)a ft let*
edil
ketik
i os' ki m gli, it nf
» No.
ii^P'
DRUŠTVENE in drdge
“WVENSKE VESTI
#hik“rt“n?.poUsu',nd-prired'
>*«0 2 8t 45 JSKJ ’ J0 avgusta.
r *
Pithk^0 dru^tvo “Prešeren” v sko U^hu> ^a-> va^* sloven-, '»ik”°uCinstvo na “basket-pik-EfarL.. 1 se bo vršil na “naši
ujetniki Vnnedelj.° 2G- -iulija- Po-
8eboj Prineso jestvine s
p *
Z,*!'0?"* seja zastopnikov Vanjjj ,ruštev JSKJ v Pennsyl-
'ftvgUst * ^ Se 'me'a vršiti 24.
^ ^ lJrestavl.jena na ne-
V ria . ' avgusta. Vršila se bo l8l%e, Pa.
^ P'knik prirede v ne-ift eil0 ' Ju^ja štiri slovenska ptvo ° rvatsko podporno dru-
sloVelwerminie’ Pa' V vrsti I54 j ' društev je tudi št.
' °’ K- Jednote.
L' *
.tre^ni otroci v šolah Nov0°Skih Vrtcih. Namen je l>iki (j ^*ernenit in pevski umet-< 0 Nastopali brezplačno. s> ‘le ze^° zmerna-iih (]Qi ez‘ So rezervirani in se ’ ^l'He * °*? cent°v cl° $2.00
^ 2§ \ Ureditve bodo trajale
2- avgusta, oba ^ore- v^^u^ena. Vstopnice Ničjg,'10 kupiti rojaki tudi v
Nkel!^ Mrs< Kushlan v S1°-
Cla- Narodnem Domu na ! r Ave.
S] ^
Nih večer” bo v mest-
iHlija ;ldi°nu v Clevelandu 28. to opei° vprizorila kras-
a “Aida,” v kateri bo * živ° ?.krog 1.800 oseb, pa itd * -p *Va^’ ^ot kamele, koračen ^ a večer bo nekako po-d j. ovencem in še nekate-^lainV111 narodnostim v (M,I,'*e bf v’• Zato se Pričakuje,
1 -.° ,ro.iaki v posebno ve-
»w]| rV(jji, tn i'u udeležili operne l* je- SeG,tega večera. Kot se )0 samostojni pevski ^ ^vCey “u-'a> ’ ki šteje okrog 80 *lVe * Pevk, udeležil prire-
> številno Izlet *
Neljo ? erry, O., vprizori v PVski r6- ^ubja samostojni
Stt 8 bor . “Zarja” v Cleve-Sv°jimi prijatelji.
v Urc • *
frecUništvu Nove Dobe se J. ar dnevi oglasil sobrat nr1?Ss’ Predsednik atletiČ-Sha. °ra.JSKJ iz Pitts-
' Svoiih se na Počitnicah
H. tj Sorodnikih v Cleve->fnine l)arr>o, da odnese lepe 6 '8eaiH2/^eve^an(la in iz na-aUtlf«l Ohio” sploh.
r lo • *
Premi!!4.?’ °” je dne 17. ju« i? Zl>i 1 Po kratki in mučni ,Va št r kosten, član dru-°*6hai Po malem je
za^nje zime. — ni» ?• Strani).
\t * 0tr»l'
iPt>
s/
ivJ^
Itb
I
ijše
za
/A
liki
slo-
ma-
NaiUy — AddrtMi
nova doba
•Ut *». Clalr A»f. UltTtlud, Uht«.
(Tel. Henderson 3889)
i
(NEW ERA)
SSKt
Število članov J. S. K. Jednote presega 21.000. Ali jih bo konci tesa leta 22,000? Bo, če hočemo!
r]
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE' — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
,jy*i«d Ai Second Class Matter April loth, 1926, »t The Post Ofic* at Cleveland, O., Under Tha Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rat« of poataga, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1921.
»"■ ' " ................ I 1 ■ — ■—■■■I I .1 .......... -■■■■....................... ■ ■ I .......——■■■ ■ I II —.—M. - ......—....... l.l—M-.-. I I ..... .................................I. I ... I. ............ | | .... , „ . ,,
29 - ŠTEV. 29
CLEVELAND, O., WEDNESDAY, JULY 22£> 1931 — SREDA, 22. JULIJA 1931 -f jj . | \ i
VOL. VII. — LETNIK VII.
)A
jatt
i»:
)A
.N-1
Co.
h
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
BREZPOSELNOST se je v juniju povečala za. dva odstotka, zaslužki pa so se zmanjšali za štiri in pol odstotka. Tako poroča zvezni Bureau of Labor Statistics. To velja za splošno industrijsko zaposlenost v 15 večjih industrijah dežele. V 15 mestih pa se je vzdignila zaposlenost v gradbeni industriji za 2.7 procenta. Cene raznih življenjskih potrebščin še vedno polagoma padajo, vsaj v trgovini na debelo. V primeri z letom 1926 ima danes dolar $1.42 nakupne sile.
AMERIŠKI poštni department naznanja, da stopijo s 1. avgustom v veljavo nekatere nove določbe, tikajoče se zavoj-ne pošte (parcel post). Po teh novih določbah bo mogoče po pošti pošiljati večje in težje zavoje kot dozdaj. Dosedajna širina, višina in dolžina zavoja ni smela presegati 80 palcev, teža pa ne 50 funtov. V bodoče se bo lahko pošiljalo zavoje do sto palcev dolžine, višine in širine in do 70 funtov teže. Lestvica pristojbine ostane ista.
PROTI ZVIŠANJU tovornih pristojbin za 15 procentov, ki jih zahtevajo železniške družbe od meddržavne trgovinske komisije, se je pojavila velika in organizirana opozicija po vseh farmerskih državah zapadno od M||jasipmja. NasproMkLzvir. šanja trdijo, da bi železnice čisto lahko izhajale z dosedanjimi dohodki, ako bi preveč ne zapravljale; farmerji pa v sedanjih slabih razmerah ne bi mogli prenesti višjih tovornih pristojbin.
CANADA BO s 1. septembrom zvišala carino na večino revij (magazinov) iz Zedinjenih držav. Carina bo znašala 15 centov od funta. Tej carini bodo podvrženi tudi dnevniki, ki prinašajo mnogo oglasov, šaljivih strani in fikcij. Navadnih listov ta carina ne bo zadela, istotako tudi ne trgovskih, tehniških in poljedelskih publikacij, ki nimajo čez 20 procentov oglasov.
h
ik
REJA METULJEV
Znano je, da se pridobiva prava svila iz zapredkov ali kokonov bube metulja, ki se imenuje svilni prelec. Sviloreja je tisočletja stara industrija, ki je posebno razvita v Orientu, pa tudi v južni Evropi, Ameriki in drugod. Sviloprejke se gojijo zaradi bub ali kokonov, s katerih se odvija svila.
V mali vasici Bexley V Angliji pa se farmer L. W. Newman bavi z rejo druzih vrst metuljev že nad trideset let. Vseh vrst metulje in vešče, ki uspevajo na Angleškem, je mogoče dobiti tam, in Mr. Newmanu se nenavadna industrija dobro izplačuje.
Največ zaroda različnih metuljev, 'bodisi v obliki jajčec ali bub, pač prezimi v zavetiščih Newmanove farme, druge eks-emplarje pa je treba za pleme naloviti spomladi. Newman in njegovi pomočniki love samo samice metuljev, ker samci pridejo, privabljeni od posebne dišave, vasovat sami. Takoj po parjenju začno samice leči jajčeca, zato se jih spravi v posebne gajbice. Čez nekaj tednov se iz jajčec razvijejo gosenice, zato se jih v nekakih na obeh koncih zavezanih rokavih priveže na zelene veje tako, da ima mladi, vedno lačni zarod dovolj jesti. Ko je ena veja ogoljena, je treba “rokav” z goseničjo zalego premestiti na sveže zelenje. To se ponavlja tako dolgo, da gosenice dorastejo in se zabubijo. Iz bub pridejo pozneje metulji in vešče. Razume se, da so vseh vrst metulji, v katerem koli razvojnem stadiju, vedno natančno sortirani.
Z razvitimi metulji oskrbuje ta iznajdljivi farmer vse poletje in jesen razne muzeje, šole in zoologične vrtove. Študije metuljev so zanimive že s čisto znanstvenega stališča, poleg tega so pa potrebne radi tega, ker so gosenice nekaterih metuljev kmetijstvu in vrtnarstvu silno škodljive. Znanstveniki in učenci dobijo s te farme poljubno število raznih metuljev in vešč ža študije in eksperimente. Farmer pa dobi zanje lep denar. Lepe vrste metuljev kupujejo tudi izdelovalci dekoracij, da jim služijo za vzorce.
_ o-----------
MODERNE KOPALNICE
Včasi si domišljamo, da so naše moderne kopalnice nekaj, česar davni narodi niso pftzna-li. Pri tem pa pozabimo, da je že pred tisočletji ponekod cvetela visoka .kultura, ki je pozneje iz neznanih vzrokov izginila in so poznejše generacije morale pričeti vse zopet izno-va. Francoski raziskovalci so nedavno odkopali palačo asirskega kralja Teglath Phalasar-ja, ki je vladal kakšnih 800 let pred Kristom ljudstvu na bregovih reke Efrata. Poleg raznih asirskih umetnin velike vrednosti so našli tudi privatna stanovanja kralja in njegovih žena. Vsaka teh kraljevih žena je imela tri sobe s privatno kopalnico. Te kopalnice so bile tako udobne in moderne, da se lahko merijo z modernimi ameriškimi kopalnicami. Razlika bo najbrže le v tem, da ima danes vsaka količkaj boljša ameriška hiša svojo kopalnico, četudi le priprosto, medtem ko so bile v davnih časih kopalnice le za kralje, njih žene, visoke dvorjanike, diplomate in svečenike.
’ it1 ne1 t,
e
i n*’ ;># ,nev
CENA PŠEJMICE je padla na 25 centov bušelj. Ves takozva-ni pšenični pas je v revolti radi cene, ki ne pokriva niti pridelovalnih stroškov. V mnogih krajih so trgovci in bankirji dovolili farmer jem začasni moratorij, ter jih poživljajo, naj ne prodajajo pšenice zdaj, ampak počakajo višjih cen. Čudno pri tem je, da izredno nizka cena pšenice skoro nič ne vpliva na ceno kruha, ki se je le tuintam neznatno pocenil.
SMRTONOSNA DAVICA
Takozvane. tujejezične skupine (ki po ameriških statistikah vključujejo tujerodce in njihove otroke), pokazujejo najhujše število smrti radi difterije, kakor je razvidno iz poročila komisije za preprečevanje difterije. Iz tega poročila je razvidno, da leta 1980 je umrlo v mestu New York, 90 otrok tukaj rojenih starš# za difterijo,, dočim število smfti radi difterije med otroki tifjerodmh staršev je znašalo 108. Ta večja mortaliteta radi difterije prevladuje bržkone med tujerodci tudi drugih ameriških mest.
Med Italijani New Yorka je bilo lani 27 smrti/radi difterije, radi česa ima tat skupina najvišjo mortaliteto med tujejezičnimi skupinami. |gtevilo smrti izmed otrok ruskega, poljskega, avstrijskega in odrskega izvira —večinoma Židov—je bilo 19 Med črnci je bili pet smrtnih slučajev. Izmed tujerodnih skupin je imela najmanj smrti nemška skupina—ištiri smrti.
Zdravstveni komisar mesta New Yorka poudarja, da je potrebno obračati največjo pažnjo tujejezičnim skufiinam, da se otroci teh skupili rešijo smrti radi davice. Res je, da mnogi izmed naprednih staršev v vseh tujerodnih skupinah so se po-služili ponujene prilike cepljenja proti davici, da tako zaščitijo svoje otroke pred to grozno boleznijo. Na drugi strani pa je še preveč tujeigdcev, ki radi neznanja 'ali' predsodkov izpostavljajo svoje otroke tej nevarni bolezni. Komisar poudarja potrebo največjega napora, da se zniža mortaliteta radi davice med otroki tujerodcev. Dosedaj le tretina otrok pod •starostjo 10 let, je bila v New Yorku cepljena z “toxin-anti-toxin,” ki preprečuje napad bolezni. Izmed necepljenih otrok jih je največ tujerodnih stari-šev. Take okolščine ne bi smele obstojati, kajti kakor pravi zdravstveni komisar, bila je dana prilika vsakemu otroku, da se brezplačno zavaruje proti difteriji.
Da so se najbolj napredni izmed tujerodnih staršev posluži-li dobrote “toxin-antitoxina” v zaščito svojih otrok, je razvidno, ako primerjamo število smrti radi difterije v letu 1928 (leto predno je začela kampanja za cepljenje) in 1930. Leta 1928 je difterija povzročila smrt 104 otrok italijanskih staršev, dočim je lani število smrti padlo na 27. Leta 1920 je bilo 103 smrti med židovskimi otroki, lani pa 19.
Ako je zabeležiti tak napredek, je jasno, da bi difterija popolnoma izginila, ako bi bili vsi otroci cepljeni.
Ti podatki bi morali prepričati vsako mater in vsakega očeta, kako učinkovito je cepljenje z “toxin-antitoxinom.” Cepljenje je jako enostavna stvar. Otroci se lahko imunizirajo že po starosti devetih mesecev. Treba je le iti trikrat k zdravniku ali na postajo zdravstvenega departmenta. Vsakikrat otrok dobi enostavno, popolnoma neškodljivo injekcijo brez vsake bolečine, ali končna posledica je ta, da je otrok zavarovan pred napadom strašne difterije. —FLIS-
-------o— ----
PARKI IN GOZDOVI
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
KONVENCIJA severoameri škili prostozidarjev (Shriners)< ki se je pretečeni teden vršila v Clevelandu, je privabila v mesto nad 60,000 delegatov in gostov. Ker so to po večini premožni ljudje, se računa, da so pustili v mestu nad tri milijone dolarjev. Prihodnja konvenci-se bo vršila v San Franciscu.
NEMČIJA se še vedno zvija v hudi finančni krizi. Zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Amerike so se dne 20. julija zbrali v Londonu, da se posvetujejo radi večjega posojila, ki ga želi Nemčija dobiti. Hindenburg, predsednik Nemčije je izdal naredbo, ki pomenja (Daljo na 2. at rani).
Žgoči poletni vročini se vsak rad umakne v hladno senco košatih dreves, ako mu le čas in druge prilike dopuščajo. V velikih mestih pa taka možnost ni vsakemu dana. Industrija in trgovina je zadušila senčna drevesa in drugo zelenje. Le v boljših stanovanjskih delih mesta so prebivalci ohranili ali za-zadili nekaj drevja in grmovja, ki absorbira in blaži vročino.
Slovencem, ki lastujejo svoje hiše, četudi ne baš v najboljših delih velikih mest, je treba priznati, da so po veliki večini ostali prijatelji narave, ker skušajo na vsak način imeti okoli svojih stanovanj vsaj nekaj zelenega. Morda je samo par dreves in grmičev, nekoliko trate in gredica cvetlic; samo da je nekaj živega in rastočega. To ne samo olepša dotične dele mesta, ampak tudi znatno znižuje poletno vročino.
Mestni parki so za prebivalce velikih mest velika dobrota, ker so navadno tudi revnejšemu prebivalstvu lahko dosegljivi. Tja se v prostem času umaknejo pekoči vročini asfaltnih cest in cementnih hodnikov in se naužijejo vsaj deloma svežega zraka. Tam vidijo tudi umetne grede in nasade, katere po možnosti imitirajo okoli svojih stanovanj.
Tisti, ki imajo čas in prilike, pohitijo včasi iz mestne vročine v hladilne sence okoliških farm m gozdov. Iž velikih mest se je običajno treba voziti daleč do takih krajev; mala mesta imajo v tem oziru mnogo prednosti.
Tuintam so taki kraji javni naravni parki ali gozdne rezervacije, spadajoče okrajem ali državam, drugod so privatna last. V vsakem slučaju pa je od posetnikov pošteno, da na naravne lepote takih krajev pazijo tako, kot bi bili njihova privatna last. Nepotrebno poškodovanje dreves, grmičja in divjih cvetlic je vandalsko. Vsak posetnik bi se moral zavedati, da za njim pridejo drugi, ki so istotako upravičeni do užitka naravnih krasot kot on sam.
Posebno pa bi morali posetni-ki takih krajev paziti na ogenj. Nepremišljeno proč vržena uži-galica, goreča cigareta ali na nepravem prostoru zakurjen ogenj lahko zaneti požar, ki more v nekaj minutah uničiti farmerske hiše in gospodarska poslopja in velike komplekse gozda, za katerega rast je bilo morda treba 50 ali 100 let. Ka dar gremo v prosto naravo, he mislimo samo na lastno udobnost in zabavo, ampak tudi na udobnost in razvedrilo tistih, ki pridejo za nami!
-o-------------
Na Vidov dan je Gorenjska praznovala trojni praznik: Od-
krila je spominsko ploščo velikemu skladatelju in predhodniku Jugoslavije Davorinu Jenku, na enak način proslavila spomin velikega umetnika Ignacija Borštnika in proslavila 140-let-nico cerkljanske šole, ki je bila vedno tabor narodne misli in ki je YZgojila celo vrsto mož, ki so v ponos vsemu jugoslovanskemu narodu. Kot znano je pesem “Naprej zastava Slave!” zložil Simon Jenko, Davorin Jenko pa jo je uglasbil kot živahno koračnico.
V 'nedeljo 21. junija, ko je divjala huda nevihta nad Raj-henburgom, je udarila strela \ gospodarsko poslopje posestnika Franca Pribožiča na Raztezu pri Rajhenburgu. Gospodarska poslopja z žitom in raznim orodjem so pogorela do tal. Rešili so le živino. Škoda znaša nad 100 tisoč dinarjev, pogore-lec pa je zavarovan samo za 15 tisoč.
Odkritelj vzroka sladkorne bolezni umrl
KRŠČANSKE SEKTE
Neka ameriška revija javlja, da se na vsem svetu nahaja 205 do 210 različnih krščanskih sekt.
V Pragi je umrl 18. junija znameniti zdravnik profesor Minkowski, star 73 let. Prec skoraj 40 leti je odkril, da izlo ča trebušna slinavka (pank-reas) neko snov, ki ji pravimo pankreatin. Ce te snovi ni ali se je izloča premalo, nastop sladkorna bolezen. Odkritje Minkowskega je bilo ameriškim zdravnikom podlaga za izdelavo zdravila za sladkorno bolezen insulina, ki ni nič drugega ka kor posebno pripravljen sok ne kih celic pankreasa raznih ži vali.
VSAK PO SVOJE
Na Vidov dan dopoldne se je vršila v telovadnici Sokolskega društva v Kranju v spomin na 120-letnico francoske gimnazije, 70-letnico ustanovitve nižje gimnazije in 30-letnico prve mature slavnostna akademija. Številne udeležence je pozdravil gimnazijski direktor Ivan Koš-nik, pod katerega vodstvom zaživela gimnazija novo življenje, ki se izraža v vsestranskem prosvetnem in narodnem delu gimnazijske mladine. Dijaški orkester je zaigral Foer-sterjevo “Slavnostno koračnico,” nakar je spregovoril profesor Niko Kuret, ki je v res lepih besedah podal stike med rancozi in Jugoslovani. Vse bina zanimivega govora je ta: Sto-dvajset-letnica francoske gimnazije v Kranju nam daje povod, da pregledamo svoje razmerje do francoskega naroda.
Francoski narod je vršil vso zgodovino dvojno veliko poslanstvo: kulturno in socijalno. Že
v srednjem veku je postal svetilnik evropske kulture in izza 17. stoletja se je v Franciji, ko nikjer drugje, izoblikoval ideal izčiščene duševne aristokracije. Ko se je pozneje ta ideal izma-ičil, je pokazal Rousseau nazaj pot v prirodo. Nato je Francija dala človeštvu idejo demokracije, ko je v veliki revoluciji proglasila človeške pravice, ki slone na enakosti, svobodi in bratstvu.
Prvo naše srečanje s francoskimi duhom je bil Linhartov prevod Beumarchaijevega ‘Figaro,’ ki je bil prvi znanilec velike revolucije. Še večji pomen pa je imela za nas Napoelonova Ilirija, ki*nam je ustvarila narodno šolstvo, dala lastno univerzo, česar ni hotela nikdar ne preje in ne pozneje dati Avstri ja. Naša moderna je ustvarila naš tretji stik s francoskim genijem. Pravo razmerje do francoskega naroda pa smo na šli šele po osvoboditvi in zjedi-njenju. Danes je naše prijateljstvo s francoskim narodom trdno in globoko in danes se izpolnjujejo proroške besede Va lentina Vodnika, da ‘stopa na plan nov narod, prerojen ves nov, za Jugoslavijo-Ilirijo’.”
Pretečeni teden se je vršila v Clevelandu narodna konvencija ameriških prostozidarjev. Udeležilo se je te konyencije okrog 65 tisoč delegatov in gostov. Ti ljudje menda res ve-
rujejo v prostost in svobodo. Delegati prihajajo in odhajajo kadarkoli, sej se udeležuejo ali pa ne, kakor se jim ljubi, sploh je malo oficijelnega dela, zato pa toliko več zabav in veseljačenja. Med drugim je skrbelo za zabavo nad 50 godb. S konvencijami naših podpornih organizacij, kjer se navadno tako resno držimo, da nas boli za
ušesi, se te konvencije niti od
daleč ne morejo primerjati. Seveda pa tudi nimajo za reševati takih resnih problemov kot mi-
*
Resnost je sicer pri vsakem resnem delu potrebna, toda nekoliko veselosti in dobre volje tudi pri takem delu pomaga “prebavi.” Pretirana resnost dostikrat postane smešna in otročja, in baje tudi lepoti škoduje. Well, kar se zadnjega tiče, jaz nisem v skrbeh, kajti kjer nič ni, tudi vojska ne vza« me.
*
V Clevelandu sc mestni očetje in načelniki javnih naprav v potu svojih obrazov trudijo, da preskrbijo prebivalstvu vsaj nekaj dela. Kadar jim vsega druzega zmanjka, pa začnejo razkopavati St. Clair cesto skozi slovensko naselbino. To je zadnja inštanca, kakor “bacon and eggs” v restavraciji, kadar ni nič za izbrati.
Prohibicijski direktor Woodcock pravi, da je vpoštevanje prohibicije od strani privatnih pivcev prepuščeno vesti njih samih. To je najbrže resnično, resnično je pa tudi, da imajo privatni pivci v tem oziru zelo široko vest. Ce jih kdaj ta široka vest začne peči, jo pa enostavno pogasijo z domačo pija čo primernih procentov.
♦
V “Jutru” sem čital te dni, da je v Ljubljani povozil otroka neki šofer brez izpita. To ni nič. V Ameriki imamo šoferje, ki brez izpitov povozijo celo odrasle ljudi.
* *
Moj prijatelj Cahej pravi, da prijatelja preizkusiš na sledeče načine: Prosi ga na posodo:
puši iz njegove pipe; brij so z njegovo britvo; ne smejaj se njegovim dovtipom; izposodi si njegov avtomobil; koketiraj z njegovo ženo; meči kamenje v vodo na kraju, kjer on ribe lovi. Ako vpričo vsega tega ne vzroji in ti ne prikoplje ene za komat, potem ga nikoli več nc skušaj žaliti, kajti on je tvoj resnični prijatelj ali pa—nava den bedak!
*
V Alabami verujejo v natančne instrukcije celo napram najvišjim inštancam. Poroča se o črnem pastorju, ki je o priliki hude suše molil: “O Gospod, daj nam dežja, toda ne pohlevne rosice, pa tudi ne plohe. Kar mi hočemo, je pošten dež, da bo polja d *
V Kcmmcrer-ju, Wyo., so dne
19. julija položili k večnemu počitku rojaka in sobrata Johna Štremfela, ki ga je pri delu v rovu ubil električni tok. Pokojnik je bil član društva št. 27 JSKJ, neoženjen, star 44 let in doma nekje iz okolice Škofje Loke.
*
I/. bolnice se je vrnil v Chicagu Mr. John Vogrič, glavni blagajnik SNPJ in tudi dolgoletni član JSKJ. Podvreči se je bil moral operaciji radi akutnega vnetja slepiča. Njegovi mnogoštevilni prijatelji želijo, da kmalu popolnoma okreva.
o------------
TAKA SMOLA!
V mestu Atlanta, Georgia, je tamkajšni policijski department postavil ,svojo lastno radio-od-dajno postajo. Prva žrtev, ki je bila aretirana po informacijah e te postaje, pa je bil baš tisti črnec, voznik tovornega avtomobila, ki je bil pripeljal doticni stroj na policijski department.
KOLIKO JE DENARJA?
V Zedinjenih državah je v cirkulaciji toliko denarja, da bi prišlo na osebo $40, če bi se enako razdelil na vse prebivalstvo te dežele.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
strogo cenzuro za časopisje. Listi, ki v tej krizi “ogrožajo javno varnost” s strašljivimi poročili o gospodarski in finančni situaciji, se morejo zapleniti. Vlada tudi lahko diktira časopisom, da priobčajo gotova naznanila in pojasnila vlade, na določenih prostorih in v določe ni velikosti tiska.
KAR TAKO . . .
PETDNEVNI “moratorij” z ozirom na ženitve stopi v državi Ohio v veljavo dne 23. julija. Po teh novi postavi morata ženin in nevesta čakati pet dni na poroko, šteto od datuma, ko sta vzela poročno dovoljenje.
PETCENTNA vožnja cestnih in podcestnih železnic v New Yorku ostane. Tako je odločilo sodišče v tožbi med mestom in Interborough Rapid Transit Co. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko mest v Ameriki ima danes še petcentno cestnoželezniško vož njo.
ZASTOPNIKI Zedinjenih držav na konferenci v Londonu bodo priporočili posojilo Nemčiji, toda podajali se ne bodo v nikaka pogajanja glede garancij za ohranitev sedanjih državnih mej v Evropi. Francija hoče imeti take garancije kot pogoj za posojilo Nemčiji.
SPOR med papežem in fašistično vlado Italije, po sedanjih razmerah soditi, ne bo še tako hitro rešen. Na papeževo in-cikliko z dne 4. julija odgovarja vlada, da vsebuje “laži” z ozirom na fašistično organizacijo. Kadar se vlada v diploma-tičnih odgovorih poslužuje takih jzrazov, je gotovo, da so razmere jako napete.
ŠPANSKI PARLAMENT se je sešel k redhemu zasedanju. Večinoma vsi poslanci so novinci; samo 14 jih je že kdaj sedelo v parlamentu. Glavno delo parlamenta bo sestava in sprejem ustave za špansko republiko.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
priplazi taka golazen blizu hiše. Pa se je dogodilo pred dnevi to tudi v Rajhenburgu. Na dvorišče zdravnika g. dr. Miroslava Škofa se je priplazil gad, katerega je zapazil petelin, ki mu pa čudni gost ni bil po godu, zato ga je pograbil z kljunom ter ga po daljšem boju raztrgal in še končno pohlastal. Zanimivo je pa vsekakor pri tem to, da se petelinčku ni zgodilo nič in mu gad ni mogel do živega.
Ivan Cankar v nemškem tisku. Berlinski časopis “Der Buecherkreis” je objavil v najnovejši številki članek Hilarija Berga “Slovenische Literatur.” Pod tem mnogo obetajočim naslovom najdemo samo ugotovitev, da so Nemci hvaležni Hermanu Wendlu, lter jim je odkril doslej popolnoma neznano slovensko književnost, obsežnejših podatkov o slovenski literaturi pa žal ni. S tem večjo pozornostjo se je pisec omejil na Cankarjevega “Hlapca Jerneja,” ki ga pozna v prevodu ga. Jirku in v katerem vidi eno naj večjih del v socialni literaturi. Berg podrobno navaja vsebino povesti, in imenovani list pa je ta članek izpopolnil z odlomkom iz “Hlapca Jerneja” (zadnje strani povesti), ki je izšel s tremi prav posrečenimi ilustracijami.
Angleška eskadra v Boki Kotorski. Kakor javljajo iz Tiv-ta, je v Boko Kotorsko prispela eskadra britanske sredozemske vojne mornar?ce’ sestoječe iz osem razdiralcev. Eskadra je bila slavnostno sprejeta. V Boki ostane več tednov.
Življenje ima toliko različnih regulacij, da si povprečen čloVek večkrat, četudi le nekako podzavestno zaželi, da bi šli vsaj začasno spat vsi živi in neživi, resnični in namišljeni policaji, iblajtarji in paragrafi. Vsaka regulacija je veriga, ki se zajeda v dušo. Vsi vemo, kajpak, da so gotove regulacije potrebne, kljub temu pa so nam bolj ali manj neljube, in če moremo, se jih vsaj začasno otresemo.
Kdor nastopa kot javni govornik, ve, da se mora držati nekakega reda in gotove smernice. Ta zavest ga drži v nekakih ojnicah, zato mu je govor navadno trdo delo, včasi pa naravnost muka. Vse drugače pa je s pogovori in debatami v prijateljski družbi. Tam ni dnevnega reda, regulacij in predpisov, vsak lahko govori, kar mu je drago, in predmeti se menjavajo poljubno. Zato se pri takih pogovorih lahko brez greha preide s kislega mleka, češpljevega močnika in pehtranovih štrukljev na predsednika Zedinjenih držav, od tam na kobilice in komarje, na nemško vojno odškodnino, na kugo na parkljih in gobcih, na piknike, na razporoke v mestu Reno, na politiko, stenice in hot-dogs! S takimi pogovori in govori se sicer ne reši domovine (kot se je tudi z drugačnimi ne), toda družba se kratkočasi in zabava, kar končno tudi nekaj šteje.
Pisati resne razprave je trdo delo, ker je treba mnogo misliti in pretehtati vsako besedo. Poleg tega se je treba držati gotovega predmeta in smernice, kar je utrudljivo za čitatelje, še bolj pa za pisca samega. Zato si marsikdo, ki si s pisanjem služi vsakdanji kruh, večkrat zaželi, da ne bi bilo sitnih regulacij, ampak da bi mogel pisati po načinu pogovorov v prijateljski družbi, brez točnega naslova in opredeljene vsebine, sploh kar tako . . .
*
Pikniki so lepe navade ali institucije ali karkoli so že. Pripravljalni odbor obljubi dovolj zabave za vse, toda poiskati si jo mora vsak posetnik sam. Za-bave so kot sladke črešnje in jagode: nihče ti jih ne prinese v cajnici, ampak plezati ali plaziti se moraš za njimi sam. Ko marji niso nikoli oficijelno povabljeni na piknik, toda udeležijo se vselej polnoštevilno.
*
Slovenski časopisi v tej deželi prinašajo zadnje čase zelo številna poročila o rojakih, ki odhajajo v večna lovišča v starosti med 40. in 45. letom, torej kar več desetletij prezgodaj. Ali je krivo temu prenaporno delo, ali je kriv temu “plemeniti eksperiment” prohibicije in strupena brozga, ki jo hinavska prohibicija razliva po deželi že dvanajsto leto? In kaj tira toliko število rojakov, da se prostovoljno poslove od življenja? V marsikaterem slučaju je pač kriv slab ekonomski položaj v deželi; na drugi strani so pa med njimi tudi taki, ki so bili finančno prilično dobro situirani. Pa tudi taki so med njimi, ki z ozirom na svoje prepričanje na tako slovo s sveta niti misliti ne bi smeli. Kdo pozna človeško naravo? Kdo ve odgovor, ki bi zadovoljivo pojasnil vse to?
*
Ženski klobuki meni sicer pič v nos ne gredo, in sploh malokdaj opazim, kako, je kakšna ženska oblečena (dasi si ne zakrivam oči), a letošnja pokrivala takozVanega nežnega spola, se mi dopadejo. Glavica v tesno se prilegajočem kalpaku se mi nekako zdi podobna glavi tiste, katero dolžijo, da je Evo zapeljala. Letošnji široki, beli slamniki pa jih napravljajo podobne ljubkim marjeticam in razkošnim ajtram in krizantemam.
*
Prelestna julijska noč na
Jugoslovanska
U»tanovIj«na I. 1898
•""""■‘t
Kat. Jednota M
Iakorporirana I. 1*°*
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glaval edboralkli
Predsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111.
Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni idrarnik:
DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni ad bon
Predsednik: RUDOLF PERDAN, S33 E. 185th St., Cleveland, 0.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, MIo*.
2. nadzernik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, ?*■
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pi., Chicago,
Perotai odbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mick.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
a. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Are., Barberton, O.
111-
Enr
Mu,
iemb
ariou
lits.
roup
A
Jednotino uradno glaalloi
NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, d.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kaker tudi denarne polili*^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) ae pošilja na >[!£’ sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolni** spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. ^
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair e
Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugoaIov*s^ a obilen pristop. Kdor ieli postati član te organizacije, na) se
za
tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev •* Jj obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanov] a 8 Čl tol ' članicami.
Obedi in večerje na potovanju
(Za “N. D.” V. J. Valjavec)
Naslov te štorije je dokaj čuden, in čitatelj, ki bo slučajno videl ta naslov, si hrezdvomno ne bo zamogel pravilno predstavljati potovanja raznih obedov in večerij. In vsled tega se mu bo obudilo mnenje, da smo tukaj v Ameriki sedaj, skoraj v sredini dvajsetega stoletja, tako napredovali, da večerje in obedi kar sami potujejo po naših krajih; da se večerje in obedi poljubno ustavljajo tam, kjer je kaj ljudi, ki si jih zažele in požele; da večerje in obedi, ki niso “dobrodošli” potujejo naprej, dokler ne najdejo človeka, ki jih kar z najboljšim tekom povžije, nakar se prične ona kemična transformacija, ki jih nedvomno povede nazaj na naše farme, kjer jih farmerji zopet spremene v večerje in obede . . .
In čitatelj, ki ne bo čital te štorije, si bo prav gotovo domišljal, da je kedo izumil potujoče restavrante, ali pa da s? v novejši dobi mnogoštevilnih izumov, večerje in obede lahko pošilja na poljubno mesto potom radija tako, da. lete na trdo kuhana jajca in še bolj “na trdo” pečeni steaki kar iz “loud speakerja” naravnost v poslu-šalčeva usta in potem naprej v njegov želodec, ki takoj prične z zgoraj omenjeno kemično transformacijo . . .
Pa zopet drugi čitatelji, ki nimajo časa čitati te štorije, bodo brezdvomno prišli do zaključka, da je Marconi izumil aparat, po katerem se zamore brezžičnim potom pošiljati obede in večerje na poljubne naslove, kakor se pri nas pošilja vence in cvetlice onim dra-
farmi. Gorak vetrič pritajeno šumi v vrhovih javorov in platan, iz obširnih travnatih poljan in dobrav pa odmeva nepretrgana, drobna, pa vendar glasna pesem življenja, hrepenenja, sreče in bogzna kaj še. Murni, kobilice, črički, hroščki vseh vrst, vsi pojo, čričkajo, škrtajo, brenkajo in vriskajo po svoje. Milijon malih življenj in milijon malih sreč. Kresnice prižigajo rakete. To so vam pravi krokarji ti mali lahkoživ-ci: ves dan in večino noči pre-pojo, samo proti jutru malo zadremajo. Morda slutijo, da bo kratko pbletje in ga hočejo izrabiti. Ni jim mar depresija in kriza, dokler so dnevi lepi in gorki, noči pa žametno mehke in napojene z vonjem bezga in polaja.
Taka noč je bila, ko sem to pisal, zato je napisano kar tako .. . A. J. T.
(lif
gim rojakom, ki so se nave|)l( ters živeti in so sklenili odp°^; rotn v Nirvano. Ti čitatelji s‘ ;ls Pr<; potem v svoji domišljiji Ve£ Ijali, da zamorejo spaghe,,‘ a ^ macearoni potom Marconi :ener ga aparata letati na p°'^( ^Hc. in zaželjena mesta, ter «t0f računali, koliko bo Marc0”1 j 2ati0 služil na brezžičnih Pr'f^‘ M r nah razpošiljanja spaghe lefs i in makaronov . . . Vefyt
~ \ V pojasnilo onim dragin,, jakom, ki bodo vendarle c‘ :ivet to storijo, moram pa ta^, his p tem mestu pojasniti, da ^ 'f meravam pisati o atice
obedih in večerjah—kaj^ pirit, vedam se, da bi ne bilo | pravilno čitatelje iznen»c' .ft . tako grandijoznim ra?fl^( njem kakor na primer % ^ ley n mi makaroni, ki ne lete» večerjami, ki ne potujejo ,, hj^ Pač pa nameravam n®*!1, storijo, kako sem obedov®' li||y , čerjal in zajutrkoval v bcg^' krajih, ko sem potoval f. Hr0li, veru in jugu, na iztoku padu, tu- onstran Ati3*1, storijo, katere gradivo bral v raznih krajih, sem moral obiskati prot1 • j0^ lastni volji—v krajih, o ^ kr ; sem si prav iskreno želel- , jih sploh ne bilo, in kateri so se mi omilili tak , 9. ^ iz raznih razlogov prilju ^ , toliki meri—da jih spl° , 'is d, bom pozabil dokler i jaZ*1,, % j; potujem v Nirvano, kjer") to čerij in obedov—kjer P?'.| % £ kor znano, se dragi pokoJjVj p Sci jaki zabavajo z “večnim °lčj ( kanjem” na nebeške h3f ^ tamburice ... _ , k p
In sedaj se prične stor‘d ^ll e
— ^ S t
Kakor rečeno, tekofl1 ■ ^ itn njih dvajsetih let obisk3 ^ Je mnoge naše države in v (t 'V s državi vsako pojedino s> I* mestece in selo; obiskal s® ^ ^Ulc di vse kanadske provincllf ^ S Newfoundlanda do in vse severne države ^eej. Oboževal sem razna v redko naseljenih kraj' ^ ob 53tem vzporedniku ( skega severa in daleč na ■) j e r vročih krajih držav Chihu ^ ^l(j in Tamaulipas. Tako &e.
šel vedno v dotiko z lju^ so bili dokaj čudni—P°sfjii ^ ko smo obedovali in ve1j % S takimi ljudmi sem sklenil večno prijateljski' l|' 0 loma pa. tudi večno so^j:,
In večina teh ljudi osta'j1 | i je v moji duši vtise, k» „j t! bodo obujevali do konca „| ga pozemskega življenj3’^; roma vse do moje lastne j,
ne transformacije. — . Vv r°
In predno se ta trans^i ^ote] cija prične, mora moja s^f ^oi na dan, štorija, s katero ^ ciayr° meravam osvetiti veem
(Dalje na 6. str*fl*> *V .
\ S
K
i< ood 1 ^var
ring
n°Pi fiioii (e U: Th^ illu Won “Tl d f<
^ th
Nh,
j
Vživeli smo se v nove čase . . . A ko na zemljo dahne noč , in z bajno nas močjo objame, nam duh, v mladostna leta zroč, pozdravlja ljubo domovino, -r- ' kjer v solnčnem bregu grozd zori,
kjer vetrc zlato klasje ziblje, kjer slavec v tiho noč žgoli.
(Iz knjige Ivana Zormana: “Pota Ljubezni”).
O----------------
Ali so že vpisani vaši in vaših sorodnikov in prijateljev otroci v mladinski oddelek J. S. K. Jednote? Alco še niso, zakaj bi jih ne vpisali takoj na prihodnji seji! Asesnient znaša samo 15 centov na mesec. >
jimximnniimnTmnmiiiiiin xxxixiitxxtxtti
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
i Current Thought.
i. j NEW MEMBERS
Enroll
’»• !^luch hneW mem^ers *n y°ur lodge.
o, $ leujij been written in the past concerning the increase in aj.jou .P’ s°nie of which has taken effect judging by the nits ^err>bership campaigns conducted by English-speaking r0iipa. *S ^°Ped that this editorial will bring out the dormant A l0dand 'Merest them into securing candidates for the lodge. °°d w,ge represen^ a unit of people organized for a common ^ard '° ga^er at regular intervals to discuss ways and means w2l°ling,such a. gi’oup. Sometimes it is a social gath-i ni ^ op« ere the husbands and wives, boys and girls see in it 1 > !tii0l °rlunity for entertainment. Our South Slavonic Catholic 1»'*“ he Unt c°niposed of local lodges siftiated in various states of \ft& Thp l0.n.an<^ a few provinces of Canada.
A**" e iilus; ^ect of our South Slavonic Catholic Union can best Non rate!1 repeating Article 3 of the Articles of Incorpo-r*1i3 “The°n^a'ned *n our By-Laws and Constitution as follows: i! t ,r>d fer ° ,Jectof the corporation is to unite fraternally male ini ears of Persons °f the Caucasian race between 1G and 50
or the- age’ sound bodily health and good moral character, .—•‘'j eat^ f SOcial> intellectual and moral welfare, and to provide ivel'c| ierg ^^eral, sick, accident and disability benefits for its mem-3ot°' fot}, their beneficiaries, which said benefits are to be paid si is pr 7'essments to be levied and collected from its members i ^ear!,( ^or *n the By-Laws of this corporation.”
;he| t a Po- ag0’ when lodges were fir^t organized, members made ’eflera]'n Merest their friends, relatives and outsiders in olj^ ^Drlf might make good candidates, into the fraternal
?r m ^ of all WaS suPreme importance that they solicit the intercom, 2ati0t) associates, for the success of a national fraternal organ-ePends upon new members for continued existence. liet'1 >ers ^ ^s° since our Union was just beginning to exist. Mem-Veryth• harder, took great pride in our Union, and did 1Ilg humanly possible to spread the good work, tg’f °iit)(jj a Picnic was held by a local lodge, members of sur-le 'c] :ive ^ towns would make a special effort to be on hand and a^i ^’8pra Un^ a k°°st- Some of our local lodges still follow
1 ^ ^ tnel, lce> Success is theirs, for nothing gladdens the hearts ot# Unce i J,ers more than to gather for an- affair like a picnic, Mrit 0f J,esna veselica), and the like. Outsiders soon grasp the l situation and before long a number of new members
n8® is enrolld’
our English-conducted lodges do not support Z iifftiisl 168 lodge'S's'ituated in the neighboring towns. What fc’ ^ atten 1 • isolated in their activities can best be realized
J0’ j; But [L,j.lng lodge picnics sponsored by senior groups.
1 Us get hack to the membership campaign. Our Union
)V% ad *° memhers for securing candidates that are success-^ *n^° ^he fold. For the year 1931 the Supreme
' \ < flr°llecl ° ^0mmittee decided to award $2 for each new member
1 * til Von‘n senior division and $1 for each juvenile admitted. ;]aH, new members in your lodge. >
COMMENTATOR
Saying It With Comrades
G. W.’s Win Opener
Take Elimination Series Opener
Takes High Honor in “County Night” Contest
ATHLETIC BOARD OF
s. s. c. u.
Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, It. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, III.
Anton Vessel, 319 \y. Birch ,St.
Chisholm, Minn.
* » *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 st. Clair Ave„ Cleveland, Ohio.
■ ■ i , || t_ ,n m |
H'RIEFS
NEW YORK CITY
In population New York is the largest city in the world, and is divided into five boroughs. Manhattan Island, which is New York proper, has probably more office buildings per square foot than any other city in the world. Sixty, seventy and eighty-story structures are numerous, with one, the Empire State Building, topping them all, hovering 104 stories into the sky. It is a mammoth structure and a sight to behold. Observation towers are provided for on the 86th and 102d stories, and are open to the general public. Price of admission is $1.
Subways, elevated and surface vehicles attract the newcomer. A sore neck is nothing out of the ordinary for sky gazers, who can walk on street after street and admire the tall buildings. Broadway with its shows, illuminated at night, is a spectacle to behold. One theater in particular, the Roxy, seating capacity 6,200 people, is the largest in the world. An orchestra composed of 120 musicians, together with other p.erformers that sometimes number as many as 250, forms but part of the program. A talkie is also on the list of entertainment.
Trans-Lux, the modern theater, with one side showing only newsreels, and the other side, separated by a wall, shows the regular attractions. One must pay two admissions to see the entire performance. Legitimate theaters are plentiful and demand high prices for seats. Zigfeld Follies require fancy pocketbooks for accommodation, but who cares only for a musical comedy.
Yet New York, with all its magnificence, falls into the background when compared with a smaller city beautifully situated, wide streets—in short, where a person has elbow room and can enjoy the sunlight. But New York cannot be blamed entirely for some of the conditions existing within its folds.. Crowded conditions mean inconvenience to all. Subways are the wonder of the present age; they are also hot and stuffy in the summer and lack fresh air.
Pity the tenement dwellers of east New York, where seven-story apartments lack elevators, where people must hang out their washing across on the fifth, sixth, or whatever fl'oor they reside, and where children lack playgrounds. The wonder of it is that people continue to exist under such conditions.
o-----------
ENGAGED
A surprise engagement was announced recently when Miss Christine Brezovar became betrothed to Mr. Frank Glavan, both of Cleveland, O.
Miss Brezovar distinguished herself on, the Sokol’s champion basketball team for two years and was known for her masterful playing. Mr. Glavan has been a member of the George Washington, No. 180, SSCU, bowling and baseball teams. Both are members of G. W.’s.
o-----------
The fellow who burns his money in his youth always spends his old age sifting the ashes.
will be close all around. Remember, a prize goes to the one selling the most tickets in each division.
Leo W. Moore.
Frank “Heavy” Repp Slightly Improved; Baseball Nine Splits Twin Bill
Cleveland, O.—Tuesday, July 14, a large crowd gathered at Gordon Park to witness the George Washingtons beat the
S. Y. M. C. for the second time, 7 to 3. The George Washingtons, with “Wieners” Kubilus on the mound and Manager “Red” Bizil behind the bat, proved that their first win over the S. Y. M. C. was no put-up. Kubilus allowed ten hits and these were pretty well scattered.
In the fourth inning Kubilus singled to right and scored on a wild pitch. Kostelic popped out to short. Skufca singled to right; Scheller walked; Bizil singled to left, scoring Skufca and Scheller. In the fifth inning Marinčič grounded out. Brezovar walked and advanced to third on two errors. Vessel singled to center, scoring Brezovar. In the sixth Kubilus was safe at first. Kostelic hit an easy grounder to third, which was fielded by Lausche and fumbled, putting Kostelic on first and Kubilus oh second. Skufca struck out. Kubilus and Kostelic scored on wild pitches, In the eighth inning Vessel flied out to right short; Opalek singled to penter; Kubilus singled to left; Kostelic popped to first and Skufca walked. Kubilus was thrown out at home.
In the fourth inning the S. Y M. C. scored one run, and again scored one in the eighth and one in''the ninth.
The boys certainly played the best game of the season, and am sure that those who witnessed the game never saw the G. W.’s play the way they did. You know, they want that Inter-Lodge cup, so here’s hoping. Am almost certain that nothing else would please Mr. and Mrs. Glavan of the Lyon Dairy more than to see the boys in the final play-off, and their pleasure would and will be much greater as will the George Washington Lodge’s if they come home with the ba-pon. Let’s go after it, boys!
R. H. E.
Geo Wash 00031201 *—7 7 2
SYMC ........ 0 0 0 10 0 0 1 1—3 10 4
• “Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.
Again another Slovene comes to the front in the person of Miss Vida A. on 25 cents admis-
ir 111 to «Ijea^?na*:)le- We would
P*’il % Fr»endly City, Flood
:0jh(iin ad(iPr,°tller lodges attend.
m ft °lci Pier attraction is the $10
“ ,0 b6 siven away.
■ Stars are ready for
r‘J ail elini- .ania SSCU base-4 N the1 !nation series, begin-lT'. f ^^tivg ^ Week in August.
,si [ a^es ^ave been sent
V5’ SSoiT°n Collegians, No.
?i0an(* Export Majes-se. i ^1(1 i > SSCU. Schedule lCl]J7 81 ir,VomPleted before ennsylvania. j S should attend
sUo.l0re regular. Many j ow-(JUlcl ke a T’ perhaPs they
i,eifl V 1 great benefit to the
’ffjj)f ^t.thine to remember
W &star
! el i8 Sec0n f to Friendly h ^t anr>iversary to be ^ Strove Aug. 23.
lV j e c ' should try to at-
atlo! tnlGt.Urn We may ex-
a c1 attend our dance,
j*. ; Joseph Kopler,
|k * No- 213, SSCU.
0tt: m 0—■— s^.fi ^'otei r V 1 have some stati on-
gtu Mert /.
^ **!; N°n‘he>use?8htily): Are v™ a 00 y. ■ Heck no ,
0 °> ‘ am paying $20
'°~ --------
'<>t 'anim1*, f° be one of tha t0 Prepare for
L.
INDIAN SHORTS
■■■■■' '■ ' ■■ j
Chicago, 111.-—Happy days are here again. Why? Well, for the simple reason that Christine Ilrvat came around again, and more new faces are being seen at each meeting.
What I and many others would like to know is why does Felix Kozlowski go to Long Lake over the week-ends,
Bro. William (Stub) Hell-wig went to one of Chicago’s finest beaches with nothing , but a bathing suit and came home with a swimming suit and trenchfoot. Who says times Are hard? Hellwig got something for nothing.
Are you planning on going to one of the best picnics ot . the year? Yes, the Indians are giving their first annual picnic on Sunday, Aug. 2, at Spring Forest, Willow Springs, 111.; and for only 25 cents.
We welcome „ as new members to our lodge Irene Husa-rik and James G. Srbeny.
Bro. Edward Pacek is one member who can be counted on to do our lodge’s sign painting. And what a sign painter he is. Good work, Ed, keep it up.
Oh, where is that smiling little miss, Lillian, Gaba by name, and where is she or Thursday evenings when the Indians meet?
Did you notice the Eric Von Stroheim haircut one of our members has? Cute, isn’t it?
The sales contest in the men’s division for picnic tickets is a rather close one. Felix Kozlowski isold 30 tickets to date, while A1 Spolar sold just as many, if not a few more. In the women’s division I think it
BUILDING FOR THE FUTURE
SAP ACTION IN TREES
Cleveland, O.—The fraternal juvenile movement is of especial importance at this time to all lodges and the Union. Now is the time to provide for future leadership. Who are going to be those leaders? They are going to be the children that you and I at this period of time are privileged to gather into our lodge and teach them the lessons of fraternity.
We have begun the building of a firm foundation upon which our future lodge must stand, and splendid juvenile progress had been made in the past, but we are continually seeking to strengthen that foundation, and this brings us to the precise reason for waging an adult and juvenile campaign at this time. An active adult movement is now on foot in the SSCU, the purpose of which is to lend support toward junior progress, and in order that such a movement may be properly conducted, every adult who is a member cf the SSCU is being awakened to the trend of this time which is bent on increased membership. We are confidently depending upon, and sincerely urging the closest co-operation of every adult and junior member in this campaign.
Let us reach out for all the children in families of our members, get after your friends, tell them that the SSCU is one of the best fraternal organizations known; tell them of the benefits that one derives, and above all tell them that the SSCU has a Sport Fund, enabling the English-conducted lodges to enter into sports. There are many angles from which we may work and the active member is alive to all of them. Time and effort, however, are two essential requisites in bringing the SSCU membership campaign to a successful issue.
As a fraternal organization, the SSCU is interested in children. We must realize that these juveniles are the future citizens, and seek opportunities for the juveniles which will improve and strengthen them in fraternal work as well as lay a foundation upon which they may stand when the increasing years bring their varied and complicated experiences. Fraternal work helps train initiativenesa and develops resourcefulness.
There is no time like the present to start gathering new material, both adult and juvenile members. We must remember that the day is coming when one of us must take the helm of the SSCU, and when we are gray and old the juveniles must succeed us. The work of fraternalism is never finished. What the pioneer members of the SSCU have built until now must be continually constructed of material so that nothing can tear it down, and that work is ours. Let’s get together and start working; now is the time to provide for future leadership of the SSCU. Wouldn’t you feel proud if a member whom you brought into the SSCU would some day be at the helm of the SSCU? You bet, you would. Start now and build for the future of the SSCU.
“Lefty” Jaklich, No. 180, SSCU.
-o-
MOST COUNTIES
Texas leads all the states in the number of counties—254. Delaware, with only three, has the smallest numbet. Georgia, with 161, has the second largest, and Rhode Island, with five, the 'second smallest number.
-0-
“Say,” one neighbor asked another, excitedly, “do you know a fellow down your way with one leg named Wilson?” “I don’t know,” returned the other doubtfully, “what’s the name of the other leg?"
How sap rises in trees is a question yet to be definitely settled. The water absorbed from the soil by the roots ultimately escapes from the leaves in the form of vapor. This water in the living plant, with certain substances in solution, is popularly known as sap. Some trees grow more than 300 feet high, and a sigle specimen may lose many gallons of water daily through transpiration. What mechanism in the tree is capable of raising that much water to so great a height?
Several theories have been advanced to explain this apparent contradiction of the law of gravity. It was formerly believed that water was raised in trees by the force of capillarity; the sap, it was supposed, rose in a stem much as oil rises in a wick through the natural tendency of liquids to climb up in narrow tubes and crevices. It is now known, however, that capillary attraction cannot raise water high enough or fast enough to explain the rapid loss of water through evaporation. The theory of atmospheric pressure is open to a similar objection; this force could raise the water to heights of only about 30 feet. Nor is there sufficient root pressure for the purpose; besides, root pressure is most active in the spring while transpiration is most active in the summer, and experiments show that water will rise in tall trees even after being severed at the base.
According to another theory, certain cells in the wood exert a continuous pumping action, taking water from a lower vessel and raising it to a higher one. But experimental data and the known structure of wood have compelled the abandonment of this so-called vital theory of the ascent of sap. Obviously, if there is no pumping mechanism in the wood itself, and the sap is not pushed from below, the liquid must be pulled from above. Therefore the cohesive theory, which is comparatively new, is now accepted as the most tenable ex-planation of the phenomenon. This theory holds that the liquid is drawn up by a pulling force resulting from evaporation on the leaves. Experiments show that a leafy shoot will exert a considerable pull even after being cut. Air confined in the vessels of a dead tree forms a single connected system just as the sap does in the living tree. Ordinarily we £hink of a stream of water as being s unstable as a rope of sand. But it is known that a liquid like water in a tube where it cannot change its form has a peculiar tensile strength or cohesive property, due to the attraction of the particles for one another. When air is excluded from the tube the water can support a remarkably heavy strain. The fine fibers in living wood are really slender tubes in which water is carried but from which all air is excluded. Thus it is supposed that the water threads in the airless tissues ar« able to transmit any pull exerted on them from above and that their tensile strength is sufficient to pull water to the tallest tree tops.
Of course, there may be subsidiary factors. The dendro-graph proves that the trunk of a tree contracts when the leaves are open and transpiration is taking place, and expands when the leaves are closed at, night. A change in pressure in one part of the tree is quickly transmitted to others. Fifteen minutes after the sun strikes the leaves the trunk begins to contract.—Pathfinder.
-o-
■cjuxxizzmxxiixxxxxixxxixxxxxxxxxxxxmirxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxzxxxxixxxrix:
No Greater Opportunity Has Ever-Been Offered to Members and Lodges to
HELP BUILD OUR SOCIETY
AND RECEIVE HANDSOME PROFITS
The Supreme Executive Committee at its last Annual Board Meeting appropriated $2,500 to be distributed to members with the view of increasing the membership during the campaign drive, which opened Feb. 1 and will close Dec. 31, 1931. Many are eager to join with us if visited and talked to.
We anticipated the enthusiastic support and co-operation of our entire membership in this effort of ours in increasing the number of our membership, thereby putting our society on a more stable and sound foundation for future advancement.
WHY NOT GO TO SEE THEM?
A GREAT OPPORTUNITY TO BUILD THE
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
The S .S. C. U. Athletic Board
F. J. Kress, Chairman.
frxXlXlXXXXXmiXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXtXXXXXXXXXXXXXXXXZXXXrrXTXTTrTTT-rXXXXXXXTTT-r
FAMILY PROTECTION
THE ROYAL COLOR
Johnny: What was your sister angry with you about?
Willie: She sent me to the drug store to get some cold cream, and I got ice cream.
Tyrian purple, which is really a deep crimson, was the most famous of all dyed colors known to ancients. According to a legend, this color was discovered near Tyre in Phoenicia when a man named Hercules saw his dog bite into a shellfish and stain his mouth. At any rate, the ancients ascribed the discovery of purple to the Phoenicians and it was probably the first dyed color to be fixed on wool and linen.
It was obtained from the small cysts near the head of the Mediterranean mollusk known to the Romans as “purpura,” from which the word “purple” is supposed to be derived. Shells of this species have been found in the vicinity of ancient dye-works at Athens and Pompeii. IJach shellfish, or purple-fish as it was also called, yielded only a minute quantity of dye, and by reason of this fact the color was very costly and consequently highly prized by kings and persons of wealth.
In the Old Testament purple frequently occurs as the symbol of wealth, grandeur and high rank. A pound of wool dyed with Tyrian purple was worth nearly $200 in the time of Julius Caesar.
Since consuls wore purple togas and kings and princes dressed in robes of the same color it was natural that the Roman emperors should do likewise, and gradually purple became not only the symbol of high rank and authority, but also peculiarly associated with the imperial office. The Byzantine emperors wrote their decrees in purple ink, and Justinian I in 532 attempted to have the use of purple restricted to the emperors. Thus “the purple” came to signify imperial or royal rank, and “born or cradled in the purple” was said of a child born in an imperial or reigning family. When a man became emperor he was said to “assupie the purple.”
Modern purple differs from the ancient Tyrian purple and is produced by mixing red and blue pigments.—Pathfinder.
--------o-------
MUSIC COMPOSING TYPEWRITER
As a result of the ingenious invention of a “musical” typewriter by Signor Andre For-re£to, Italian musician and mechanician, musicians, like authors, can now compose on the typewriter. Music has always been written with pen and ruler. No machine previously invented has been able to write the 90 or 100 notes. The Fer-retto machine resembles a typewriter to which has been addedj numerous cams, gears, levers, etc. It has 64 keys with additional levers and knobs which control gears thatf permit composition of music in any key. A mechanism, working on the principle of the linotype, allows the line to be “justified'” so that each line may end with a musical measure.
Betsy Ross Down Progressives
Annual Flower Pageant
Earn First Victory in Elimination Series
Cleveland, O.—In the first clash for the Class B championship of the Inter-Lodge League, Betsy Ross, No. 186, SSCU, playground baseball team came to the front and downed Progressives, 9 to 2. A surprise, victory if ever there was one, for it must be remembered that the Flagmakers were not given an outside chance to win due to faulty errors made in other contests that robbed them of victories on numerous occasions.
Shorty Holowenko pitched masterful ball and outwitted the opponents; His mixture of low and high balls made the Progressives miss by the proverbial mile* Ernie Starman proved himself a very capable lead-off man, getting on base via the free route, while in the field Andy Yelitz was the outstanding star. Life’s little comedy was enacted when Jack Lickert was called out at third base for sliding with spikes by his father, Umpire Lickert.
This is Betsy Ross’ first victory. They hope to win more games and the much coveted cup.
By the way, Betsy Ross Lodge extend their wishes of a happy and long married life to Louis M. Kolar (English editor of New Era) and his wife.
Matthew Molk, No. 186, SSCU.
Editor’s Note: As was predicted, Betsy Ross came to the front with all glory. Keep up the good work, members. Thank you for the good wishes. —o-------------------------
Husband: Did you ever notice, my
dear, that a loud talker is generally an ignorant person?
Wife: Well, you needn’t shout so; I’m not deaf.
Prizes for Antique Featured
Cars
NEW MEMBERS
Did Yoju Know—
That our Union awards two dollars for each new member enrolled in the adult department ?
That our Union awards one dsllar for each new juvenile member enrolled in the juvenile department?
That this special offer holds good for the year 1931?
That ao arbitrary sum of $2,500 has been set aside for this purpose by the Supreme Executive Committee of our Union?
That many of our English-conducted lodges are conducting a membership campaign?
Is your lodge making any arrangement for contests between menders of opposite sex to see who can enroll the largest number of new candidates?
Why not interest your friends into becoming members?
Cleveland, O. — State-wide interest in the Flower Pageant of Aug. 29, which is northern Ohio’s greeting to the National Air Races that open that day, is indicated by the entries that are coming into pageant headquarters from the farthest corners of Ohio. Formal entry of over twenty units has been received to date.
The Flower Pageant provides 20 divisions, giving organizations and individuals from all over the state the opportunity to enter the divisions that represent their interests. There is no entry, fee and participants will share in $2,000 worth of trophies and medals for their float, band and other entries.
Known as the most beautiful outdoor spectacle on Ohio’s calendar, comparable for the Buckeye State to the nationally known Rose Tournaments of Pasadena, Cal., and Portland, Ore., the Flower Pageant has been witnessed on each previous occasion by between 200,000 and 350,000 people, the largest audience ever to witness an Ohio event.
Owners of antique automobiles will have a chance to win trophy awards for the best automobiles more than 15 years old and for the best costumes of drivers. One, two and three-cylinders wagons, steamers of ancient vintage, high and low-wheeled gas buggies—all may be entered providing they can be made to run. There should be, some floral decoration on each and their crews appropriately dressed.
The divisions that will be seen in the Flower Pageant this year are: Transportation, Agriculture, Grange, Educational, Air, Women’s, Horse, Veteran and Patriotic, Military, Fraternal, Trade Empire, Holticulture, Neighborhood Societies, Civic Bodies, Playgrounds, Municipalities, Family Floats, Antiques Commercial, Trade and Professional Societies, 50-Year-01d Division, Marshals and Guests.
Cleveland, O.—Our SSCU as an association is protecting the whole family. It is an ideal arrangement, satisfactory and successful because it is a sensible, natural one. Women were created to aid and comfort men. Our children are given us as a solace of hope and support in declining years. We rear them to take our places. We expect them to step into our shoes when we pass on. We amass our fortunes and leave them to our children to manage.
Wake up, you George Washingtons. See the far-flung battle lines of the SSCU and prepare to storm the trenches of the unprotected. We have only just begun the great work before us. There are scores of men, women and children all around us who are carrying no insurance protection, and who, both for their families** and themselves, need to affiliate with “the order that’§ right.” Let us redouble our efforts. This is a timely admonition for lodge officers and co-workers. The intelligent lodge officer and the trained co-worker are more needed today than ever before. We must not forget that the enemies of fraternal co-operation are as well educated as we, and fully as alert to their opportunities.
The matter of family protection is too large and vital to the welfare and happiness of thousands of men, women and children to be treated lightly by anyone. It is not a thing of today, but a far-reaching influence that has seriously to do with all the future of many who are now in youth.
The war is on, go out and secure a regiment of new members, both adult and juvenile, the structure of the SSCU must not fall. We are members of the SSCU, we are the soldiers who must not let this structure go to ruin. The supreme officers are our commanders, local lodge officers are the captains, and we are the sturdy soldiers upon whom falls the work of success in the SSCU war of increasing the membership. Let us co-operate with the supreme officers and local lodge officers; let’s join hands and do our share in securing new members. Let’s go after those who are not yet members of the SSCU; get one new member and you have the entire family in-the protection of the SSCU. The war is on and we must win. The fight of the SSCU is our fight, and we must give a hand.
Joseph Jaklich, Pres.,
No. 180, SSCU.
-------o-------
Movies
THE BUSY UTTlij SILKWORM
INDEPENDENTS GAINING
Chinese silk-growing lJ ^člat
try goes back 1,000 ye**8 1 pr;
fore Moses and was jea*s' Preši
guarded for centuries. , Uudn
The silk industry has & t>ask<
in China from a very reI ruštv
period. Natives guarded ‘ edelj,
secret jealously for cert* i far
and no one outside knew"' delež
the fine silken fibers c' ode f
from, whether plant or a"!' ®eli
In the early part of the Se d
century, however, kno"‘ *tnik
of silkworm reached ^ he 2
through Korea. Four °bem
girls were brought to «* °skrl
who taught people theJ‘e^a
weaving the fine threads- ‘pr,
long after the industry
established in Japan it ^ Ma
to India. From there the' r'Jat(
worm business traveled t° ,Zral
tan, Persia, and the st^e'
Central Asia. ?0r'j<
In the sixth century andic
man emperor Justinian ' Pam,
tracted with two Persian f evttu
to bring him from Cl*1. Ja Hi
tubeful of the precious w *'0Ji
From the emperor’s Pa^"' °r°^
Constantinople the c u 1' ® slo
spread to Syria and GreeCi( °8ri
North Africa, Spain and °8ost
tugal; then to Italy, and]t.
13th century to Franck cel
necessary supply of Paj 611
low-priced, deft-handed Pc
are still the only big sl .1* ^
ducing regions outside
Orient. _
In England silk manuf81,' ^ če
was introduced in the. ;.e^
century; in 1522 ser‘c« ]jSe
was imported into Netf , •. P(
(Mexico), but the i” a1.tt’e
died out there before ^
of the century. In L..
Virginia settlers were
acquainted with the “P ^'
able industry of silk
tion.” All kinds of ^ol1: ^ ail(
and rewards were L ^
0;
encourage the industry- JL ‘ American colonies at 'faL0' times before the ReV° boasted a flourishing si! industry, but} in every/8' was eventually crowded0 more profitable activities'
In 1838 a speculative ,pv for the cultivation of sl i}^ veloped in this county® ' mulberry trees, the leaVj which are used to fee worms, were sold at °u.,; ish prices. When, in vj blight destroyed most 01 J trees the industry vanish 1 scarcely any instance & I attempt to stimulate seJ ^ ture by artificial means P jk^1 a success. Raw silk cft*fa0, ^ however, America leil ^ world. Eighty per cent raw silk comes from _ American mills wea.v® p. 50,000,000 pounds of annually. Japan retfeiv" $300,000,000 from tbi* (|fVu try alone for its yearly 1 M tc of silk.—Pathfinder. t/hp
o — n*v
MAJESTIC PlCN^i^t* Export, Pa.—Majestic 4 J No. 218, SSCU, will sP°,|e J picnic 011 Saturday, jfe ' ,Locust Grove, rig*1 JjW Saltsburgh road, plenty < tertainment will be Center Ramblers, Jeff131^, legians, National Star ‘^.,*53 er neighboring lodges ‘‘ lit; ^ dially invited to attend ■ j^j,. Julia Nagoda, ReC> tyi
I’AIR IN FLIGHT
The U. S. Biological Suf us that “both the chiinneV. the white-throated swift r w flight.” The Britannica ® jsJ states that further observat' ... ed to confirm the assertion actually mate in mid-air.
. t of*.
About one-fifth of the “** is cotfiposed of insects, inc destructive insect pests.
of
Ro
'M
Že
N*
lVeflsto Pr .tK ^tii,
I
Instead of the chain food stores driving out the independent grocery, there are 410,000 independent grocers and individually owned voluntary chain outlets, compared with 350,000 ten years ago. These independent grocers do about 10 billion dollars’ worth of business annually, compared with half as much in 1914.
The retail grocer with a will to operate efficiently is in a more commanding position than he has been in years, says the Commerce Department’s grocery specialist, Ransom R. Gilbert. But he must know the value of attractive display, store management and the meaning of turnover and how to bring it about.
Will Hays, Mussolini of the movies, is more optimistic than the movie critics. Better days and better pictures are coming in the movies during 1931, he declares. The output of the motion picture industry is of distinctly higher quality and many pictures of true merit arc produced and are actually suc-
Mr. Hays foresees a revolt against the excess and the cessful in box office returns, crudity of the jazz age. He is convinced the era of,sex, jazz, crime and the morbid in general, is fast passing.
This is cheering news, but the movies still have some distance to travel to get away from vulgarity and sensationalism.
It may be true that such pictures increase box office receipts. But it is quite as likely to be true that if pictures were commonly less objectionable, an even larger element of the population would visit motion picture theaters often, instead of rarely.
Pictures known to be good prove this.
Hi;
DOPISI
tnc itf ei0Kl. . v Pittsburgh, Pa.
year; ‘ Prijatp] -Ianice JSKJ in dru‘
» Jealt prešeren-’J\Pe^T
S liuHn Pittsburghu so
las^Easkpt da se udeleže
iaS sKet^pikhiii-Q »i,* i
ry re* rustvo Vp ka> kl ga Pevsko rded^edelj02fi e.seren” Priredi v celtJ' farm; ' p J a na znani “na' ieW": 'feleženeem k en° b°’ da
iers (i bde Piti f e bo treba same or a”5 neli za Priboljšek bomo
thec se drus obene t* na§0 farmo” ne bo to J» oskrbet; ,Vsak mora sam ;he * i za transportacij°> to
eads. “Prešeren..Ja istry !'eta zaradi pnreJa teRa
it sP1 >, da n doblcka. ampak za-
3 thes rijatelio a SV0Je člane in
‘dto^'zrak V Prosti naravi. Sve-st# 'iJača ’i5°,Zdno zelenJ°> hladilna ?°rjj0 , Pa slovenska pesem
■v tb« ai»didat„ °V.?lj vabljivosti za lian 1 Pam, £ Plknikov- Radi tega an i”1 evilu vifJ? bomo v velikem Chi»' )a na If®1! v nedeljo 26. ju-
is "'°' Kojakn 1 farmi-”
pala« *41* sirom Amerike pri-
cul{ 0 sloveni3 SG zanima-’° za le‘ }ree<; hramov S***™' Iz radio' and foto Do5T !mo’ da se zel°
ndi" '"i šiv uJaJo slovanske pe-
t >«fccAme,rite- T° k“c-
pat^ ede t,e _Jcem, ki slovanske be-
led 11 Pesem" 7m.ej6, ugaja s,ovan' silk' a bi ' ato ne hi bilo prav,
le °' ^ko'annemarili na®° lepo slo-
1 spošt esGm’ nam dela čast
ii# [ če ipVfnje’ kjerkoli se ogla-
the ' ^ lin i, ,Po zapeta. Sloven-
iriclli! ' še J širom Amerike,
ew S 'i Pevski0 uPevskih društev jj)dM«nern ? zborov, pa imajo
tl'e bi levilo pevskih moči,
I gj9 > 8o v.. S, anovile taka društva,
t zdigo „Jboljše sredstvo za po-“tf °fodp; ase^a ugleda med dru-
ti : C
boUf %0vSOVenska naselbina, ki ^fle n! Pevs^° društvo, naj Sr'
, fl! ^en” a Pevsko društvo “Pre-' 'Pittsburghu za prvo
evol« »slalo b;ru*t'l0 “Pi šeren” bo JK"( Itaj ezPlačno več spisanih ^c3s '^'wP°“čevanje pevcev., To 'do^ J0c ^ CeJŠnja olajšava in po-"tjes. Plu ,v°^stanovljenemu pev-ve i'1' '? sPoda^UStVU'. 0bmejo naj se gj|K lvar jn' p°dpisanega, ki je ar-tri Veg PrePisovalec pesmi, ter eav8f '5t° i)ovPeSmi na razpolago za Peed 16 Pry0 n°. Pevslco društvo, ki olit!|esti]0, glasi. Toliko v ob-
t|;! i PeVskim pozdravom,
■ J[^5 g. ,. Ivan Varoga,
;S;,: tler St-. Pittsburgh, Pa
s pij ^ecina , Piamondville, Wyo, na.t 'I, kiitii opisnikov prične z de-t tijSae /azmerami. in te na-is frci 80rZi- tudi Jaz- ^ tej obra+SatI!* Premogovi rovi, fact!4 Vali Ujej0 Jako slabo, tako ®J' »e K n‘U » borno živijo.
^fj. «<■“» 2aSlužili- Kliub
aie£2PaSen„ Pr°speriteti, ki je oc**11 hi^dar 1° VSej dežeh, nesre-■ik 1 ja slL počivajo. Dne 15
II js J-ki j '°, Pokopali Johna Zim-
loi i tuljajs .P0 rodu Poljak in j j! ,%ge! f11J ega društva SNPJ.
1 a * t ip ,P°sledicam poškodb,
' i»,W **«. * rovu w Blazo-
iv^li'bedeli dan zjutraj smo is LC C°’ - ug0 žalostno no-
“S2% da je bil v št.
J Ja °ka uhitbletvu od električne-L Str^-. na^ rojak in sobrat V««al »e je do-|iC^raji p ega dela ob polu dveh ’C i«i'i°tiko 3 Je Po nesreči prišel na L e^ektrično žico ter
V i. b>l d0n^estu ubit. Pokojnik jt M* h Lo? 12 Vasi v°!aka nad a 'JN ir“- <*« 44 lot. Bil jo v,H °četa j starem kraju zapu je , eneJ?a brata. Pri-
afl Eto ’ §t. 27 rrUotvu sv- Mihae in društvu š '• • ®°* Vrsto let Bil voljen ^nacaJa in splošno lija vi sta rojaki. Obe
Prirediii V nedeljo 19. ju-
^"'rai 0(lvoru v Jupen Pogreb na
irlle\Je 2opet H,fmmererju- Tu-
iiPn’rt e in kdn Z’ da nibče ne
J1Kiie‘«t,1fa,r.reea6ai<“’
l2aciii . d°bri podporni
zciravPriSt0piti dokler J'e
0,1 bolS, Ce hoče, da bo
slu-
Soudan, Minn.
Tem potom uradno naznanjam članom in članicam društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, da je bilo na zadnji redni seji dne 20. junija sklenjeno premeniti čas naših sej. Dosedaj so se seje obdržavale vsako četrto nedeljo v mesecu, v bodoče pa se bodo naše seje vršile vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu, in sicer ob sedmih zvečer. To velja za nedoločen čas.
Prosim člane, da vpoštevajo to obvestilo, kajti tajnik ne more vsakega posebej opozarjati na to, pa tudi ni njegova dolžnost. Prosim člane, da redno in polnoštevilno zahajajo na seje, ker predsednik in tajnik nista celo društvo in ne moreta delati zaključkov, ki spadajo v delokrog društvenih sej. Nihče naj se tudi preveč ne zanaša, da bo kateri drugi član plačal zanj, ako ga ne bo k seji. Zdaj se nahajamo v slabih časih in marsikdo še zase težko plača, kako bo potem za koga drugega, člani so tem potom opozorjeni, in tajnik ne bo odgovoren za nika-ke posledice v slučaju suspenda-cije. — In ne pozabiti priti na redno sejo v soboto 25. julija ob sedmih zvečer!
Za društvo sv. Barbare št. 5 JSKJ:
John Dragovan, tajnik.
ke podpre ;
čaju bolezni ali poškodbe in da morda od njega odvisni mladoletni otroci ne bodo ostali brez vse pomoči, ako ga nenadoma smrt pobere. Naša JSKJ se je že v neštetih slučajih izkazala tozadevno kot dobra in zvesta pomočnica, torej je vredna, da pripeljemo pod njeno zastavo tudi naše otroke in naše prijatelje.
Z bratskim pozdravom,
Anton Tratnik, tajnik društva št. 27 JSKJ.
Indianapolis, Ind.
Na zadnji mesečni seji društva sv. Jožefa, št. 45 JSKJ je bilo sklenjeno, da društvo priredi piknik na dan 2. avgusta. Piknik se bo vršil na 48. Kessler Blvd. Sklenjeno je bilo, da se pozovejo na piknik vsi društveni člani in članice. Kdor se ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Torej, bratje in sestre, pridite na piknik vsi. — Prosim tudi sobrate in sosestre, ki so zaostali z ases-menti, da pravočasno plačajo, da ne bodo imeli neprilik. Vsak ve, kdaj mora biti asesmenl plačan.
Slovensko občinstvo v tem mestu je vljudno Vabljeno, da nas poseti na našem pikniku v nedeljo 2. avgusta. Za dobro zabavo in postrežbo bo preskrbljeno.
Za društvo št. 45 J. S. K, Jednote:
Anton Ule, tajnik.
Herminie, Pa.
Članstvo društva “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ obveščam, da se bo v nedeljo 26. julija vršil skupni piknik podpornih društev v tem kraju. Piknik priredijo skupno sledeča društva: “Veseli slavček,” št. 154 JSKJ; društvo št. 142 HBZ; društvi št. 87 in 613 SNPJ in društvo šfr. 80 SSPZ. člani društva “Veseli slavček,” št. 154 JSK-J so vljudno vabljeni, da polnoštevilno posetijo ta naš skupni piknik. Igrala bo tamburaška gedba, na ražnjih se bodo vrtele okusne dobrote, in poskrbljeno bo tudi, da nikomur ne bo treba žeje trpeti. Na svidenje torej na skupnem pikniku v nedeljo 26. julija!
Za društvo “Veseli slavček,’* št. 154 JSKJ:
Ilija Suman, tajnik.
OBEDI IN VEČERJE NA POTOVANJU
(Nadaljevanje z 2. strani) kritikom jedil, s katerimi sem
moral toliko vrsto let zavživati svoje večerje in obede—kritikom epikurične kakovosti, ki potujejo po vsem svetu in ki vihteč vilice in nože, proklinja-jo kuharice in kuharje vseh narodov našega sveta. Te vrste ljudje store vse, kar je v njihovih močeh, da pokvarijo potujočemu človeku tek; da preže-no naravno laKoto in da je človek potem, ko se jih iznebi nepopisno lačen. Te vrste ljudi je najti povsod; sestal sem se z njimi pri stoterih večerjah in moral sem govoriti z njimi v tisočerih krajih.
Pri zajutrku v jedilnem vozu na vlaku med New Yorkom in Bostonom, mi je dejal: “čemu ste naročili javorov sirup mesto medu za vaše ajdove palačinke?”
“Med mi ne ugaja.”
“Potem gotovo ne veste kako izborne so te vrste palačinke. Sirup, ki ga sedaj prodajajo je ponarejen in baš v New Yorku ga izdelujejo iz glukoze in rujavega sladkorja.”
“Tudi med je ponarejen,” mu odvrnem.
“Mogoče, toda pri nas doma imamo bučele.”
“Nič ne de—med mi ne ugaja.”
Potoval sem na parobrodu po reki Ohio. Odpluli smo o polnoči iz Cincinnatija proti iztoku. Za zajutrk sem si naročil pečeno ribo. In moj sosed pri mizi, katerega nisem nikdar prej videl v svojem življenju, mi je dejal: “Ali ne veste, da se morskih rib ne sme jesti tukaj v Kentuckyju, kajti ribe so vsaj teden dni na potu od Atlantika do Cincinnatija in cel dan od Cincinnatija dalje proti iztoku; te ribe niso sveže.” “Toda ta riba je še včeraj živela, kajti vjeli so jo s stoterimi drugimi tekom noči, ko je bil parnik v'Cincinnatiju; naročite si še vi jedno.”
“Ah,” dejal je in pri tem pokusil komad moje ribe, “morala bi biti le pražena, ne pa pečena. Steward, naročite mi ribo.’’ “Obžalujem, toda ta gentleman (pokazal je na me) je naročil zadnjo ribo.”
-“Ko bodo vjeli naslednjo ribo,” dejal sem mu, da ga poto-
prvotno poročano. Vzrok za prestavo seje bo naveden na seji. Vsa prizadeta društva so prošena, da to obvestilo vpoštevajo in pošljejo svoje zastopnike na, sejo Zveze v Claridge, Pa., na dan 30. avgusta. Seja se bo pričela ob desetih dopoldne. Bratski pozdrav!
Za Zvezo društev JSKJ v Pennsylvaniji:
John žigman, tajnik.
Strabane, Pa.
IZ URADA ZVEZE DRUŠTEV J. S. K. JEDNOTE V PENNSYLVANIJI. — Vsem cenjenim društvom, ki pripadajo Zvezi društev JSKJ v Pennsylvaniji, naznanjam, da je prihodnja seja Zveze preložena za en teden. Vršila se bo 30. avgusta in ne 24., kakor je bilo
Sheboygan, Wis.
Članstvu društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ Uradno naznanjam, da je na seji dne 19. julija podal svojo resignacijo dosedanji tajnik sobrat John Mervar. Na izpraznjeno tajniško mesto je bil soglasno izvoljen sobrat Joseph Goličnik. V vseh zadevah, ki se tičejo tajniškega posla, naj se člani v bodoče obračajo na naslov: “Jo-
seph Goličnik, 1026 Kentucky Ave., Sheboygan, Wis.”
Nadalje opozarjam člane na sklep glavne letne seje, ki določa, da član, kateri ne more plačati mesečnih prispevkov, naj pride na društveno sejo in naj se tam opraviči. Kdor tega ne bo storil, mora vedeti, da se bo postopalo z njim v smislu pravil Jednote. Ni zadosti, da se nadleguje samo tajnika, ker on ne more in ne,sme iz društvene blagajne zakladati za nobenega člana, ako ni pooblaščen za to na seji. V upanju, da boste navedeno vpoštevali, ostajam z bratskim pozdravom,
Mihael Ortar, preds. dr. št. 82 JSKJ.
lažim, “bo vaša, in ta bo še bolj sveža.”
Potem si je naročil “well-done steak.”
Pri mizi na desno od mene, sedel je nek star gospod, ki nama je dejal: “Doma sem iz Kansasa, pa vse do svojega dvajsetega leta nisem vedel, da prihajajo školjke iz morja, kajti prepričan sem bil, da jih izdelujejo v tovarnah.”
Ko me je vlada poslala v Nemčijo, imel sem smolo, da sem se sestal s povsem novo vrsto kritikov, kateri vsi so mi “garantirali pod ‘častno besedo’” kaj je najboljše v Nemčiji. Tako se spominjam človeka, ki je bil prišel v Nemčijo, iz Zedinjenih držav in s katerim sva se slučajno sestala v restav-rantu, kjer sva naročila “dunajske klobasice.” Pa mi je dejal, da se te vrste klobase do be tudi na Dyckman St. in Broadwayu v New Yorku, in da so newyorške dunajske klobase mnogo boljše, nego v Nemčiji
In ker ga nisem hotel žaliti, mu tudi nisem povedal, da nemške klobase niso izdelane iz pasjega mesa . . .
V hotelu Esplanade v Berlinu imeli smo za večerjo pečeno divjo raco. In ni bolje pečenke na svetu, kakor je mlada divja raca. “Ta raca je presveža,” dejal mi je sosed, kije sedel pri moji mizi. “Pri nas v Angliji ne speko divje race, ako ne visi vsaj teden dni v hladilnici; pravzaprav, divja raca mora viseti toliko časa privezana za vrat, dokler jej vrat ne odgnije —šele potem je dobra za večerjo ali obed.”
Dejal sem mu,, da pred sto leti, ko še ni bilo železnic, ustreljena raca ni zamogla priti iz močvirjev severne Anglije v London v drugačnem, nego v “smrdljivem” stanju. Dejal sem tudi, da vsled tega so postale smrdljive race v Londonu moderne tako, da ako račje in drugo meso ni vsled starosti snirdelo, sploh ni ,bilo za tedanje “moderne” ljudi vžitno.
Toda prepričati ga nisem za-mogel—in tudi tukaj pri nas se staro Armourjevo meso bolj Spoštuje, kakor sveže meso . . .
Na reki Reni, med Franko-brodom in Kolinom, prisostvoval sem prepiru, ki je nastal med glavnim natakarjem in nekim ekspertom jestvin. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do prelivanja krvi. Bilo je v zimi leta 1912, ko sem potoval po Reni. In moj sosed je naročil srnjo pečenko. Prinesli so mu torej porcijo srne za dve marki. Pa je bila srnja pečenka polita s kislo smetanino omako, in ko je moj sosed pokusil pečenko, pričel je proklinjati kar po notah. “Ta omakci je kisla, pozovite ‘oberkellnerja’.”
In “oberkellner” je prišel ter poslušal celo litanij o psovk. Potem je pa dejal: “To je najboljša omaka, kar jih je na svetu. Mi plačamo kuharju tristo mark na mesec, samo da napravi tako omako. Še kronprinc je jedel tako srno s tako omako in kuhar je dobil potem ‘železni križec’ v odlikovanje.”
Vsled tega sem prišel do prepričanja, da je najboljše ako človek obeduje in večerja ono, kar dobi—nekateri ljudje so celo tako neumni, da si pokvarijo salato s sladkorjem . . . — o '
Čistoča zlata
Cisto zlato se smatra za 24-ka-ratno. Zaradi svoje mehkosti, čisto zlato ni za nikako praktično porabo, zato mu je treba primešati baker, srebro ali druge kovine. Štirinajstkaratno zlato ima 14 delov čistega zlata in deset delov primesi.
o— -----------
PORABA GASOLINA
Trgovinski department računa, da vsak avtomobilist v Zedinjenih državah porabi povprečno 594 galon gasolina na leto.
NOČNO SREČANJE
Bilo je lansko leto, meseca julija. Noč je bila jasna in topla. Nad zemljo par čevljev je visela bela megla ali ne zadosti gosta, da bi zakrivala leno tekoči Volčji potok (Wolf Creek) na moji levici, in resne, krive in visoke stoletne vrbe ob bregu prvotne struge tega potoka na moji desnici. Mahal sem jo počasi z ribolovno palico na rami in z več posodami polnimi raznih črvov in glist po stranskem železniškem tiru par milj severno od našega mesta Barbertona.
Od bližnjih farm sem se je slišal v presledkih nekam tužno lajajoči glas psa-čuvaja ,in iz bližnjega griča se je slišalo skovikanje sove (screech owl). Kazalec na moji uri je kazal več minut čez polnoč. Spomnil sem se na prislovico v starem kraju, češ: “Noč ima svojo moč.” Največ take nočne moči je bilo tam seveda okrog polnoči. Takrat so se najraje prikazali mrtveci. Neumne so se mi zdele te vraže. Namesto te bajne nočne moči sem si želel, da bi imel raje jaz. tako noč, da bi vprašal te vrbe, kaj vse so videle pod svojimi vejami, ko so bile mlade. Da bi mi povedale o rodu Indijancev, ki so tod bivali, lovili divjačino in ribe v potoku pod njimi.
Ravno sedaj je blizu tam velik stroj (dredge), ki delu strugo proti sredi velikega močvirja (Copley swamp), katerega mislijo vsaj delno osušiti. Stroj odkriva razne spominke na te prvotne prebivalce teh krajev. Na dan prinaša kamenite konice puščic in drugo orodje.
Močvirje samo je bilo enkrat velika trdnjava Indijancev. Le domači bojevniki so vedeli za skrivno stezo* ki je držala do sredine močvirja, kjer ,je bila trdna zemlja in naselbina. Več belih ljudi v spominu še sedaj tukaj živečih, se je že v tem močvirju izgubilo, kjer so bili potem pogoltnjeni v globoko blato. Pred menoj miljo daleč se je komaj Vjdel Opazovalni hrib (Look-out-Mountain). Iz tega hriba se ob čistem zraku vidi na 70 milj daleč. Ta hrib so Indijanci rabili za opazovanje, kakor ime pove. Na njem so zažigali po potrebi tudi takozvane signalne ognje.
Prišel pa je pred nekako sto leti bel človek in prepodil te ljudi. Ako niso hoteli iti, jih je pomoril, in si tam naredil farme. Na tem hribu se vidi še par nagrobnih kamnov v razpadajočem stanju, kjer so imeli pijo-nirji svoje pokopališče. V tem premišljevanju nisem niti naj-manje slutil ali se nadejal, da bom tudi jaz okusil moč noči, in sicer na način, ko taka moč vsled prestrašenja povzroča mrzel pot, ježenje las, slabost v kolenih ali kakor že. Naproti po železniškem tiru je prihajala moška postava, v kateri sem, ko je prišla bližje, spoznal pokojnega Johna B. Hodil je nekam čudno, nekam, rekel bi tajinstve-no. Pred več meseci sva delala oba v eni in isti tovarni. Bil je zelo prijazen človek in nikdar kislega obraza, vedno z nasmehom na ustnicah. Bil je že prileten pečlar. Bila sva prijate-; lja. Ko ga nisem več dni zaporedoma videl v tovarni, vprašam sodelavca, kaj je vendar z Johnom, da ga ni več delati. Ta me pogleda debelo in reče:
“Ali ne veš? Ali res ne veš, da je John-a ravno danes teden ubil avtomobil, ko je šel iz dela?”
Odgovorim mu, da sem slišal, da je nekoga ubilo, ne pa John-a. Ta novica me je užalostila in hudo mi je bilo, ker nisem John-a videl nazadnje vsaj na mrtvaškem odru, predno so ga odnesli v grob. “No,” mislil sem si, “sedaj ga bom videl drugače!”
Nikdar nisem še slišal, da bi bil mrtvi koga pojedel in menda tudi mene ne bo. ‘Ko sva prišla že prav skupaj, je tudi on mene spoznal in na obrazu sq mu je
pokazal# znani smehljaj. Ustavil se je in rekel:
“No, kaj me pa tako debelo gledaš? Ali me-e-e-a v-v-več ne poznaš?” Govorica ga je izdala, da je precej natrkan. Takoj sem bil gotov, da John na vse zadnje ni nikak mrtvec, ampak živo meso, kri, koža in kosti s precejšno mero tekočine v telesu.
“No, ali si gluh?” je zopet začel.*
“Nisem gluh ne, ali ustrašili pa ste me prav zelo. Slišal sem, da vas je ubil avtomobil, ko ste šli z dela, in mislil sem, da ste duh.”
“Kaj, me*nne? Mene ubilo? Hk, hk, ha, ha, ha! Meene, hk, veselega, vrrlega starega fanta ubilo? Be-be-ži no!”
Povedal mi je, da se mu še nič ne mudi umreti, posebno še zato ne, ker ne bi nikdo za njim žaloval in nikdo nosil žalne obleke. Voščila sva si lahko noč in ko sem se ozrl , nazaj, sem videl John-a, kako je počasi koračil in včasih tudi meril, kako je široko med tračnicami. Tako torej je bilo moje prvo in upam tudi zadnje srečanje “mrtvega človeka” in okus nočne moči.
Anton Okolish.
PREVEČ NEZGOD
Iz poročila National Safety Council za leto 1930 je razvidno, da število smrti radi nezgod je v tem letu, znašalo 99.000. To je strašno število in naj višje izmed vseh prejšnjih let.
Avtomobil je odgovoren za 33,000 življenj, drugi visoki rekord, namreč 5 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Poleg teh smrtnih nezgod bjlo je v cestnem prometu poškodovanih kakih 1,000,000 ljudi. Prevelika brzina je bila vzrok za 19 odstotkov poškodovanj in 29 odstotkov smrtnih nezgod. Trideset odstotkov voznikov, zapletenih v smrtne nezgode, je bilo pod starostjo 25 let. Da so ženske bolj skrbne voznice, je morda razvidno iz dejstva, da 94 odstotkov voznikov v smrtnih nezgod je bilo moškega spo ' la.
Veliko je število nezgod v hiši vsled padcev, opeklin, eksplozij, zadušenja itd. Te domače nezgode so lani povzročile 30,-000 smrti in skoraj 4,000,000 poškodb. Največ smrti je bilo radi 'padcev; opekline in eksplo zije so bile druge na vrsti in zadušenje je bilo na tretjem mestu kot vzrok smrti radi ne zgod v lastnem stanovanju.
Kar se tiče incTustrijalnih nezgod, jih je bilo nekoliko manj kot leta 1930. Vendar je bilo še vedno 19,000 smrtnih nezgod in kakih 2,500,000 industrijal-nih nezgod, ki so povzročile le poškodbe. v
Zdi se, da največje tovarne so storile naj večji napredek v znižanju števila rtezgod.
Dvajset tisoč smrti in približno poldrugi milijon poškodb je pripisati raznim nezgodam, kot utopij en ju, nezgodam s strelnim orožjem itd.
Železnice so znižale tekom zadnjega leta število smrtnih nezgod za devet odstotkov, na drugi strani bilo je več smrtnih nezgod pri aeroplanih, zlasti onih, ki služijo zabavi in športu.
Utonilo je približno 8,000 ljudi in nezgode s strelnim orožjem so odgovorne za 3,000 življenj. Najvep izmed teh zadnjih smrti je bilo radi igranja z dozdevno nenabasanim revolverjem.
National Safety Council računa, da gmotna zguba letnih nezgod znaša v Združenih državah §300,000,000. —PLis.
o-------------
MALA VAS
Uradniki ljudskega štetja niso imeli dosti dela in zaslužka v vasi Killisno, Alaska. Prebivalstvo vse vasi znaša namreč samo tri osebe.
Cvetko Golar: j
Njena prva služba J
Ko je morala Katrica od doma, je bila še majhna in otročja deklica. Pustila je lisko in pastirje, prijateljice in nedeljsko petje in je šla z materjo v mesto. Rožast robec je imela na glavi, modro križasto kučamaj-ko na telesu, ki se je tesno zapenjala na mladih, klijočih prsih, in rdeče pikasto krilce. Mati je nesla zavitek obleke, njen glavnik in okroglo zrcalce, katero je kupila od kosmatega krošnjarja. Tudi srček iz lecta je bil vmes, majhne orglice in dva rdeča, tenko narezljana papirčka. To je imela za spomin od svojega prijatelja, ki je z njo pasel in ji piskal na piščalko. Ko sta hodili z materjo po prašni cesti, se je spomnila vsega, in skoro ji je bilo hudo, da tudi ona ni kupila vsaj udečega srčka tistemu pastirju za spomin. In niti roke mu ni dala v slovo, še videla se nista ko je odhajala iz vasi.
Težko ji je bilo pri srou, in že bi se bila najrajša obrnila nazaj proti domu, ali pogledala je mater, videla je njen skrbni in. utrujeni obraz, na katerem je bilo zapisano samo trpljenje, in je šla tiho kraj nje. še včeraj se je veselila, da pojde od doma, in je komaj čakala, da pusti domačo hišo. Tako se je že naveličala vsega. Dolgčas ji je bilo na paši, in je zvečer hitro gnala domov. Ko pa je stopila v hišo, so vpili in se jokali njeni mlajši bratci. Morala jih je pestovati in jih pitati z mlekom, a zraven je bila sama lačna in žejna. Vrhu tega je imela očma, ki je prišel včasi pijan iz krčme in je kričal in pretepal njo in mater. Zato se je namenila služit. O, saj je poznala tisto žensko, h kateri je bila njena pot. Saj je b% že pri njih in je bila z očmom celo nekaj v žlahti, in tista je rekla, da jo vzame. V mestu je stanovala in pravila je, da ima gospode na hrani in da veliko zasluži. Katrica sicer ni vedela, kako je to, ako so gospodje na hrani, pa si je mislila, da mora že nekako biti. ženska je tudi dejala, da ji ne bo nič hudega. Samo v kuhinji bo pomagala in gospodom bo stregla, kadar se malo privadi.
Zato je šla z materjo brez strahu, čeprav še ni bila nikoli več dni od'doma. Mogoče ji bo lepo in dobro, in tisti gospodje bodo prijazni ž njo, in ženska ji bo kupila naglavno ruto, rumeno ali belo, kakor jih nosijo že velika dekleta. In potem pride domov, kadar bo semenj, in vsi jo bodo gledali in se ji čudili, da je že tako .zrasla in je tako lepo oblečena. Tudi tisti pastir jo bo \4del, od daleč se mu bo nasmehnila, na skrivaj mu kupi srček, in kadar pojde mimo njega, se bosta oba zasmejala.
“Kako si že velika,” ji bo rekel.
“Pa kako si bila majhna, ko si šla v mesto.”
In pastir Tinče jo bo gledal in odpiral usta, a ona mu pokaže, kaj mu ja kupila.
“Ali še paseš,” ga bo vprašala. In ko ji bo pritrdil, bo dejala:
“Jaz pa nič več, samo gospodom strežem.”
In pri teh mislih se je Katrica tiho smehljala in zelo prijetno ji je bilo pri srcu. Komaj je slišala, ko je izpregovotila mati:
“Ali te kaj bole noge? Nič naj te ne bole, saj sva kmalu tam.”
“Saj me ne! Samo da bi tista ženska ne vpila nad menoj! Ali bom morala tudi vodo nositi?”
Tega mati ni vedela, ali pa ni hotela povedati. Oh, Katrica se je bala težkih škafov, s katerimi je doma napajala živino. Težko jih je vzdigovala in nosila v hlev pred vole, ki so pili v dolgih požirkih, včasi v hudi vročini vsak po dva ali celo tri škafe. Ne, tega ji ne bo treba, saj gospodje pijejo vino, tisto, ki je lepo rdeče, kot bi cvetela roža v kozar-(Dalje na 6. strani)
NJENA PRVA SLUŽBA
le govoriti se moraš naučiti. Ha. ha!”
In gospod je odšel pa se takoj vrnil.
“Na, mala krajcar, da boš pridna. Koliko si že stara?” “Petnajst let.”
“Ha, ha,” se je zasmejal gospod.
Katrica je zardela in jo je bilo sram, ker ni vedela, zakaj se gospod smeje. Hitela je umivati krožnik in je skrivala oči.
“Kako ste poredni nocoj, gospod Šavs! Saj veste, da je še neumna.”
“O, takele kmečke bunkice so presneto brihtne, oh, kaj vse vidijo, pa na paši, kjer se mečejo s pastirji.”
“O gospod doktor Šavs, kaj bodo otroci! To je še vse neumno! Kaj. pa mislite! Saj je komaj pogledala v svet! Moški si le nekaj mislite, kar ni nič. Kmečka dekleta še vedo ne, čemu so na svetu.”
“Prekleto se kmalu zbrihtajo! Saj sem jih slišal, take' so brusile kot stari dedci!”
“Eh, nikar ne govorite! Saj vem po sebi. Ko sem bila stara dvajset let, se me 'še ni dotaknil noben moški. Mlada dekleta so neumna in nedolžna, le fantje jih skvarijo. Nikoli nisem’ gledala za njimi, no, potem je prišel pravi —.”
“Ha, ha, kot pravi pesem: “Ko prišel bo pravi, vso tvojo lepoto zastonj bo imel.” — Ali ne? Potem je pa šlo hitro, koliko jih je bilo na vsak prst?”
“Ni bilo tako hudo, kakor mislite. Seveda se jih nisem otepala, svojemu sem bila pa le zvesta, ko sva se vzela.”
“Seve, kadar je bil doma. Kaj pa takrat, kadar je šel po kupčiji?” I'
Katrica ni vedela, o čem prav za prav govorita, vendar je vsa rdeča povesila oči. Potem sta ona dva govorila tiho med seboj, smejala Sta se, in gospodinja je veselo zaklicala za njim: “Pa nikar ne pozabite, da ne bom zastonj čakala! V nedeljo vas že ni bilo! Seveda takrat si izbere gospod Šavs mlado gospodično, da jo pelje na lepše.” Smehljaje sta se razšla.
“Vidiš, kako je gospod doktor zgovoren! Le prijazna bodi ž njim, seveda tako, kot se spodobi.”
Ko so odšli gospodje, ki so bili na večerji, je nanosila vode in z gospodinjo sta pospravili kuhinjo. Posteljo jo imela v temni shrambi, ki ni imela okna. Ko je legla vsa trudna ni mogla zaspati, in sedaj se je zopet spomnila matere in doma. Ves čas ji je bilo srce težko in polno Čudne žalosti. Silno si je zaželela domačih ljudi, in mislila je, ali se je spominjajo tudi oni? Iz oči so ji pritekle solze, in zavijala se, je v rjuho, ki sta jo bili prinesli z, materjo od doma. Tesno se je zavijala vanjo, in bila ji je ljuba in gorka, kot edini spomin na domačo hišo. Zazdelo se ji je, da ni sama, da ima prijateljico s seboj, kateri lahko vse zaupa in ki ostane zmerom prf njej. Ali solze so ji tekle brez pre-stanka, in želela si je domov, in vsaka stvar, na katero je pomislila in ki jo je imela doma, ji je bila naenkrat tako draga. Po kolenih bi šla, okoli hiše, in na pragu bi ležala vso noč, samo da bi bila pod tisto slamnato streho, ki spi pod njo njena mati. Celo očima se je rada spomnila in nič mu ni zamerila, da je bil včasi hud z tfj°- Zaspala je, a še so tekle solze po licih, in v nemirnih sanjah je drhtela po vsem telesu. Na pol se je predramila, in ko se je spomnila, da je pri tujih ljudeh je iznova zaihtela neutolažljivo.
že teden dni je bila Katrica v
mestu, in sedaj je že stregla gospodom in jim nosila na mizo ; jedi in vodo. Tudi po vino je že stekla, pa le redko kedaj, ker so bili gospodje skromni. Med njimi ji je bil najbolj pri srcu mlad študent, ki je prihajal navadno sam in pozno, ko so že drugi odšli. Sedel je v kot za mizo in jo je vprašal, kje je doma? Bil je zelo prijazen z njo in je ni gledal tako čudno in bodeče, kakor tisti gospod doktor, o katerem pa so govorili drugi gostje, da ni doktor, temveč le nekak škric, ki sestavlja kmetom tožbe. Najbolj rada je bila s študentom, ki je bil tudi doma na kmetih, in je znal toliko povedati, kako je doma delal in pasel, ko je bil še j majhen. Kadar je govorila z njim, ji ni bilo na pol toliko dolgčas, in takrat se ni solzila. Dru- j gače pa se je morala zmeraj bri sati, ker so ji šiloma tekle solze. Ni jih mogla ustaviti, in čeprav je gospodinja kričala nad njo. Zmerom bolj ji je bila na mislih domača hiša in natančno si je predstavljala, kako je zjutraj vstala in je 'šla v hlev k liski. Oh kako rada bi zdaj vstajala če tudi na vse zgodaj in bi ji bilo mraz in bi še rada spala. Vse bi naredila, z očimom bi bila prijazna in vse bi storila, kar bi ukazal.
Opoldne, ko so bili vsi gostje zbrani pri jedi, je za kratek čas pozabila svojo žalost, ali solz ni mogla ustaviti.
“Gospod Lojk, prinesite ji škatlo, da bo shranila solze, ha ha,” se je neusmiljeno pošalil tisti gospod, ki je hotel biti doktor. Vsi so se zasmejali okoli mize in Katrico je bilo sram. “Torilo ji dajte!”
“Latvico!”
“Skledo!”
“Copato!”
“Ha ha!”
Vzkliki so deževali nad njo, gospodje so se smejali, da so se zvijali po stolih.
“Ali ji pa dajte poljub, gospod Lojk, ha ha, saj znate.” Gospod Lojk je bil majhen gospod z veliko grbo, ki je govoril in se smejal s tenkim, piskajočim glasom. Včasi se je zagledal v Katrico in ni pustil oči od nje, zato se ga je bala, čeprav je bil suh in majhen. Bil je tudi plah in ni nikoli govoril z njo. Le v družbi je rad spregovoril, pa se je takoj zasmejal in čakal, da se drugi z njim zasmejejo.
“Zakaj pa ne, gospodična Katrica, pa se poljubiva.” Zoperno se je zasmejal, in njo je oblila vročina, še nikdar ji ni nihče rekel gospodična, in zdelo se je. da se tisti bledi gospodek norčuje iz nje. “Alo začnita,” je nadaljeval gospod doktor. “Eiia, dve, tri, hitro, gospod Lojk, objemite Katrico!”
Prinesla je ravno krožnik juhe na mizo, ko je skočil girbee proti njej in jo zgrabil s koščenimi prsti. Juha je pljusknila čez rob in se zlila malemu vsiljivcu za vrat. Ni je izpustil in jo držal s trdimi rokami strastno kakor v kleščah.
“Ha ha,” se je zakrohotala družba.
“Krstila vas je, gospod Lojk. zdaj imate že pravico do nje.” Katrica je zaihtela in se skušala izviti, ko je stopila gospodinja v izbo.
“Kramp neroden,” je zavpila nad Katrico, ko je videla, kaj se je zgodilo.
“Ne zamerite, gospod Lojk, saj vidite, da je cela kmetica.” “Imenitno ste jo skupili,” se je krohotal gospod Šavs in skakal po stolu. “Te pa ne boste izlepa pozabili.”
“Prosi gospoda odpuščanja,” je ukazovala gospodinja. Katrica je od sramu in togote skočila v kuhinjo.
“Ali ne boš! Glej jo, kako je ošabna,! Brž, če ne jih boš dobila!”
“Le pustite jo, gospa, saj je dobil samo to, kar je iskal.” “Saj ste me vi zapeljali,” se je izgovarjal politi grbec in slačil suknjo.
. “Vi ste krivi, gospod strgani doktor, vas bi morala, ki zmerom delate zgago.”
(Nadaljevanje iz 5. strani) cu. Tudi ji ne bo treba kidati
gnoja, kakor je morala doma z materjo in bratci. Očim je šel v krčmo, poprej pa se je trdo postavil pred njo in jo zapodil v ilev.
Tako je premišljevala Katrica, in med tem sta prišli z materjo v mesto. Saj še videla ni tistih visokih hiš, ki so šle druga za drugo, saj se je komaj izogibala vozovom, in je kar naprej pred njo ali za njo tulilo, zvončkljalo, cvililo, da že ni vedela, kam bi skočila. Mati je vedela za pot in je šla tik nje. Ustavili sta se v ozki ulici pred starinsko hišo in stopili na dvorišče. Z zavihanimi rokavi je stala tista ženska na pragu, % mastnimi rdečimi rokami se je podpirala ob bok in v obraz je bila znojna.
“Ali sta prišli,” ju je pozdra-vila.
“Oh, ravrio prav, toliko imam dela, da ne vem, kje sfe me drži glava, že dva dni sem sama, dekla mi je ušla, no, saj je prav. Takšna lenoba je pa bila, da je kar smrdela. Pa sedita!”
Prinesla jima je kave, mlačne in postane, in je govorlia in govorila. Mati jo je poslušala vsa skromna, stiskala se je za mizo in kimala z glavo.
“To pa že rečem, da danes ni ene dekle, ki bi bila kaj prida. Vsaka bi stala pa se gledala in razmetavala denar za cunje. Pa dedci, samo dedci so jih. Oh. kaj pa je pri nas dela! Saj sama vse opravim. Nekaj črepinj je treba umiti, pa vode nanositi! Tako ji bo pri nas, kot da je že gospodična. Kaj pa mislite! K meni hodijo samo boljši gospod ie.”
Rado Murnik:
JARI JUNAKI
PRIJATELJ PERUTNINE (Konec.)
Presrečnim troletnikom so se topila srca ob tej presladki godbi . . . Toliko dolgih, dolgih mesecev, toliko let so hrepeneli po tem čarodejnem znamenju prostosti! Tedne so šteli in dneve do tega rešilnega trenutka in čakali, čakali . . . Došlužili so dejansko službo vojaško—ali tudi tri dragocena leta najlepše dobe človeškega življenja so ubežala za zmeraj . . . Toda—zdaj se vrnejo fantje domov, domov—v domačo vasico, k materi in ljubici in sestram, k očetu in prijateljem in bratom! Nič več se jim ne bo bati slabe volje vsakojakih mogočnikov, nič več nobenega ra-porta, nič več kazni zaradi vsake malenkosti! “Najlepše bukvi-ce,” dopustne knjižice,, oproste začarane sužnje vkratkem, jih razačarajo inrizpremene zaklete titularne,osle in bike, kozle in mulce, opice in jazbece, nosoroge in dromedarje v pametna bitja, pravemu človeku čudovito podobna.
Take in enake sladke misli so opajale tretjeletnike. Veselili ' so se pa tudi reservisti, druigoletniki in novinci. Tuintam je kdo hudo zamežikal, da bi utajil izdajalno solzo blažene radosti. Tu-patam je kdo zajuckal sramežljivo skrit v koruzi.
Ali takoj je iztegnil svoj vrat hudobni Apis, stotnije zlobni
oča.
“Tiho!” je z razljučenim, zavidnim obrazom poluglasno svaril fante. “Kdor zauka, ne pojde na dopust, ampak nekam drugam !” ’ #
Po slavni zmagi in po oceni završilnih vaj je krenila dolgo-vrstna vojska proti Celju, “pešaki s telečaki; konjeniki in topniki; vozataji in stražaji; zemljerovi, konjekovi; strelci mladi,.golobradi; ropotači in piskači.”. Ob potu je stalo vse črno radoglede-ga občinstva. Dame s pisanimi solnčniki, v pestrobojnih oblekah, so sedele in stale v kočijah in se živahno razgovarjale s svojimi kavalirji, glasna dečad se je drevila pred godbo.
Ob ovinku dolge ceste so se ustavile prašne ,vrste sedemnajstega polka. Godba je udarila in zasvirala burno koračnico. V odliko za izborni naskok je defiliral polk pred cesarjem. Zadovoljno je ta motril koren jaške velikane; zagledavši pa majčknega častnika vštric samih orjakov, se je nasmehljal polkovniku: “Le
glejte, gospod polkovnik, da medpotoma ne izgubite onegale malega nadlajtnanta!”
V žgoči vročini je korakal polk dalje. Gospod-Morova stotnija se je ustavila na trati pred čedno vasjo. 2e so uspehani vojaki postavili puške v piramide in odložili težke nahrbtnike, že so se obrnili častniki, da bi odšli, ko se je oglasil iz vrste prvega voda vesel klic! “Kikiriki!”
In takoj se je zopet okrenil gospod Mora, stotnije hrabri poglavar.
“To je bil petelin!” je ugenil duhoviti poročnik Knickebein “Kdo vraga ima petelina s sabo?”
“Narednik, preiščite malhe in tarniste!” je ukazal stotnik Mora.
Kurja polt je izpreletela Cociancicha, ko je privlekel Apis zadavljenega petelina iz njegovega telečjaka na svetlo.
Prostaki so se tiho muzali, gospodje pa so gledali vsi začudeni zdaj petelina zdaj Italijana. Stotnije skrbna majka, mozoljasti Hudournik, pa je spričo take. izprijenosti klavrno maja) glavo in iz ust mu je ušel žalosten samoglasnik.
“Gorak je še, gospod stotnik!” je tiho hohnjal prebrisani lajtnant Knickebein Sn dostavil bistroumno: “V tornistru je pel
svojo labodjo pesem!”
“Kaj ? Kaj ?” je zakričal skoraj o'benem stotnik Mora nad Cociancichem in izbuljil oči, da so se mu videle nabrekle rdeče žilice na beločnici. “Petelin? Ha—petelin! Petelin v tornistru? Narednik, zaplenite ga! Da ga ne vidim več! Zakopljite ga' Cociancich, danes k raportu!”
Kmalu po menaži je bila kurjemu tatu ura povračila. Trdovratni grešnik se je zagovarjal in trdit,- da je našel petelina ?a plotom.
“Ne govorite mi tako neulhno!” je razgrajal stotnik. Prihko so mu blisnile oči in se jele sukati, kakor bi jih nevidni duh nedolžno umorjenega petelinčka jezno potezal na nitkah. “Kaj mi hočete natvesti?”
“Ma ga je bil . .. gia morto! Ma ga je pel Tratar. Tratar ga žna bolje peti ko dešet petelin, si, si!”
“Drugega bi rad spravil v neserčo?” je kričal stotnik. “Jaz vam že pomagam! Tudi mrtvega petelina ne bi smeji vzeti! Ali ste prišli zato na velike manevre) da bi se vojskovali s kuretino? Ali se spodobi vojaku, da prenaša mrtvega petelina v telečjaku? In ravno pri moji kompaniji se mora zgoditi kaj takega! Prihodnjič si privoščite poln kurnik-, kaj? Ne bodite tako snedeni! Predpisi velevajo, da mora vojak izhajati z menažo in s plačo. Pečenke in Šampanje mu ne ponujajo nikjer v nobeni armadi. Ali hočete nemara vi uvesti druge naredbe? Za to bi imeli drugačnih glav dosti. Fej, požeruh! Dolgo sem že pri vojakih, ali kaj takega nisem doživel še nikdar! Ce pa dobom kakšno ovadbo, se pogledava še drugači! Najrajši bi vas spravil v trdnjavo 1 Sram vas bodi! Pet dni strogega zapora! Tudi se ne smete nocoj z drugimi dopustniki po železnici peljati domov, ampak peš pojdete z mlajšim moštvom, ki ostane pri kompaniji. Odstopite!” “Zastonj se je tržaški gospod veselil pojedine!” je preudarjal Tratar. “Zastonj je pofulil petelina in ga v potu svojega obraza po hribih in dolinah prenašal v košu! Tri dni bo ubogi romar krevsal v najhujši vročini proti Ljubljani, pet dni bo poštenjak
stokaj na dilici ...”
In zdelo se je možu osvete dosti. Pokaj bi ga še tožil? Pokaj
bi se silil za pričo ? ,
Stotnik Mora je plačal moštvu velikodušno—iz menažnega prihranka—več sodčkov piva. Poraženi Cociancich se je kujavo stiskal v stran in klel: ‘Diavolo! Diavolo!” Radopevni fantje pa so bili Židane volje in prepevali venomer: “Nobene bukvice niso tak lepe . . .” Zlasti Tratar se je radoval, kakor da so ga pravkar pritrdili v deveta nebesa. Celo godrnjavemu Apisu se je razjasnil obraz in brki so mu nekAm prijazno lezli vsaksebi; v bližnji gostilnici je bil pokopal zaplenjenega petelinčka slovesno
z nožem in vilicami.
Strašno grdo se je držal Cociancich, ko so se dopustniki prepevaj e, uka j e in vriskaj e odpeljali z dolgim vlakom. Še bolj pi-
Sredi popoldneva se je mati spomnila, da bi šla. Vstala je in ji v zadregi podala roko. Katrica se ni mogla premagati in je krčevito zaihtela. Mati jo je skušala pomiriti, njena nova gospodinja pa se je obregnila nad njo: . .
“Kaj bi se kisala! če misliš, da ti ne bo dobro, saj lahko greš. Saj res! Kar za malo se mi zdi!”
Katrica je hitela brisati solze in je šiloma dušila jok. Mati je zaprla duri za seboj, in Katrica je ostala sama s tujo žensko.
“Kar preobleci se, vzemi predpasnik, oh, vedve ste me zmotili, da še nisem pomila. Zvečer pridejo gospodje na večerjo, pa morava biti gotovi, drugače so hudi. Pa onikati jih boš morala, in po vino jim boš šla. Saj ne bo zastonj, oh, to so dobri gospodje, posebno eden. Tistemu boš morala reči gospod doktor. No. zdaj pa steci p6 vode!”
In pokazala je Katrici velik škaf, da se je takoj spomnila na žejne vole v domačem hlevu.
In tako je začela Katrica služiti. Zvečer so prišli gospodje, a seveda jih je Katrica komaj videla iz kuhinje. Le eden je prišel k ognjišču, da si je nažgal ci garo.
“To je pa naša nova dekla,” je dejala gospodinja, “no, Katrica, pozdravi gospoda doktor
Bilo jo je sram, da bi se naj-rajša skrila. Spomnila se je domače hiše, tam bi skočila na izbo, se stisnila za staro skrinjo, pa bi bilo! Zdaj pa je stala pred neznanim mladim človekom, ki ga še ni nikoli videla, in bi ga morala že pozdraviti!
“Reci dober večer!”
Katrica je koiyiaj slišno pozdravila, in tuji gospod se je nasmehnil.
“Tako, tako, je že prav, mlada kmečka punčika! Saj pojde,
sano pa je pogledal izpod čela, ko je zaslišal iz zadnjega voza varavo posneti pozdrav veselega Tratarja.
“Canaglia! Canaglia!” je grgral s ‘težko sapo in škripal z zqjbmi.” . ■
Petelinji “kikiriki” mu je ves dan zvenel P° ušesih, in še dolgo poslej so ga obhajali skrajno neprijetni občutki vselej, kadar je zaslišal kurji tenor. ,
(Povest “Prijatelj perutnine” je ponatisnjena iz knjige ‘‘Jari junaki" katero je spisal slovenski pisatelj-luimorist Rado Murnik, ki se' bolehen in
postaran nahaja v hiralnici v Ljubljani, 's Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu zbira zanj pomožni lond. Tozadevne prisPevKe sprejema tudi uredništvo Nove Dobe.)
t
“Molčite, drugače vas uda- : rim, da vam bo zrastla še spre : daj grba,” je dejal oni užaljeno in srdito.
“Bodita mirna, gospoda! Samo ona je kriva, ta kmečka bu tara,” je' hitela gospodinja.
“Čakaj me, to povem materi,” je zakričala nad Katrico.
“Oh, že dosti sem imela de kel, tako nerodne pa še ne !”
Šla je za njo in zaprla za seboj vrata, in gospodje so smehljaje poslušali sirovo kričanje nad dekletom, le gospod doktor Šavs ni mogel pozabiti hude žalitve.
“Prepovem si od vas take be isede,” je zakričal nad grbcem. i “Nazadnje pa—kaj naj pričakujem od človeka, ki je od Bo ga zaznamovan, drugega, ka-Ikor zlobnost in nesramnost,” je ošabno izpregovoril.
“No, no, le nikar tako visoko1 Saj ste se zadnjič sami bahali, seveda v pijanosti, da govorite kmetom kot raztrgan doktor in da jih vlečete za nos.”
“Molčite, ki ste neumni kot moj čevelj.”
“Kot moj čevelj! Ali je plačan?” je togotno zapiskal bledi pisar.
“Ks, ks,” se je zaslišalo od spodnjega konca mize, kjer je sedel in srebal juho z veliko slastjo drobni knjigovez.
“Le dajta se, bo kaj zabave. Pa grem po meče, da se bosta dvobojevala kot tisti trije mu-
šketirji, ki sem jih oni dan* zal.”
(Dalje prihodnjič)
’•
|| TISKOVi
od najmanj^ do oajvečje #
* društva
in posamezni*8 izdeluje lično moderna w venska unijska tiskaj
Ameriška Domovin1
G 1 1 7 ST. CLAIR AVj
cleveland^oH^
i
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVIS^ j SLOVENSKI DNEVNI*
V AMERIKI
Je najbolj razširjen sloVe][(D list v Ameriki; donaša nje svetovne novosti, natf Izvirna poročila iz stare “ Ji ; vine; mnogo šale in Piromanov najboljših pisatelj
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo poSlU* Vsa pisma naslovite n*1
GLAS NARODA,
21« W. 18th St., New York^
SLOVENSKA HRANILNICA Lfv
Ustanovljena leta 1916 _ [ ie
Sprejema denar po pošti i ^ 1
plačuje po 1. jul. Pridite ali pošljite na Uo^.,
4po^, International Savings and Loan
I/ O/ 6235 St. Clair Ave. J7'1
/2 /O ali if*
7 819 East 185th St.
na vaše vloge CLEVELAND, O. sL^
[it,-j
ANTON ZBAŠNIK K
Slovenski J*vni Notar ,,xH|
5400 Butler Street Hltsburgi
Iideluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice »take Trete, l8l|
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodiel zt Am*rl m, stari kraj. PiSite ali pridite osebno. . 'n.
JSJEGLEDE KJE ŽIVlTČ
v Kanadi ali Združenih Državah
^ f ^
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako sc poslužujete 11 ^
za obrostonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro ^
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4c'c že s pfv*"'
dnem vsakega meseca. j 'Mn,
t/ ttk
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljence* i '>n
polnih zneskih, kakor so izkazani na izdajnih potrdilih. J
Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude časa, bre* " potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s P°dplSeV slovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošlU® j ‘•M
) dokaz pravilnega izplačila. ;
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju neS[Iudi V?-)'o delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih : v
sodniji v stari domovini. , «
SAKSER STATE BANK , $
82 Cortlandt Street New (s,
-----------------Telephone BArclay 7—0380 all 0381 J. (
________________________________________________________
NAZNANILO IN ZAHVALA ^
— | ! v \
Potrtih src naznanjava žalostno vest, da je nenadoma PreItl najin brat ^
Pavel Urbančič I
pol" [ J. *
Dne 29. junija je šel zdrav in dobro razpoložen na delo, 0 ^ m(j
dveh istega popoldne pa se je v.,led vročine mrtev zgrudil >'a. 0 w
Pokojnik je bil član društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JS*4 izobraževalnega in podpornega društva Planinski Raj. Tem P i? \
naj bo izrečena iskrena zahvala obema omenjenima društvoi” st, tj|.
• darovane vence, kakor tudi za vso bratsko skrb in naklonJ^ii Ji
kateic so člani teh društev izkazali pokojniku na mrtvaške)« sj
in s f-premljevanjem na prostor njegovega poslednjega počiti :
Iskrena zahvala za darovane vence naj bo izrečena sle£*ej^r5- '
Mr. in Mrs. Frank Muha, Mr. in Mfs. John Primc, Mr. ,
Tony Narakus. Powers and Thompson Co., sodelavci pri and Thompson, društvo sv. Mihaela, št. 92 JSKJ in podpor1* k
izobraževalno društvo “Planinski Raj." ^
Prisrčna hvala naj bo izrečena vsem, ki so darovali z*1 !
zadušnice, in vsem, ki so dali za pogreb potrebne avtomobile „j[0 J
plačno na razpolago. Zahvaljujeva se pogrebnemu zavodu " j« (j
in Težak in istega priporočava tudi drugim rojakom. A kateri pomotoma prezrt, naj oprosti. , ‘Ji
Dragemu bratu naj bo lahka ameriška gruda!, V
laie ^
Žalujoča brata: Louis Urbančič, 802 Bellview Ave., B°c ^ ,