Kako bo spomladi.Eno najvažnejših gospodarskih vprašanj za bodočnost je, kako se bo letcs opra?ilo delo na polju in v vinogradih. Primanjkovalo bo delavskih moči in vprežne živine. Posebno hudo bo v hribovitih krajih. Ljudje že sedaj pravijo, da bo pri sedanjih razmerah nemogoče tako skrbno in do cela obdelovati polja, kakor bi to bilo želeti; mnogo njiv bo moralo ostati neobdelanih in nepognojenih. Č!e pa ne bodo polja obdelana, pride oskrba prebivalstra s potrebnimi živili v veliko nerarnost. Slovenski kmetje, viničarji in dragi stanovi na deželi bodo gotovo storili vse, da po možnosti obdelajo in obsejejo vso za to pripravno zemljo. O tem ni nobenega dvoma. Posebno reliko vlogo igra sedaj pri obdelovanju polja marljivost vrlih žen in deklet. Na njih sloni danes rešitev velikega rprašanja: nAli bomo imeli v bodoče dovolj kruha?« Vlada pa naj z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, takoj pride poljedeljstvu na pomoč. Naj se ne isdajejo samo stroge in ostre odredbe o rekviriranju, naj se ne zapoveduje kmetu to in ono, ampak naj se mu res tudi dajo sredstva, da bo inogel obdelovati svoja polja. Domačim crnovojnikom se naj za spomladanska dela dovoli za delj časa d o p u s t. Lansko leto so se kmetje-čmovojniki pritoževali, da se jih je uvršSalo v vojaške delavske oddelke, kateri so šli delat na graščinska posestva in posestva mešČanov, na njihovem lastnem gruntu pa se je morala mučiti sama žena z otroci. Nadalje se naj vprežne ž i y i n e ne r«kyirira, ker bo sicer radi pomanjkanja take živine izključeno, da bi se mogle vse njive zorati. VojaŠka poveljstva pa n*j dajo za gpomladanska dela tudi dovolj vojaških konj na razpolago, in sicer 6e mogo!e, vsem kmetskim občinam vsaj nekaj konj. Nujno potrebno tudi je, da političae oblasti takoj ustavijo rekviriranje sena in s aine, ker sicer ne bo za težka spomiadanska dela na polju ostalo De betvice sena in slame. Treba bo tiidi z reČjo resnostjo p o ¦ krbeti za raznovrstna s e m e n a. Krompirja se je v mnogih občinah toliko rekvi rirao, da ga bodo mnogi kmetje imeli polovico manj za saditi, kakor druga leta. Od te strani preti toraj velika neyarnost. Kaj bo, ako bo letošnje leto še manj krompirja kot lansko leto? Todi jarega semenskega žita zelo primanjkuje. Letos bi kazalo sejati mnogo jare pšenice in ječm na ter ovsa. A za seme je pri nss na Štajerskem tako slabo preskrbljeno, da menda v nobeni deželi ne tako. Na Kranjskem je Kmetijska družba poskrbela za dovolj jare semenske pšenice in žlabtnega ječmena. Isto čitamo tudi o drugih deželah. In pri nas? Ne maramo ničesar očitati, ne političnim oblastvom, ne deželnemu odboru, ne Kmttijski druž^i, ne okrajnim zastop m, samo to opominjamo: Dajte kmetu dovolj semena! Glede orodja in strojev je tudi zelo slaba. KovaSi in kolarji so večinomo vpoklicani; pljugi, brane in drugo orodje leži nepopravljtno v shrambah. Stroji so zarjaveli in tudi nepopr»vljeni. Občine ali pa kmetijske poiružnice naj takoj vložijo prošnje na Tojasko poveljst^o, da se kmetski obrtniki, posebno kova<M in kolarji, vsaj začasno opro»tijo črnovojniške službe, Kako se bo m< glo polja skrbno obdelovati, ako so pljugi. brane, tozovi in drugo kmetijsko orodja pokvarjeno, deloma popoluo ntrabno! Naj se toraj vsestransko gre sedaj kmetu na roko. Ako bo kmet zmagal delo na polju in nam pridelal dovolj živil, bomo zmagali tudi na bojnib frontah. Našega slovenskega kmeta ni treba z odloki priganjati k deln. Naša slovensko kmet- sko ljndstro ae zareda relike naloge, katera mu je izročena s pridelovanjera žitn in drugih živil. Upamo, da bodo oblasti to upoŠtevale ter bodo težnjeinzahteve našega kmetskega ljudstva pospeševale z rsemi sredstri in pomoSki, ki »o jim na razpolago.