Žale
Igo   Gruden
Pokojnim in nam živim tvoje Zale tjubezni so stvariteljske svetišče; Enkrat tvoj duh od tam si pot poišče Čez morje senc do večnostne obale.
Napuh zavistni, slavospevi hvale In vse, kar v nas je, bo prahu prgišče; Kdor tvoje Zale in naš grob obišče, Uteho bodo mu v lepoti dale.
Jezivcem, mojster, duše ne obteži! Odpri še njim srce, saj vsem zavetje Želiš poslednje v svoji smrtni veži.
Enkrat nad vsakim tam se zgrne cvetje, Tegoba se v spomin za njim razneži, Umrlih sen je lepših dni spočetje.
538