, začetku maja je bila gruda na njivah za^ mrznjena. Vse vode so zamrznile skoraj do tal, tako da so ribe pomrle in postale trde kot kamen. Posledice takih izrednih' zim so bile mnogokrat bolezni in stiske ter velika draginja. Podobne skrajnosti beleži zgodovina tudi o poletjih. Leta 1132 je bila vročina tako silna, da so nastale na zemeljski površini široke in globoke razpoke in so ljudje skoraj obupali; reke in vodnjaki so se posušili. Leta 1152 so mogli na solncu v pesku kuhati jajca. Poleti 1303 in 1304 so usahnile vse reke in močvirja ter so hodili ljudje peš celo čez Donavo in Reno. Še hujša suša je bila v Evropi leta 1556 tako da je grozila lakota in dra-i ginja. Leta 1718 od aprila do oktobra ni padla niti ena kaplja dežja. Žito na poljih je zogljenelo, na namakanih vrtovih jo pa drevje v drugo cvetelo. Tudi leta 1746 ni deževalo več mesecev in vročina je uničila žetev. Nič manj vroča in suha niso bila leta 1748, 1760, 1764, 1767, 1778 in 1788. Leta 1818 so zaradi vročine zaprli gledališča in leta 1835 se je posušilo Veliko rek. Leta 1842 je suša uničila vso krmo in kmetje so morali prodati živino za vsako ceno. Tudi leta 1895 je bila velika suša in vročina Kako pa je bilo z letinami in vremenom od leta 1393 do danes, pa itak dobro pomnijo vsi naši starejši gospodarji. 170 Škoda zađnfe pW