Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje »n praznikov ob polu enalstih dopoldne. Naročnina z dostavljanjem na dom ali po poSti K 1-50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, nolletna K 9—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-Tomctvn k apr— - Naslov: Upravnlštvo .Zarje" v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. iiraHnp ure za stranke od 11.—12. dopoldan in Js	 od	6.—7. zvečer.________________n
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniSke rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka O vinarjev.
Štev. 38.
V Ljubljani, v četrtek dne 20. julija 1911.
Leto I.
Šušteršič, Rybar, Gregorin et comp.
Dopolnjeno je! Šušteršič je dosegel svoj dolgo zaželjeni smoter in je zbral pod svoje poveljništvo vse poslance izvzemši ljubljanskega naprednjaka dr. Bavniharja. Nadstrankarstva in izvenstrankarstva v Trstu in na Goriškem je konec; Rybar in Gregorin sta vklonila tilnik in se podala v službo generahssimu vseh slovenskih klerikalcev.
Ustanovitev Hrvaško-slovenskega kluba s Šušteršičem na čelu in z izključitvijo Ravniharja daje našim političnim razmeram popolno jasnost: Klerikalizem je zavladal na celi črti in od Drave do Jadranskega morja se mu kla-ujajo slovenski meščanski poslanci brezpogojno ter ga sprejemajo za podlago svoje politike. Dr. Ravnihar je osamljen, izključen iz skupnosti in vzajemnosti, ker ni zaprisežen klerikalec in ker hoče Šušteršič tudi Ljubljano še ugnati v kozji rog.
Klerikalnemu „nekronanemu vojvodi" se te more zameriti da hoče razširiti meje svoje vojvodine in da postavlja svoje cilje nad vse interese in obzire. Volilci, ki so dali Šušteršiču in njegovim pajdašem svoje glasove, so morali vedeti, da volijo brezobzirne klerikalce, črne nazadnjake in ljudj, ki jim gre zakrknjeno strankarstvo nad' vse. Oe niso vedeli, so sami krivi, zakaj državljan, ki hoče voliti, mora vedeti, kaj pomeni 'volitev; ljudje, ki se udeležujejo političnih dejanj, morajo poznati politiko in politično življenje. Človek, ki živi v skupnosti svoje občine, dežele, naroda, države, je dolžan, da se poučuje o politiki; če rajši ostane nevednež, je krivica njegova.
Nekoliko drugačna je reč, kar se tiče pri-jnorskih poslancev, zlasti Rybara in Gregorin^. Šušteršič je šel za svojim cilj' m, katerega je moral že davno spoznati, kdor ni politični slepec. Njegov klerikalizem je bil notoričen in očiteu. Rybar in Gregorin pa sta v volilnem boju naglasala svojo neklerikalnost; do-čim je Rybaf povdarjal svojo nevtralnost in tržaško slogašlvo, se je dal dr. Gustav Gre-goriu kandidirati na Krasu naravnost od na-predujaške stranke: vsak dvom je moral biti izključen že vsled tega, ker je ime) klerikalnega protikandidata. Pa tudi proti Rybaru so klerikalci že mislili postaviti svojega kandidata, zakaj tudi Rybar je do včerajšnjega dne veljal za ^modernega11 meščanskega političarja, za pripadnika liberalnega krila tržaških Slovencev.
Rybaf in Gregorin nista takqj ob ustanovitvi „Hrvatsko-slovenske Zajednice" vstopila vanjo. Šušteršič je ustanovil svoj klub najprej iz poslancev, ki so bjli že zadostno puncirani. „Trializem“ in „pozitivna krščanska podlaga" — tak je bil pogoj za vstop v Zajednico. Tako lice, nedvomno klerikalno, je moral imeti Šušteršičev klub, preden je odprl svoja vrata drugim jugoslovanskim poslancem; kdor pozneje vstopi vanj, mora vedeti, da prihaja pod klerikalno streho, kjer ni prostora ne za naprednjaštvo, ne za nevtralnost Šele ko jo bil klerikalizem tako zasidran, je Šušteršič milostno dovolil, da se mu smejo približati oni, ki iz kakršnih koli razlogov niso člani Slovenske ljudske stranke. In tedaj so prišli istrski Hrvati in primorska Slovenca.
Ustanovitev Hrvatsko-slovenskega kluba ni imela namena, združiti vse Jugoslovane v državnem zboru v enotpi organizaciji, kakor na pr. Jugoslovanska zveza v zadujem parlameutu, v kateri sta se združila dva samostojna kluba za zastopanje skupnih interesov. Taka zveza bi bila razumljiva in opravičljiva. Ali Šušteršič je hotel imeti klerikalen klub in njegov pogoj je bil, da ostanejo dr. Ravniharju v r »t a zaprta. Ta pogoj sta Bybaf in Gregorin sprejela in s tem sta zagrešila grdo Izdajstvo, ki se ne da ozaljšati in ublažiti z nobenimi frazami.
V dvoji smeri sta storila izdajstvo. R y -bar in G r e g o r i n n i s t a b i 1 a i z -voljena kot klerikalca. Bybaf je dobil v tržaški okolici glasove kot nevtralen kandidat, Gregorin je bil izvoljen kot protiklerikalen kandi da t.
Nobenega koraka torej nista smela storiti za »krepčanje in pospešitev klerikalizma. Zakaj to dolžnost sta prevzela s tem, da sta kandidirala
kot neklerikalna kandidata. S svojim vstopom v Šušteršičev klerikalni klub sta poteptala svojo obljubo, sta prevarila svoje volilce in njiju korak je že v tem oziru politična nezvestoba.
Drugo izdajstvo sta zagrešila napram dr. Ravniharju. „Sloga“ je bila tista beseda, ki jo je imel Rybač ob volitvah neprenehoma na jeziku, Gregorin pa je krošnjaril po Krasu z obljubo, da bo skušal privesti vse slovanske poslance v en klub. Na Dunaju pa mu je Šušteršič dejal: Lahko vstopiš v mojo bodego, ali — Ravnihar mora ostati zunaj!
Z ozirom na stališče, ki ga je kot kandidat goriške napredujaške stranke zavzemal ob volitvah in z ozirom na svoje obljube, bi se bil moral Gregoiin s studom odvrniti od te Šusteršičeve zahteve. Ali dični Grpgorin je, ne da bi ga Zapekla vest, pustil Ravniharja, svojega naprednjaškega tovariša, na cedilu, pa je poljubil nogo klerikalnemu imperatorju !
Tako se je to izvršilo. V slovenski poli-tičui zgodovini imamo zabeležiti še eno podlo izdajstvo. Tržaški in kraški Slovenci pa imajo soditi, kako se jim zdi to vueboupijoče politično verolorastvo. Na njih je zdaj, da izvajajo konsekvence, če so jih pri volitvah vodila kakšna načela in če niso volili samo oseb, temveč so mislili na programe in cilje, tedaj mora Rybareva in Gregorinova nelojalnost poroditi v Trstu in na Krasu splošno ogorčenje in nepoštena, kameleonska politika mora biti obsojena eukrat za vselej.
Protiljudski odlok vlade, ki je izzivanje vsega avstrijskega delavstva, je tem bolj nezaslišan, ker bo v bližnjih dneh izčrpan kontingent, ki ga določa avstrijsko-srbska trgovska pogodba za uvoz srbskih prašičev. Po pogodbi je dovoljen uvoz 50.000 prašičev iz Srbije; do 12. julija pa jih je Srbija poslala v Avstrijo že 43.336, in bo torej v kratkem nastopil za velike svinjerejce paradiž: monopol na avstrijskem prašičjem trgu s samolastnim diktiranjem cene.
Ob teh razmerah je samovoljna, v interesu in po zapovedi agrarnih oderuhov izrečena prepoved argentinskega mesa brezobraznost, da ji ni primere. V hipu, ko se je sešla nova zbornica, v katero se vrača oderuški klerikal-no-agrarni element — tepen, decimiran — iz volilne bitke, je Gautscheva vlada pohodila sklep parlamenta in pomandrala soglasno voljo avstrijskega ljudstva. — Ampak dunajski oblastniki in veleagrarni mojstri se hudo motijo, če mislijo, da bo delavsvo mirno vteknilo v žep najnovejšo zaušnico. Delavski zastopniki v parlamentu bodo temeljito obračunih s tem protiljudskim atentatom, vse delavstvo pa bo zagrmelo tej protiljudski gospodi, da se pri živem telesu ne da več odirati, in natauko bo zasledovalo dejauje in nehanje slov. poslancev, če se ne bodo brezpogojno pokorili ljudski zahtevi I
Prepoved argentinskega mesa.
.Z veliko zalogo zaupanja" je pozdravil dr. Šušteršič v imenu klerikalne stranke Gautschev kabinet in v kratkih dneh svojega obstanka je nova vlada opravičila zaupanje te protidelavske agrarne stranke. Poljedelski minister je prepovedal uadaljni uvoz argentinskega mesa. S tem svojim odlokom je minister drzno prekršil jasen sklep parlamenta in poteptal glasno in ponovno izraženo ljudsko voljo
Ko je lansko jesen z vso silo pritjsnila mesna draginja in so mesne cene dosegle blazno višino, je avstrijsko delavstvo vseh narodov z mogočnimi demonstracijami protestiralo proti lenemu brezdelju Bienerthove vlade, ki niti z mezincem ni genila, da odpomore tej draginji ip tudi ljubljansko delavstvo je tedaj z impozantnem obhodom izreklo, da se je naveličalo neznosne draginje. Vtisu tega mogočnega delavskega nastopa se vlada ni mogla odtegniti. Začela so se pogajanja med av trijsko in ogrsko vlado glede uvažanja argentinskega mesa. Kmalu nato pa je nastal med obema trgovinskima ministroma spor glede množine dovoljenega uvoza. Ogrski minister Hieronyrai je proglasil, da je dovolil uvoz 2000 ton argentin-tinskega mesa, dočim je avstrijski Weiskirchuer v zbornici ponovno zatrjeval, da si je izgovoril uvoz mesečnih 800 ton do konca aprila 1911 Stala je trditev proti trditvi I V tem je Hiero-nymi umrl in spor je ostal nerazrešen. Avstrj-ska poslanska zbornica je tedaj sklenila, da je dovoliti neomejen uvoz argentinskega mesa, dokler bo potreba.
Tekom minulega polletja je dospelo v Trst šest pošiljatev s 3845 tonami, t. j. 3 milijoni 845 tisoč kilogrami argentinskega mesa. Vzlic vsem klevetam, ki jih je trosilo agrarno in klerikalno časopisje o tem mesu, se je pri nas primeroma hitro udomačilo; četudi argeutinsko ipeso zaostaja po svoji kakovosti za bržolami domačih pitancev, ga je prebivalstvo rado kupovalo. Z ozirom na visoke mesne cene si delavske žene niso belile glave z vprašanjem: pli domače, ali argentinsko meso; stale so le pred alternativo: ali argentinsko meso, ali nič mesa! Iu ob tem vprašanju rešitev ni bila težka zakaj vsakemu je jasno, da je nekaj bolje kot nič.
Konzijm argentinskega mesa je postajal zmerom večji; tega pa so [se agrarci zbali. Opazili so, da bo uvažanje argentinskega mesa s č a s o m a uplivalo tudi pa cene domačega mesa in skrčilo veleposestnikom mastne dobičke. Zaropotali so nad vlado, ki je pokorna kakor ovca kadar gre za kapitalistične in veleposestniške profite.
NOVICE.
* Slovansko učiteljstvo namerava prirediti v Krakovu v dneh od 21. do 25. t. m. nekak stanovski shod, ki bi se ga udeležili zastopniki učiteljstva vseh slovandrih plemen.
* Tomašič In ogrska opozicija. Ban Tomašič ima veliko smolo. Ni ga bolj vdane ga zagovornika ogrsko-hrvaške skupnosti od njega. Pri vsaki priliki uaglaša svojo „unionistično zvestobo" in govori o „deželah krone sv. Štefana", kakor da je Hrvaška le roadjar-Ska vehka županija. Zdaj pa namerava ogrski poslanec Desider Polonyi v budimpeštanskem državnem zboru nahruliti Tomašiča zaradi „tria-lističue propagande" in zbrati vse njegove tria-listične govore. Ogrska opozicija dela to seveda iz obstrukcionističnih namenov, vendar je tudi to dokaz, da vse Toraašičevo madjaron-stvo ne zadostuje madjarskim hujskačem in da postaja sedanja ogrsko-hrvaška državnopravna zveza za Hrvaško bolj in bolj nemogoča.
* Anarhistična sodim. Meščanski časopisi poročajo z Reke: V čudnih okolščinah se je ustrelil profesor Markovič z belgraj-skega vseučilišča.	Bil	je ns Dunaju	s svojo
ljubico Danico Begcko, odkoder sta se pripeljala na Reko. Tukaj si je kupil samokres in nagovoril svojo ljubico, naj se z njim skupaj usmrti. Šla sta v Lovrano, tu sta se zvezala z vrvjo in potem se je Markovič ustrelil v gla vo. Oba sta padla s pečine v morje, toda ženi 1 se je posrečilo, da se je odvezala in prišla na suho, pa je šla policiji naznanit dogodek. Pravila je, da je bil	Markovič	anarhist	in da je
dobil povelje, usmrtiti	neko	osebnost	— ker
pa ni hotel, se je	rajši	sam	ustrelil.	Stvar je
na vsak način videti nekoliko fantastična.
* Medvedje in volkovi na Hrvaškem. V okolici Otočaca se je pojavila velika množina medvedov in volkov, ki napravljajo pre bivalstvu mnogo škode in še več strahu. Pri' pravljajo se veliki lovi za uničenje te zveri-jadi.
* Demonstracije trgovskih sotrndnl-kov Belgradn. Po dolgem boju so si trgovj ski sotrudniki od srbske vlade priborili zakon, ki je določal zatvorjeuje vseh trgovin točno ob 8. uri zvečer. Velika večina belgrajskih trgovcev se noče pokoriti temu zakonu in tako je prišlo v ponedeljek do hrupnih demonstracij pri katerih se je policija zelo brutalno obnašala. Mnogo demonstrantov je aretiranih.
* Neprostovoljen humor. „M. Neu. Nachrichten" (št. 160) smo utrgali v članku, razglabljajočem o notranjih prepirih bavarskega centruma sledečo cvetko. „Zob časa, ki je posušil (zob!) že marsikatero solzo in pogosto vlil olja (zob!) v razburkane valove, bo s travo pokril (zob!) tudi to rapo na telesu centruma". — Vsestranski zob „M. N. N." je zares dragocenejši od najboljšega — elefantovega zoba !
* Bolgarski socialist o položaja na Balkana. Znani socialist Krsta Bakovski priobčuje v bolgarskem socialističnem dnevniku
„Napredek" članek o balkanskem vprašanju in o usodepolnih posledicah eventuelne vojne na Balkanu. Bakovski prihaja do sklepa, da je rešitev balkanskega vprašanja edino možna v oživotvorjenju balkanske federacije t. j., da tvorijo vse balkanske države in državice s Turčijo vred močno zvezo, ki bi bila zmožna odbijati ekspanzivno politiko Avstrije in Rusije.
* Krvava sodba. Višje vojno sodišče mornariške postaje za Severno morje na Nemškem je 13. t. m. v Cuxhavenu iz malenkostnih vzrokov uničilo bodočnost šestim mladim in krepkim mladeničem. Vojno sodišče je namreč izreklo nad šestimi mornariškimi topničarji najstrožje kazni Obsojeni so bili: 1.) radi upora topničar M. v šestletno in enomesečno težko ječo, v izgubo meščanskih časti za dobo 6 let in v izključitev iz mornarice (poslednja kazen ga gotovo ne bo bolela) in mornariški topničarji H., H. in L. v petletno ječo ter v premestitev; 2.) radi upora ter dejanskega napada predstojnika topničarji L in R. v šestletno ječo. Dejanski "tan te draukonske razsodbe je bil sledeči: V Cuxhavenu na ulici je zvečer neki mornariški podčastnik „plavšal“ z mladim, brhkim dekletom. Mimo je prišlo teh šest topničarjev in eden je tudi hotel poskusiti pogovor z deklico. To ni bilo ljubo podčastniku. Vnel se je prepir. Posledica: Podčastnika so vsled alkohola razburjeni topničarji pošteno naklestili odnosno oklofutali. Začel pa je prvi s klofutami podčastnik sam. In 33 let in en mesec ječe je prusko vojno sodišče prisodilo tem mladim, vsled alkohola razburjenim ljudem. Kako milo, kako očetovsko se kaznujejo častniki, če v treznem stanju po nečloveško ravnajo z brezpravnimi prostaki! Kako je lep vojaški stan!
* Revolucionarno gibanje v Mehiki. Revolucionarni socialisti iu anarhisti v Mehiki so izdah na delavstvo vsega sveta manifest o stanju socialističnega gibanja v deželi. Kapitalistični tisk vsega sveta sicer naznanja svetu, da je z imenovanjem Madera za predsednika republike na mesto krutega samodržca DiaZa končana mehikanska revolucija in da je zavladal v deželi red in mir. Ta čas še vedno traja boj revolucionarjev proti novi vladi, ki se je polastila državnega krmila. Vsi revolucionarni socialisti in anarhisti ne soglašajo z Maderovo vlado in nadaljujejo svoj socialni boj. V manifestu liberalne stranke, ki obsega vse mehi-kanske revoluciouarce — komuniste, se naznanja delavstvu in kmetom, da so si komunisti pridobili velik, na ameriško državo Kalifornijo meječ del zemlje v skupno last in upajo, da bo Mehiko prva zemlja, kjer se bodo uresničili ideali svobodnega komunizma. V manifestu se nadalje pravi: Mehika je štirikrat tako velika kakor Avstrija, zemlja neizmerne rodovitosti, v kateri biva komaj 12 miljonov ljudi. Ta zemlja, če zmaga ideja svobodnega komunizma, postane zbirališče vseh preganjanih socialistov vsfeh dežela in vseh narodnosti.
* Prvi kohgres monistov bodo imeli v Hamburgu od 8. do 11. oktobra. Kot častni predsednik bo fungiral prof. H a e c k 1; aktivni predsednik pa bo prof. dr, Osvvald, ki bo predaval „o vedi".
* Japonski general Nogi. Ta v militarističnih krogih tolikanj slavljeni japonski general — morilec mas obiskuje sedaj razna evropska mesta. Meščansko časopisje zabeležuje vsak ujegov najmanjši korak. Te dni je študiral dunajsko življenje in umetniške krasote naše prestolice. Sedaj se je odpeljal v Buka-rešt, pozneje pa bo tudi pogledal v tajnosti mesta Carigrada.
Ljubljana in Kranjsfcp.
— Kako so izolirali Ravniharja?
Kmalu potem, ko je bil Ravnihar v Ljubljani izvoijen, se je začel ^zanimati, kje bo imel prostora v državnem zboru, pa še je pisnieno obrnil do dr. Bybafa, ki je bil v zadnjem parlamentu, kakor znano, član Hribarjevega kluba. Dr. Ravnihar si je pač menda predstavljal, da se tudi v novem državnem zboru zbero poslanci, ki niso klerikalni, v svojem klubu in da bo potem iz obeh klubov ustanovi nekakšna skupna zveza. Neklerikalnim poslancem je prišteval tudi dr. Rybafa, ki pa je Ravniharju odpisal, da se še ne mudi, ker se vse lahko opravi še na Dunaju. Jasno je, da se ie Rybač hotel iz o g niti v s e mu , s čimer bise mogel zameriti Šu-
8 t e r š i 6 u in da je bila že takrat njegova špekulacija pripravljena. Proti Ravniharju so i n t r i g i r a 1 i in vse kaže, da je bil Rybar, če ne na čelu, pa vsaj v prvi vrsti in-trigantov. Šušteršiču je šlo zato, da Bkaznuje" Ljubljano, v ta namen je hotel izolirati Ravniharja, Rybar in Gregorin pa sta mu pomagala pri tt-j čedni igri.
— Če se sme	verjeti	»Slov. Na-
roda", se dr. Ravnihar zanaša na čehe, da ga bodo podpirali v parlamentu. Svetovali bi Ravniharju, naj se nikar ne zanaša preveč ua Kramareve ljudi, ki so politični kupčevalei prve vrste in ne mislijo nikdar na kaj drugega, kakor na svojo korist, če meni Ravnihar, da mu bo njegovo liberalno stališče kaj pomagalo pri Mladočehih, se mu lahko pripeti, da se bo grdo opekel. Mladočehi in njih enakovredni zavezniki,	uarodni	radikalci, so
pač sprejeli v enotni češki klub klerikalce, ali za Masaryka niso imeli prostora. Vsa Kra-mareva vojska je breznačelna koritarska bauda in bil bi že čas, da bi pri nas nehali razširjati o njej lažnjivo hvalo, ki ji nikakor ne gre. Ravnihar bi se lahko zanašal na	to trgovinsko
firmo, če bi ji mogel	kaj dati.	Ker pa tega
ne more, bo »značajnim" Kramarevcem pot do Šušteršiča veliko bližja kakor do Ravui-harja.
— Slama poštna oprava v Ljubljani
ima o potrebah modernega prometa čudne pojme. Naibolje kaže to njeno ravnanje s časopisjem, ki nikakor ne more izhajati ob navadah iz časov, ko je bila poštna karjola skoraj edino prometno sredstvo. Prvi pogoj dnevnega časopisja je točnost in hitrost. Citatelji imajo pravico, da zvedo, kar jih zanima, o pravem času in v tem oziru zadene poštne naprave važna, pa neizogibna dolžnost. Na eni strani je brezpogojno potrebno, da dostavlja pošta uredništvom brez zamude, kar je po pošti namenjeno za uredništva, na drugi strani pa mora biti tudi ekspedicija časopisov moderna, to se pravi: Funkcionirati mora točno in hitro. V enem in drugem oziru pa so v Ljubljani prave vaške razmere, za katere je škandal edina primerna označba. Dostavljanje ekspresnih pisem, ki je prav tako važna kakor dostavljanje telegramov, je v Ljubljani naravnost smešno. Da se dostavljajo po noči došla ekspresna pisma po osmih zjutraj, je nekaj čisto vsakdanjega. In če pravimo: Po osmih zjutraj, je s tem še premalo povedano, zakaj tudi devet je že včasi minilo, ko se je dostavilo po noči došlo ekspresno pismo! Glede ekspedicije časopisov pa se upira ljubljanska poštna uprava oddajanju na kolodvoru, dasi je tara poštni urad, pa zahteva, da se oddajajo časopisi ua glavni pošti, kjer bi morali biti izročeni že najmnnj uro pred odhodom vlaka. Seveda ne velja to za vse časopse, zakaj Lai-bacherica se n. pr. lahko oddaja na kolodvoru. Proti temu razlikovanju pa p r o t e s i r a -m o z vso odločnostjo. Mi ne zahtevamo nobene protekcije, ali zapostavljati se se tudi ne damo. Pošta je javna prometna naprava in ima popolnoma euako služiti vsem prometnim potrebam, nima pa nobene pravice ravnati po političnih simpatijah in antipatijah. Ekspedicija časopisov s kolodvora se vrši po vsej Avstriji in če ljubljanski poštni upravitelj tega ne ve, naj se informira. Kar velja povsod, mora veljati tudi v Ljubljani. Naj gre gospod upravitelj n. pr. zjutraj na kolodvor, pa naj pogleda, kako prihaj ta Tagespošta pa graški Tagblatt v Ljubljane. Naj pogleda, kako se ekspedira tržaški Piccolo. Naj povpraša na Dunaju, pa bo vedel, kar mora vedeti, če mu je »Zarja" simpatična ali antipatična, nam prav nič ni mar. Ali za enkrat upozarjamo slavno ljubljansko pošto, naj takoj napravi red; sicer bomo storili korake, kjer bo treba.
— „Slovenfieve“ laži. Nič ne strupi našega javnega življenja tako kakor sistematična laž in obrekljivost, v kateri je posebno naš »Slovenec" nenadkriljiv mojster. S posebno slastjo obeša socialnim demokratom vsakovrstne podlosti in če najde kje kakšno hudobijo zoper socialne demokrate, ji brez pomisleka in z očitnim veseljem odpre svoja predala. Tako je imel v svoji številki z dne 22. junija sledečo notico:
Zanimiv socialnodemokra-6 e n pogreb. Uradnik Zveze nemških lesnih delavcev v KOnigsbergu, Rakut, je iz Zve-zine blagajne poneveril 1276 mark in ta denar .zapravil z vlačugami. Ko se je poneverbi prišlo na sled, se je junaški sodrug nejunaško obesil. Socialisti pa so mu demoustrativno napravili velik pogreb z venci in trakovi. Najbolj zanimiv je bil vsekako venec z napisom: »Sladko spavaj, junaški bojevnik I Ti si nehal, mi bomo nadaljevali!" S poneverbami?!?
Vseh »Slovenčevih" laži ni mogoče zasledovati, ker bi bil za to potreben poseben urad, O tej zadevi pa se je informiralo ljubljansko strokovno tajništvo in je dobilo od Zveze lesnih delavcev v Nemčiji sledeče pojasnilo: »V zadevi Rakutt vam naznanjamo, da so trditve, ki se pišejo o njem, debele neresnice. Resnično je na stvari le to, da si je nekoliko tovarišev od Rakutta izposodilo denarja, in da jim ga je Rakutt posodil iz zvezne blagajne. To ni bilo pravilno. Prost pregrešek pa to tudi ni bil, saj se je zgodilo, da se olajša beda to-
varišev. Da je šel Rakutt prostovoljno iz življenja, je povzročila silno mučna bolezen ušes. To je imel že deset let in ob vednem zdravniškem oskrbovanju se je dala prestajati. Tedaj pa je dobil Rakutt zaradi nekega tiskovnega prestopka devet mesecev zapora. Med tem časom brez zdravljenja se mu je bolezen tako poslabšala, da ni bila več mogoča operacija. To je spoznal in po tem je ravnal. .Tezuitarji naj rajši pometajo pred svojim pragom, namesto da blatijo hrabre delavce."
— Kulturni boj dela slovenskim klerikalcem velikanske preglavice, če bi bile namreč meščanske strauke, ki imajo svobodomiselstvo v svojem programu, zveste načelom, ki jih razglašajo, bi sedanji parlament prav lahko temeljito obračunal s klerikalno nadvlado v državi. Zlazti bi lahko napravil konec klerikalnemu terorizmu v šolah. Tega se naši klerikalci boje kakor satan kadila. Saj vedo, da je njihova komande nad ljudstvom kmalu konec, če ne morejo več zaslepljevati in poueumnje-vati mladine. S socialnim zavarovanjem so zdaj začeli samo zato rogoviliti, da bi se pozabilo na njihovo črnušfvo. Saj znajo biti tudi republikanci in protimonarhisti, če je republičau-stvo bolj primerno za klerikalno bisago. Ali to jim vse skupaj ne bi nič pomagalo, če bi bile meščanske stranke kaj bolj značajne nego so. Njih sreča je le to, da je svobodomiselstvo meščanskih svobodomiselnih strank večinoma le prazna pena. Saj ne more biti nič bolj značilnega kakor to, da nemško nacionalna zveza ni hotela sprejeti dunajskega poslanca Zenkerja, ker je odločen protiklerikalec. Drugo vprašanje je pač to, kaj bodo dejali volilci, ki so dali svoje glasove poslancem, o katerih so mislili, da so res svobodomiselni. Ne bo dolgo, pa bo ljudstvo tudi s to gospodo obračunalo. Dotlej naj se klerikalci še tolažijo, ali njih ura bo prišla, kakor je prišla na Francoskem, na Španskem in na Portugalskem
* Dopisnikom „ZarJe“ priporočamo, da zalepljajo kuverte z delavskim kolkom. S tem dosegajo, da je kuverta zanesljivo zaprta, obenem je pa to majhna podpora stranki, kateri pripadajo. Delavski kolek velja samo dva vinarja.
— Dela v Gruberjevem kanala. Tehnična dela v kanalu le po malem napredujejo. Posebuo pogloi Ijenje kanala se ne more t ozirom na slabo vreme in pomanjkanje delavnih moči nadaljevati in ona čudovita pošast — hamburški bager — spi skoro ves čas spanje pravičnega, ker primanjkuje tehničnega osobja, ki bi umelo obvladovati to mašinerijo. Edino redno se vrši dovažanje kamenja iz Podpeči in ob bregu leže visoki kupi kamenja, ki se bo vporabilo za tlakovanje kanala. Betonska dela še skoro najbolj napredujejo.
— Delavski rizlko. Zidarskemu pomočniku Matiji Riharju iz Spodnje Šiške je kamen zmečkal levo roko. — V Senožečah je padel 541etni zidar Karl Škrlj iz Trsta s strehe hiše Helene Križaj. Obležal je mrtev na tleh.
— Sestanek delavcev v Zeleni Jami. V Zeleni jami pri Podobniku se je v torek zvečer vršil prijatelski sestanek sodrugov iz Zelene jame, Most in Vodmata. Na sestanku so sodr. Auton Kristan, V. Mrak in dr. Jos. Tomšič razpravljali o pomenu političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter o pomenu modernega socialističnega časopisja. O zadnji temi je govoril sodr. dr. T o m-šič, povdarjajoč nujno potrebo dobrega socialističnega dnevnika, da se s tem pospeši razvoj socializma na Slovenskem. Namen duevnika je da podpira delavstvo v njegovih političnih in gospodarskih bojih in da mu nudi dobro duševno hrano v razvedrilo po delu. Meščansko časopisje nikdar ne bo podpiralo težeuj delavstva po osvoboditvi, nikdar ne bo uspešno zastopalo delavskih koristi, kar seje tudi lahko opazilo pri zadnji pekovski stavki v Ljubljani. Sodr. V. M r a k je na sestanku dalje pojasnil nesramno pisavo „Slovenca" proti graški stavki mizarjev. Vsakemu »Slovenca" pazljivo čitajo-čemu delavcu je jasno, da »Slovenec" še nikdar ni v svojih predalih ni tako srdito napadal nobene podjetniške organizacije. »Slovenec" se vedno pritožuje proti »grdemu" terorizmu socialnih demokratov. Ali se pa »Slovenec" tudi pritožuje proti še hujšemu podjetniškemu terorizmu in bojkotu? Napadov na podjetniške organizacije zastonj iščemo y predalih katoliškega lista.
Štajersko.
— Iz Trbovelj smo prejeli naslednje pismo:	Cenjeni	sodrug ureduik! Prejemam
»Zarjo" na ogled, in rečem Vam, da mi zelo ugaja. Tudi tovarišem list izredno ugaja — le to obžalujemo, da je premalo iz Trbovelj pisanega v »Zarji". Saj veste, da se v Trbovljah vedno dosti takega zgodi, kar mora delavski list v javnost prinašati. Nesreče se gode dan za dnem, delavstvu se slabše godi od dne do dne itd. Opozoriti bo treba delavce na važnost lastne organizacije konsumentov, ki se v Trbovljah še vse premalo upošteva. Iz občine in od delovanja obč. odbora bi radi kaj več slišali: Trbovlje so velika občina, zanemarjena občina. Pozna se ji, da je kapitalist odločujoč faktor v nji. — »Zarjo" pa prav toplo priporočamo trboveljskim tovarišem. — (Dostavek
uredništva). — Temu nedostatku, sodrugi, se kaj lahko odpomore: O v^aki novici in o vsakem dogodku nam nemudoma, s prvo pošto, če je stvar nujua in važna, tudi brzojavno poročajte. Ta nasvet ne velja samo sodrugom v Trbovljah, temveč vsem prijateljem »Zarje". Le pero v roke!
— Nezgoda na železnici. Na progi med Zidanim mostom in Hrastnikom je povo< zil tovorni vlak železniškega delavca Martina Kajtna. Stroj je reveža, ki ni slišal pravočasno prihajajočega vlaka, na glavi in po telesu grozovito razmesaril.
— Smrt vsled radosti. V petek se je dogodil v Celju tragičen slučaj. Neki kmečki fant je bil radi pretepa z nožem, ki ga je bil zakrivil svoj čas v pjanosti, obsojen v daljšo ječo. V petek pa so ga izpustili iz kaznilnice in ker so starši za to vedeli, so ga prišli čakat in sprejet. Ubogi fant, ki gotovo ni bil surovega srca, se je pri svidenju s starši tako razburil in razveselil, da se je onesvestil. Zdravnik, ki so ga takoj poklicali, se je potrudil z rešenim jetnikom, a je ua začudenje vseh navzočih le dognal, da je oproščenega fanta same radosti zadela kap. Nesrečni starši so se vedli kakor blazni.
— Detomor. Dne 13. t. m. je našel neki delavec pri sekanju dreves v potoku Koš-nici pri Grajski vasi, okraj Vransko, truplo novorojenega deteta. Ko je zvedela žandarme-rija za to, je šla takoj iskat detomorilko in jo res našla v osebi neke Terezije Schroll, ki je storila strašni korak iz same bede. Povedala je, da sama nima česa jesti in da otrokov oče ni hotel o otroku ničesar čuti. Dete je torej zadavila dne 13. t. m., že par dni po rojstvu. Obupauo žensko so spravili na celjsko okrožno sodišče.
Trst.
— Slovenski lepaki, ki v Trstu naznanjajo izlet v Ljubljano so gotovim osebam zelo nevšeč. Zato so si te osebe privoščile z letaki neprijetno šilo, ki bi jo znali zelo drago plačati Da bi premotili delavce, so te osebe prelepile na lepakih, dan izleta, 6. avgusta, z listki z napisom »Mercoledi 19. settembre," tako da izgleda kakor da bo izlet v »Mercoledi 19. settembre". Sodrugom priporočamo, da skušajo poizvedeti, kdo so oni, ki so si privoščili to predrzno šalo in da nam jih uaznanijo, ali pa jim sami povedo, kar se v takih slučajih spodobi. Zakaj da je šala zlobna in premišljena, nam dokazuje dejstvo, da so take listke prilepili malone ua vse lepake. Sodrugi naj se pa ne dajo premotiti. Izlet se vrši gotovo dne 6. avgusta. Pa bo na zlobno dejanje izvestnih oseb najlepši delavski odgovor ta, da se izleta udeleže v še večjem številu.
— V nedeljo 23. t. m. bo ob 5. popoldne v gostilni »AUa Vittoria" pri Sv. M. M. zgornji shod, na katerem se bo sklepalo o ustanovitvi tamošnj»ga delavskega izobraževalnega društva. Sodrugom priporočamo, da se tega važnega shoda udeleže v največjem številu.
— O konstituiranja Šašteršičevega kluba ima današnja »Edinost" sila nedolžno poročilo, katero je sodeč po jezuiti?ni zavitosti dobila od Rybara samega. »Dični“ poslanec slika to ustauovitev tako, kakor da bi šlo le za nekakšno širšo zvezo vseh jugoslovanskih parlamentarnih organizacij, ki naj bi baje popolnoma varovale svojo samostalnost. Da je to zlagano, je pa poročilu na čelu zapisano in v Trstu ne bo Rybar našel mnogo političnih otrok, ki bi mu to verjeli, zakaj so pa izključili dr. Ravniharja, ako je šlo res samo za narodno združitev vseh Jugoslovanov? Tukaj ne poznamo Ravniharja, ampak zdi se nam, da ne more biti noben poslanec tako brez ponosa, kakor predumeva poročilo »Edinosti". To namreč pravi: »Skušalo se bo najti formulo, ki omogoči tudi njemu (nam. Ravniharju) vstop v ravnokar ustanovljeni skupni klub." Poglejmo malo med vrstice! Kako malo ponosa bi moral imeti poslanec, ki bi po takih besedah sploh še hotel vstopiti v klub, kjer mu dajejo že naprej razumeti, da bi to bila le nekakšna milost? Pa so tukaj tudi vsi prepričam, da v Šušteršičevem klubu sploh nihče ne misli na to, ampak da je Šušteršič hotel imeti klub brez Ravniharja in da je to dosegel s pomočjo Rybara in Gregorina. Mi se ne čudimo, ker nam je Rybarev jezuitizem že davno znan, ali v narodnjaških krogih so sila neprijetno presenečeni in posebno člani N. D. O. se vprašujejo, zakaj so se pri volitvah tako pehali za onega Rybara, ki so ga smatrali za naprednjaka, pa sedaj tako pokleka pred bu-šteršičem. Kakšen bo novi klub, je popolnoma jasno, če se pogleda njegovo načelstvo. Za predsednika so ostentativno volili Šušteršiča, podpredsedniki pa so Dulibič. Korošec in Spin-čič, torej sami prononsirani klerikalci. Grego-riua pa so kakor iz milosti vteknili med zapisnikarje poleg trdih klerikalcev Jankoviča in Sesardiča, kjer se očividno prav dobro počuti. Bajke o'nepristranosti teh narodnjaških korifej je torej konec, Rybar in Gregorin pa si bosta že zapomnila tisti dan, ko sta hotela vsemu primorskemu slovenstvu pritisniti pečat klerikalizma na čelo in s tem še bolj otežkočiti
njegov težavni položaj med drugimi strankami.
Goriško.
Občni zbor goriške okrajne bolniške blagajne.
Ako bi bila blagajna od vsega začetka strožje nadzirala zavarovanju podvržena podjetja, kakor zahteva zakon, bi biia bolniška blagajna v Gorici v lepem finančnem položaju in bi upravni odbor ne bil prisiljen predlagati leta 1910 občnemu zboru — uvažujoč potrebo na-daljne reorganizacije vsega poslovanja — povišanja prispevkov od 3 75 do 4-25 odst začenši od 1. januarja 1911, podaljšajoč obenem bolniško podporo od 20 na 25 tednov. Proti zvišanju prispevkov so se vzdignili delodajalci, ki so sami 8 svojim gospovarstvom zakrivili nezadovoljiv finančni položaj blagajne in goriški magistrat jih je zvesto podpiral.
Ampak odbor je stvarno utemeljil potrebo zvišanja, ki ga je naposled namestništvo tudi potrdilo. V veljavo je stopilo povišanje 1. januarja 1911 6kupno z novim t a r i f o m podpor, ki zagotavlja članom in njihovim družinam večje podpore, kakor so jih prejemali dosedaj.
To je obkratkem delo minulega leta.
Gibanje članov je bilo 1. 1910 sledeče: vstopilo je 14 752 moških in 1504 žensk — izstopilo je 13.228 moških in 1272 žensk; skupno gibanje je torej obsegalo 30.75(3 članov. V začetku leta je bilo 2985 moških iu 734 ženskih članov, skupno 3719 članov; koncem leta je bilo 4509 moških in 966 ženskih članov, skupno 5475; torej je poskočilo število članov za 1756. — Največje število elanov je bilo oktobra-noverabra — 6404, in sicer 5363 moških in 1041 žensk; najmanjše število je bilo januarja-februarja, in sicer 2985 moških in 734 ženskih članov. Tekom 1. 2910 je obolelo : 3489 moških in 546 žensk, skupno 4035, katerim je bilo izplačano podpore za 63.707 dni. Porodov je bilo 1. 1910 25 s 631 dnevi podpore, napram 17 porodom z 471 dnevi I. 1909. Umrlo je I. 1910: 41 moških in 1 ženska, napram 41 moškim in 3 ženskam leta 1909.
Razsodišču je bilo vloženih 14 pritožb, od katerih je bilo sprejetih: v celoti 1, deloma 3, zavrnjenih pa je bilo 10.
Tekoči prispevki članov so znašali kron 99.748 86 in tekoči prispevki delodajalcev kron 49.874 43, skupno K 149.623'29 napram K 116.987,45 leta 1909, torej so se dohodki povečali za K 32.635-83. Povračila so znašala K 4142-82, obresti K 3911-78, globe K 2337-42. Bolniške podp. je izplačala blagajna K 75.808.37, naprain K 72.181-42 I. 1909; za zdravila in1 zdravilne pripomočke kron 9607-02, napram K 8681 80 1. 1909; za stroške bolnišnicam K 7247 40, napram K 4902 55 I. 1909; za upravne stroške K 16.275'86; za zdravnike in kontrolo kron 14.220 62: za razne stroške K 8635 26. čisti prebitek leta 1910. znaša K 24-226-39, napram K 4461-81 leta 1909. Rezervni sklad je znašal koncem leta 1910. K 129 829-21.
Poročila so bila enoglasno odobrena. Tako so se tudi odobrile enoglasno spremembe §§ 11., 14., 18., 29. in 33. pravil.
Odbor je bilo treba izpopolniti in so bili enoglasno izvoljeni:	sodr. U. Oargnel in A.
Gorkič; v nadzorovalni odsek: sodr. G. Jakin, A. 8takul, L. čeudek in G. Pallich; v razsodišče: sodr. G. Medvešček, N. Pottarin, G. Taučer, V. Leon in Fr. Gadnic.
S tem je bil dnevni red izčrpan in je predsednik sodrug Callini zaključil zborovanje.
A. S.
— V Komnu so aretirali voditelja davkarskega urada Andreja Juga, baje zaradi nepravilnosti v uradu.
Državni zbor.
Dunaj, 18. julija.
Zveza nemških poslancev mest je bila danes pri min. predsedniku baronu G a u t 8 c h u posredovat, da bi vlada preklicala prepoved uvoza argentinskega mesa. Baron G a u t s c h je odgovovil, da so vladi v tem ozira vezane roke, češ da je dovoljenje uvoza odvisno od Ogrske. Ce pa se vloži v zbornici primeren predlog, se bo vlada bavila z njim.
Včeraj popoldne so imeli klubski načelniki sejo pod predsedništvom starostnega predsednika barona Fuchsa, da se posvetujejo o volitvi zborničnega predsednika. Načelnik nemško-nacionalne zveze dr. Gross je naznanil, da smatra njegova zveza kot najmočnejša predsedništvo v zbornici za svoj« pravico in da kandidira dr. S y 1 v e s t r a za to mesto. Dr. B i 1 i n s k i je dejal, da je Poljakom ta kandidatura simpatična. — Dr. K o r o š e c je izjavil, da je volitev predsednika stvar zaupanja. — Dr. F i e d 1 e r je v imenu češkega kluba protestiral, da bi najmočnejša stranka smatrala predstdništvo za
svojo pravico. Dr. Sylvester uživa splošne simpatije, pa ni izključeno, da bodo Cehi podpirali njegovo kandidaturo, če bodo Nemci glasovali za češkega podpredsednika. Priporočal je, da bi se vpeljala ra e n j a v a kakor v delegacijah, tako da bi bil enkrat Nemec, drugič pa Slovan predsednik. — Dr. Adler je izjavil, da ne ugovarja osebi Sylvestrovi. — Sporazumne so se izrekli tudi Ebeuhoch v imenu krščanskih socialcev, M a 1 f a 11 i v imenu Italijanov, Simionovici v imenu Rumunov in L e v i c k i j v imenu Rusinov. Sodrug S e i t z je naglašal, da o pravici najmočnejše stranke do predsedništva ne more biti govora; ali nemško-nacionalna zveza prevzema 8 svojo zahtevo vodstvo zbornice in tudi o d -govornost. — Poljski klub zahteva zase predsedništvo v proračunskem odseku in kandira na to mesto K> rytowskega. Tiste stranke, ki so doslej imele podpredsednike, jih bodo tudi sedaj kandidirale. O odsekih bo sklepala seja klubskih načelnikov v četrtek ob pol 6. zvečer.
*
*	*
Prihodnja seja državnega zbora je v petek ob 12. opoldne.
*
*	*
Zaradi krvavih dogodkov t Drobo-
byczu vloži tudi klub poljskih soeialnih demokratov nujen predlog, ki bo zahteval: 1. Naj zbornica izreče svoje obžalovauje zaradi dogodkov in svoje simpatije žrtvam. 2 Naj se uvede stroga preiskava in krivci kaznujejo brez obzira na njih položaj. 3. Naj se žrtvam in zaostalim določi popolna odškodnina. — V utemeljitvi se naglaša potreba, da se i z p r e -m e n i volilni zakon, čigar pomanjkljivosti so omogočile one dogodke. Tako se zahteva tudi zakon, ki uaj določi, da je vlada v polni meri odgovorna za škodo, katero pro-vzroče njeni organi.
Gospodarski pregled.
** Uvoz prašičjega mesa Iz Srbije.
Po zadnji,	med	Avstrijo	in	Srbijo	sklenjeni
trgovinski	pogodbi	določeni	kontingent	uvoza
prašičjega mesa iz Srbije bo izčrpan še tekom tega meseca. Do 12. t m. se je izvozilo iz Srbije k nam in na Ogrsko 43.836 prašičev. Najvišji import pa je določen na 50.000 prašičev. Srbsko poljedelsko ministrstvo že opozarja srbske živinorejce na to okolnost.
Umetnost in književnost.
„Borba‘*, polmesečnik srbske1 socialne demokracije (Belgrad), stane na leto 12 dinarjev. St. 13. ima naslednjo vsebino:	1.	juli	1911
(D. Tucovič). — Socializam u Bosni i Hercegovini (Sr. Jakšič). — Opštinske fmansije u Srbiji (Drag. Lapčevič). — Republika i soci-jalna demokratija u Francuskoj (K. Kautski). — Stanje hidroteknike i njen uticaj na ekonomski razvitak Srbije (Drag. Pantič). — So-cialistički pregled: Izbori u Austriji; Sindikalni kongres u Nemačkoj ; Osmi raedjunarodui kongres tekstilnih radnika. — Feljton Borbe: Zina (V. Viničeuko); Poljem života (M. Sar-čevid).
Delavsko gibanje. Socializem v Bosni.
Položaj socialne demokracije v Bosni in Hercegovini ni slovenskim sodrugom popolnoma neznan. „Rdeči Prapor" je pogostoma poročal o ondotnih razmerah, ki so v marsikaterem oziru podobne našim, le da se avstrijska birokracija vendar ne predrzue več tako brutalno nastopati in teptati zakon k vkor bosanska. Tudi z analfabetizmom imajo v Bosni še ogromne težave kakor mi n. pr. v Istri. Imajo pa enako nasilni klerikalizem kakor mi, samo s to razliko, da ima štiri različne barve: Pravoslavno, katoliško, mohamedansko in židovsko. Z verskimi prepiri v zvezi so narodni; tudi to dela stranki velike ovire.
Kljub temu napreduje socialna demokracija v anektiranih deželah prav močno. To je pokazal tudi letošnji zbor stranke, ki je bil v pondeljek in torek zadnjega tedna v Sarajevu. ■Na zboru je bilo 110 delegatov. Iz poročila v°dstva je povzeti, da šteje stranka 2 redmh članov. 370 jih je pa pristopilo tekom zadnega ieta. Glasilo stranke, dvakrat na teden izhajajoči „Glas Slobode« ima v sredo pci 2600 v soboto pa 3800 iztisov naklade. Poleg tega izhaja še bosansko herce-govinski Zeljezmčar- Prihaja pa v deželo tudi mnogo srbskih, hrvaških in slovenskih, pa tudi čeških, nemških in madjarskih strankarskih listov.	'
Bosna in Hercegovina tičita še daues popolnoma v srednjeveškem fevdalizmu. Tega tudi tridesetletna okupacija ni izpremenila. Še le pred kratkim je dobila dežela košček avtonomije pod pritiskom novih razmer v Avstriji. Ali velikansko število virilistov in pa visoki census za saborske volitve povzroča, da je de-
žela popolnoma v rokah klerikalizma in agra-rizma. Bosanski sabor ni nič druzega kakor stroj za odglasovanje vladnih predlog, ki prešerno odklanja vsako reformo ustave in vsako razširjanje državljanskih pravic. Najvažnejše vprašanje dežele, osvoboditev kmetov, je sabor rešil tako, da je zavrgel obvezni odkup in dovolil samo prostovoljno odvezo. S tem so tlačani popoluoma izročeni bosanski agrarni banki in največjim budimpeštanskiinoderuhom. Ogrski iu avstrijski kapitalisti so se kakor pijavke zarili v Bosno in Hercegovino in vodijo tukaj pravo kolonialno politiko z brezobzirnim izkoriščanjem velikih zaklalov zemlje. Posledica je naraščajoče izseljevanje in splošna ljudska beda.
Stranka posvečuje veliko brige občinski politiki in je priredila mnogo shodov in manifestacij v Sarajevu, v Tuzli, Banjaluki, Mo-staru in po drugih mestih za zgradbo delavskih stanovami, ker so stanovanjske razmere po vseh večjih mestih naravnost obupne.
O poročilih in predlogih, ki so bili podani v tem oziru, se je razvila prvi dan na strankinem zboru obširna in zanimiva debata.
Drugi dan je bila najvažnejša točka „Ko-1 o n i a 1 n a politika; resolucija, ki je bila sprejeta k tej točki, pravi med drugim:
^Okupacijo in aneksijo Bosne in Hercegovine je povzročila pohlepnost kapitalističnega razreda Avstro Ogrske, ki gre edino zasvojim dobičkom ne le tukaj, ampak po vsem balkanskem polotoku. Avstro Ogrska vlada je le njen inštrument in vsa ta imperialistična politika je glavni vzrok gospodarskega, kulturnega in političnega propadanje dežela. Dokaz tega je zatvarjanje uradnikov in vsa nesrečna železniška potika v deželi. S sprejetjem načrta o fakultativnem odkupu kmetov se je samo izpolnil ukaz avstroogrskih agrarcev in domačega fevdalizma na škodo najsiromašnejšega poljedelskega prebivalstva v deželi. Z ozirom na to, da postaja gospodarski položaj v deželi vsled naraščajočih davkov neznosen ter da izganja ode-ruštvo denarnih zavodov na tisoče poljedelcev v Ameriko, izjavlja stranka najodločneje:
1. Stranka se zavezuje, da bo vodila naj-odločnejši boj za odstranitev zastarelih kmečkih razmer in za obligatorično odvezo kmetov z državnimi sredstvi brez vsakršne odškodnine.
2. Stranka bo z vsemi močmi delovala proti kolosaluemu opustoševanju cele dežele in za okrepčanje industrijskega ratvoja, brez katerega ue more eksistirati dežela.
3. Stranka se bo bojevala za odstranitev vseh političnih privilegijev ter konfesionalnega volilnega sistema, pa za demokratiziranje dežele 7. vpeljavo splošne in enake volne pravice.
4. Stranka bo delovala proti izseljevanju ljudstva in vplivala na vlado, da podpira ustanavljanje industrialnih podjetij, da dobi ljudstvo prilike za zaslužek.
5. Stranka bo vodila neizprosen boj proti indirektnim davkom ter za vpeljavo progresivnega dohoduiuskega in dedninskega davka.
Nadalje se je razpravljalo o organizaciji, o časopisju in o občinski politiki, s čimer je bil dnevni red izčrpan iu se je zbor zaključil.
= Shod ljubljanskih zidarjev, ki se
je vršil pri Petriču 16. t. m., je bil dobro obiskan, ampak z ozirom na žalostne razmere v zidarski stroki bi lahko bil mnogo boljše. Tajnik zidarske stroke, sodrug P e t e j a n , je v enournem govoru opisal važnost centralistične strokovne organizacije. Na sijajnih vzgledih, ki jih prav sedaj podajajo puljski organizirani zidarji s svojim bojem za osemurni delovnik in ki so jih pred kratkim pokazali s svojo veličastno zmago tržaški in goriški zidarji, je navzočim dokazni življensko važnost dobre organizacije za židarsko stroko. Delavcem se ponujajo razne stranke s svojimi krščanskimi organizacijami. Ena takih je klerikalna Jugoslovanska strokovna zveza, ki ni po svojem namenu in po svojem delovanju drugega nič . kot limanca za nezavedne delavce. Protidelavsko srce so klerikalci dovolj jasno odkrili s svojim brezvestnim spletkarjenjem proti socialnemu zavarovanju, katero hočejo ti politični hinavci prikriti z brezpomembnimi in
vrhu tega še klaverno obiskanimi shodiči. _______
Ampak delavstva, ki ima svoje oči in svoje misli, s takimi prozornimi manevri ne bodo premotili. Po izbornem poročilu sodruga Pete-jaua je sodrug Vičič prav drastično opisal obupne razmere v ljubljanski zidarski stroki. Izučen zidar mora delati na žgočem solncu in v večni nevarnosti po deset, celo po dvanajst in štirinajst ur za borno plačo 3 K do 3 K 60 v. In še to dobroto vživa le po 6 do 7 mesecev v letu. Od svojega zaslužka pa mora puščati po eno krono na dan za kos polente in smrdljivega sira. Zidarska stanovanja so bolj podobna svinjaku nego človeškemu bivališču. Vsakovrstuo mrčesje mu krajša nočni čas. Posledica tega je, da se drugi ljudje izogibajo zidarja na cesti v velikem kolobarju, kakor da bi bil garjev. Neznosno je tudi izkoriščanje mojstrov pri izplačevanju zaslužka. Svoje mezde ne prejemajo tedensko ali 14-dnevno, mojster daje le nekak predujem. Koncem sezije pri obračuuu pa je delavec grdo goljufan. Ne le, da teko mojstru ves čas od
pridržanega zaslužka obresti, so nam znani slučaji, ko je mojster delavcu na škodo čisto po svoje prikrojil obračuu. Velik škandal je tudi z zavarovanjem ; delavcem se preveč odteguje za prispevke, ob bolezui ali nezgodi pa vidi, da je bil zavarovan v nižjem razredu, kot zahteva postava. Da zanimanje za organizacijo med ljubljanskimi zidarji vočigled tem kričečim razmeram še vedno ni dosti močno, je žalosteu pojav, ki se na delavstvu najbrid-kejše maščuje. Večina ljubljanskih zidarjev stoji še vedno izven organizacije: kakor otroci so, ki hodijo še le v prvi razred. Namesto, da bi na naših shodih razmišljali o načinih, kako odpomoči mizeriji v zidarski stroki, namesto da bi se razgovarjali o bojnih načrtih, moramo na vsakem shodu začenjati z abecedo in utemeljevati potrebo trdne organizacije Besede sodruga Vičiča so zadele v živo in jim je sledila pohvala.
— Štrajk graških mizarjev. V nedeljo popoldne se je vršil shod graških mizarjev, na katerem se je naglašalo, da se stališče štrajkujočih ni bistverro spremenilo. Kakor poroča meščansko časopisje iz krogov delodajalcev, jo obrtni nadzornik nanj naslovljeni dopis štrajkovuega odbora odstopil delojemalcem v rešitev. Isti dan je prišel v Gradec ravnatelj večje tovarne za pohištvo, za katero je angažiral des-t mizarjev iu 3 mašiuiste. Pogodba med mizarji in ravnateljem se je sklenila s sodelovanjem štrajkovuega odbora. V soboto so zahtevali pomočniki od svojih mojstrov delavske knjižice, ki so jim bile v večini slučajev brez ugovora izročene. Nekateri mojstri pa so pomočnike prosili, da odnehajo od te svoje zahteve, češ, da štrajk po njihovem mnenju itak ue bo dolgo trajal. Razpoloženje med stavkujočimi je izborno. V soboto so stavkujoči tudi priredili izlet v bližojo okolico, v mestu so ostale samo straže, ki so pazile na stavkokaze. In mizarji so tudi eukrat občutili lepoto prijazue graške okolice. Zunanji mizarji in mizarski mašinisti, ogibljite se Gradca!
ZADNJE VESTI.
Seja državnega zbora. Prvi kravali.
Dunaj, 19 julija. Današnja seja je bila posvečena najsuhoparnejšim opravilom : zbornica se je razdelila v oddelke, katerim so se odkazali posamezni volilni akti. Po zaobljubi nekaterih poslancev je dal starostni predsednik baron Fuchs prečitati pravna zavarovanja posameznih strank: češko izjavo glede državnopravne samostojnosti češkega kraljestva, pravni protest dalmatinskih poslaucev glede spojitve Dalmacije s hrvaškim kraljestvom, protest ukrajinskih poslaucev proti združitvi z vojvodstvom krakovskim in protest rusofilov zaradi nepripoznavanja ruskega jezika in ruske narodnosti. Med čitanjem poslednjega dopisa je došlo do ostrih spopadov naru-sinskih klopeh. Posl. Staruh in T r y-lowski kričita: Ruskega jezika iu ruskega naroda tukaj ni! Mi smo Ukrajinci! Proč z Rusijo! — Posl. Forstner: Pojdite v Rusijo, če vam je tako všeč! — Posl. S t a-r u h (proti Markovu, ki se je podal na predsedniško tribuno): Kaj iščeš tam! Dol ž njim! — Posl. O h o c : Ampak g. tovariš, poslanec je kot vi in ima enako pravico kot vi! — Staruh; Sramota, da dajete potuho narodnemu izdajalcu. Oe bi pri vas Cehih kdo svoj narod izdal kakor Markov, bi mu bili že zdavnaj odbili glavo. Sram vas bodi! — Med največjim krikom je predsednik zaključil sejo.
Konstituiranje oddelkov.
Dunaj, 19. julija. Danes dopoldne so se konstituirali oddelki za odobritev volitev. V posameznih oddelkih je prišlo pri volitvi predsednika do hrupnih spopadov med nemškimi in češkimi raešč. poslauci. Nemci so ogorčeno protestirali, ker so nekateri češki načelniki oddelkov sestavili zapisnik v češčini.
Seja gosposko zbornice.
Dunaj, 19. julija. V današnji seji je gosp. »bornica na predlog predsednika W i n -dischgraetza sklenila udanostno izjavo na cesarja in pooblastila predsednika, da kar sam odkaže baučno predlogo, kedar jo prejme od poslanske zbornice, komisiji.
Dnnajski socialisti In parlament.
Dunaj, 19. julija. V pondeljek in sno-či je bilo tukaj sedem socialnodemokratičnih snodov, na katerih je delavstvo preciziralo svoje stališče naprara novemu parlamentu. Udeležba je bila povsod velikanska. Snoči sta bila shoda v VII. iu X. okraju. V VII. okraju (Neubau) sta poročala poslanca S c h i e g i in Leuthner. v Favoritih pa je govoril dr. A d 1 e r , ki je izborno naslikal politični položaj po volitvah in po Bienerthovi demisiji ter naglašal, da je bila prva beseda, ki so jo socialni demokratje izpregovorili z novim min. predsednikom:	Socialno zavarova-
nje. Seveda pa bodo socialni demokratje obnovili tudi vse tiste delavsk« zahteve, ki niso bile rešene v zadujem parlamentu. O socialno-demokratični akciji v državnem zboru je dejal, da bodo znali socialni demokratje vseh na-
rodnosti ^skupno nastopiti v vsakem resnem delavskem vprašanju.
Dunaj, 20. julija. Snoči sta bila dva velikauska socialnodemokratična shoda zaradi parlamenta v Leopoldovem mestu in v Marga-retnu. Na prvem je govoril Schuhmeier, ki si je temeljito privoščil krščanske socialce in nemškonacionaluo zvezo, na drugem je poročal posl. D o m e s.
Argentinsko meso.
Dunaj, 19. julija. Vsi socialno demokratični klubi v državni zbornici so sklenili, takoj po konstituiranju zbornice staviti nujni predlog radi uvažanja mesa ter predlagati, da se stavi ta predlog kot prva točka dnevnega reda. Češki socialni demokratje vlože tekom prihodnjih dni interpelacijo, v kateri bodo zahtevali predložitev vseh tajnih pogodb z Ogrsko radi uvažanja mesa.
Dunaj, 19. julija. V vseh krogih vlada veliko ogorčenje proti odredbi poljedelskega ministrstva. Vse stranke nameravajo tekom teh dni prirediti obsežne demonstracije. Veliko nezadovoljstvo vlada proti bivšemu trgovinskemu ministrstvu dr. VVeiskirchnerju, posebno, ko se je doznalo, da je hotel dunajski župan že pred 14 dnevi v občinski seji predložiti obširen referat radi hitrega uvažanja mesa, a je moral vsled Weiskirchnerjevega pritiska umakniti.
Liechtenstein ne gre v penzijo,
Dunaj , 19. julija. Princ Liechtenstein je poslal listu „Die Zeit“ popravek, v katerem pravi, da ne misli zapustiti političnega življenja in da soglaša v vseh političnih vprašanjih zWeisskirchnerjem.
Pogreb dr. Epplngerja.
M i m o n a , 19. julija. Danes ob 4. popoldne je bil pogreb nenadno umrlega člana gosposke zbornice dr. E p p i n g e r j a. Zastopan je bil dež. odbor in mnogo korporacij. Udeležba je bila velikanska. Nad grobom je bilo več govorov.
Dežclnozborske volitve na Češkem.
Praga, 19. julija. Na dne 11. septembra so razpisane nadomestne deželuozborske volitve vsled smrti poslancev C i p e r a za mesto Plzenj in dr. F u n k e za mesto Lito-merice, ter vsled odložitve mandata namesto pogl. R e i c h e 11 a (Tješin) iu B e s e m ti 1-1 e r j a (kmečki ok. Liberec).
Obstrukcija proti brambnim predlogam.
Budimpešta, 19. julija. K h u e n-Hedervary ima dalekosežna pooblastila (za razpust drž. z b o r a), pa se jih ne misli poslužiti, dokler ne bo potrebno. — Tudi današnjo sejo je opozicija obstruirala.
Budimpešta, 19. julija. V današnji seji so prosili štirje poslanci Justhove stranke, med njimi grof B a 11 h y a n y, iz zdravstvenih ozirov za dopust. Opozicija je predlagala o tem poimensko glasovanje in s tem preprečila razpravo o brambnih predlogah. Koncem seje ja Iv a n k a od Košutove stranke interpeliral ministrskega predsednika zaradi Aehrenthala, kateremu je očital, da je najprvo med Malisorje, Mirdite in druga uporna albanska plemena razdelil 10.000 pušk in mnogo deuarja, a zdaj jih je pustil na cedilu.
Kolera.
Trst, 19 julija. Stanje na koleri obojega Viktorja Mariaui je neizpremenjeno. Štirideset oseb, ki so prišle z njim v dotiko, so izolirali. Obolel ni nobeden; samo pri njegovi sestri Idi so se pokazali sumljivi znaki. Na danes iz Aleksandrije sem dospelem Lloy-dovem parniku Semiramis je zdravnik opazil, da je neki natakar obolel na gastroentritis. Natakar je bil takoj izoliran. Rezultat bakte-riologične preiskave še ni znan.
Carigrad, 19. julija. Včeraj sta se pripetila dva nova slučaja kolere.
London, 19. julija. V New-Yorku je dosedaj umrlo 6 oseb na koleri. V bolnico so pripeljali 14 novih bolnikov, večinoma prise-Ijenikov, s katerimi se jako brutalno postopa. Mrtva trupla se secirajo pred očmi bolnikov.
Papež In modernizem.
Rim, 19. julija. Par dni se že govori, da namerava papež izdati Še en spis očaso-p i s j u. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo res z jako bojevitim spisom napadel tisto k a-toliško časopisje, ki je na glasu modernizma ter mu bo očital, da ga ne briga za neizbrisne svete pravice svete stolice. Naslovljen bo spis na lombardske škofe.
Položaj na Turškem.
Carigrad, 19. julija. |V okrajih Pec —Djakovo se vstaško gibanje vedno bolj in bolj razširja. Vstaši so nenadoma napadli več turških oficirjev pri Peči, Ubili so 1 poročnika, 1 majorja pa ranili.
Solun, 19. julija. Kljub vsem demen-tijem turške vlade je položaj skrajno kritičen iuse boji v Albaniji množe,|pa tudi poostrujejo. Vojno ministrstvo nadaljuje mobilizacijo. Več letnikov artilerijskih rezervistov je poklicanih pod orožje. Pred Miti-leni so se ustavile tri oklopniee s
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
Ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, ti« * »ostn«, leiovisče m prenočišče, ggg Svoji k svojim l
tremi torpedovkami. — Razmerje med rolado-turško frakcijo in velikim vezirom je zelo napeto; vodja mladoturkov potrjuje, da ga je resno opozoril na nekatera notranja vprašanja, zlasti na položaj v Kurdistanu.
Položaj v Perziji.
Teheran, 19. julija. Nemiri se širijo po vsej deželi. Odstavljen šah Mohamed A 1 i se je vrnil in je že na perzijskih tleh. Njegov stric Salar ed Daulah je poslal parlamentu brzojaven poziv, naj ga zopet prizua za vladarja. V Teheranu je velikansko razburjenje. Bivši šah ima baje mnogo pristašev. Iz Aša-bada poročajo, da se je tam pojavil neki s 1 e-p a r, ki nastopa kot bivši šah Mohamed Ali in je našel med Turkmeni mnogo pristašev. Vsak hip se pričakujejo vesti o novih krvavih spopadih.
(Mohamed Ali je prišel leta 1907. na perzijski prestol. Vladal je samo dve leti. Ker je hotel odplaviti ustavo, katero je bil vpeljal njegov oče, in razgnati parlament, je izbruhnila vstaja; moral je odstopiti in je pobegnil v Adeso. Na prestol je prišel njegov sin Ahmed, kateremu je bilo takrat 11 let; regentstvo pa vodi zanj Abdul Kasim kan.)
Raznašaiec lista
za Krakovo, Trnovo, Glince in Rožno dolino se sprejme. Vprašati je v Šelenburgovi ul. 6/11.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pekarija
konsumnega društva v Hrastniku odda se s 1. avgustom v najem
Ponudbe je nasloviti na vodstvo Konsumnega društva v Hrastniku.
Gostilna
pri Rusu
Marija Terezija cesta št. 8
priporoča sl. občinstvu dobro belo in rudeče bizeljsko vino, sveže Dreher-jevo pivo, kakor gorka in mrzla jedila — po primernih nizkih cenah. —
Cirkus Adoli Strasstmrger.
Danes v četrtek dne 20. julija 1911
briljantna predstava
Zvečer ob y49. uri.
V petek dne 21. julija zvečer
L Htgh Ule Evenlng
z novim popolnim programom.
Največji speelalitetni večer cirkusa Strassburger. Nihče naj ne zamudi tega večera.
Gala-kostumi! Gala-oprava! Gala oprema!
Pri popoldanskih predstavah plačajo otroci'do 12. leta in vojaki polovico. Zvečer popolno vstopnino.
Predprodaja vstopnic v c. kr. trafiki Union In v cirkusn pri blagajni.
Vsaki dan od 10. ure dopoldan Javne skušnje In odprti hlevi.
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
Telefon štev. 168.
Telefon štev. 168.
priporoča svoje
fzb©mo pivo v sodcih In steklenicah.
  i—n— Zaloga v Spodnji Šiški. ■—..............
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Zvišanje delniške glavnice
od K 5,000.000 na K 8,000.000 z izdajo 7500 novih delnic po K 400'— nominale
v skupnem znesku IKZ 3,000-000"—.
 	   Prospekt.	—	1	 --------
Stalni razvoj bančnega poslovanja, ki se že razteza po vsem slovanskem jugu, osnovanje novih podružnic, naraščanje vlog in druzega banki poverjenega denarja zahteva, da skrbi banka za primemo okrepljenje svojih lastnih sredstev, to je torej delniške glavnice in rezervnih zakladov.
Ravno v zadnjih mesecih smo imeli priliko, biti zanesljiva opora zadružništvu na Kranjskem in Štajerskem, kar nam je pa omogočilo edino le to, da smo vselej razpolagali čez potrebna sredstva.
Bilančni razvoj našega zavoda se najbolje kaže v sledečih številkah:
v letu 1907	v letu 1910	▼ letu 1907	v Ietu 1910
Delniški kapital..............  .	2,000.000	5,000.000	Čisti	dobiček. 182.906	S8,273
Reservni zaklad.................. 235.449	493.464	Skupni	promet................ 613,000.00	1.033^000.000
Vloge............................. 7,240.002	11,064.138	Dividenda.... 6	°/0	Ho
Gori navedeni vzroki so bili povod, da je sklenil občni zbor delničarjev dne 7. marca t. 1. zvišati delniško glavnico banke od K 5,000.000 na
K 8,000.000 in sicer z izdajo 7500 novih delnic a K 400'— nom.	.	.	.	,
Ker je bil ta sklep z odlokom c. kr. ministrstva za notranje zadeve št. 15.955 z dne 9. junija 1.1. odobren, je sklenil upravni svet v svojej seji
22. junija 1.1. razpisati to zvišanje delniške glavnice pod sledečimi pogoji:	.	n
1. Subskripcija se vrši v času od 10. do 81. julija t. 1. pri centrali Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani in njenih podružnicah v »plitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici, pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah, pri Jadranski banki v Trstu m podružnicah, pri urvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Banki in štedioni na Sušaku in Reki, in pri podružnici Češke industrijal	unaju.
Pri teh subskripcijskih mestih so tudi na razpolago potrebne tiskovine.	.
2. Pravico, subskribovati nove delnice, imajo predvsem lastniki starih delnic po kurzu K 420*— z® komad, in sicer pripadejo na 5 starih del-
3. Ostale delnice se ponudijo novim subskribentom in starim delničarjem (ako bi isti zahtevali razmerno večje število delnic) po kurza K 445'— za
vsako delnico. Pravico reparticije si pridržuje upravni svet.	.	.	.	.	, Tr
4. Kot kavcijo ozir. kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji K 120‘— ozir. K 145*—za vsako delnico, ostanek K 800*— pa najpozneje
do 80, septembra 1.1, — Radi jednostavnosti je pa tudi mogoče vplačati ves znesek takoj pri subskripciji.
5. Nove delnice imajo kupon za leto 1912, in so deležne dobička za poslovno leto 1912. Zaradi tega se povrnejo subskribentom od vplačanih vsot
4 72 °/o tekoče obresti do 31. decembra 1911.	^
Lastniki starih delnic morajo predložiti pri subskripciji tudi plašče svojih starih delnic v prekolekovanje.
Nove delnice bodejo enako starim notirane na Dunajski in Praški borzi, in se bodo izročile subskribentom, proti vrnitvi potrdil, začetkom leta 1912. Sedanji kurz delnic Ljubljanske kreditne banke na dunajski ozir. praški borzi ca. K 472'— pomeni pri 7 /oni dividendi leta 1910 v znesku K 28' skorai 6°/ono obrestovanje in priporočamo torej zlasti denarnim zavodom, kapitalistom itd., da se udeležujejo v največjem obsegu te subskripcije.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA.