GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Kje, kdaj in pod katerimi pogoji lahko delovni ljudje ustanavljajo
TOZD?
Ustavno dopolnilo XXI določa
dobesedno:
Temeljna organizacija združenega dela je temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci na pod-lagi svojega dela neposredno in e-nakop ravno urejajo medsebojna razmerja pri delu, upravljajo zadeve in sredstva družbene reproduk-C1;je, odločajo o dohodku in o dru-gm vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. Vsak del te;f!VJ?e organizacije (podjetja, zavodi ipd.), ki pomeni delovno enojo. v kateri se uspeh skupnega de-la delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali delovni organiza-C1li in je lahko na tej podlagi sa: mostojno izražen, imajo delavci Pravico organizirati kol temeljno organizacijo združenega dela.
Delavci temeljne organizacije združenega dela v sestavi organiza-C1ie imajo pravico svojo temeljno organizacijo združenega dela izlo-z'ti in jo konstituirati kot samo-stojno organizacijo na način, ki ga določa zakon.
Z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno izločitvijo iz sestave delovne organi-zacije se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih ome-n.iene organizacije niti interesi in Pravice, te organizacije kot celote,
shajajo iz medsebojne odvisno-SJJ Pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi in ne enostran-nost‘SPr0rniniati medsebojne obvez-
, Jz navedenega izhaja, da mora oddelek, enota, obrat ipd., biti tehnično zaključena organizacija in izpolnjevati mora še dva pogoja in jncer, obseg storitev ali proizvodov ■nora biti^ tako obsežna, da garan-lra (jamči) tako materialno moč, JJa Poslovanje poteka brezhibno in I‘l storitve oziroma proizvodnja anko samostojno izraža na domačem ali tujem trgu.
Pri tem je treba razdeliti premoženje (osnovnih in obratnih sredstev) in končno je potrebno dokazati, da je izražena želja večine delavcev za ustanovitev TOZD. Ustanovitev TOZD v nekem oddelku, obratu ipd, ne sme biti na račun in v škodo drugih. TOZD mora torej biti, ko je ustanovljena po določenem postopku, sposobna za lastno, samostojno življenje in perspektivni razvoj.
Končno ni pomembno samo to, kakšna organizacijska varianta temeljnih organizacij združenega dela so z ustavo predvidene in dopustne, ampak kakšne organizacijske oblike so primerne glede na tehnološko in poslovno bazo ter glede na organizacijske in upravne možnosti.
Gre za to, katere organizacijske oblike bodo v danih razmerah zagotovile največjo učinkovitost, likvidnost, ustrezno rast in obstoj podjetja, hkrati pa tudi zadovoljstvo in maksimalno angažiranje zaposlenih.
Gre najprej za vprašanje, kdaj naj celotni proizvodni — poslovni proces podjetja organiziramo kot več TOZD in kdaj ne. Več TOZD bomo organizirali, če gre za več proizvodno-posl ovnih procesov in če so ti organizirani po načelu »federalne decentralizacije« in je temu primerno zgrajen tudi informacijsko upravni sistem. Kaj pa v primeru, če ne gre za popolno poslovno ali proizvodno samostojnost določenih delov v podjetju, ali če nimamo ustrezne organizacije in u-pravno-informacijskega sistema, ki bi omogočila uspešno upravljanje temeljnih organizacij združenega dela.
Zdi se, da moramo v teh primerih upoštevati troje:
1.	voljo prizadetih ljudi, pri čemer ho treba upoštevati tudi druge objektivne okolnosti — lokacije, velikost, pomembnost takih delov podjetja;
2.	če se bodo ljudje odločili za TOZD, moramo ustrezno izpel j a-
V pričujoči številki To-same objavljamo dva prispevka v zvezi z ustavnimi amandmaji XXI, XXII, XXIII. „Kje kdaj, in pod katerimi pogoji lahko delovni ljudje ustanavljajo TOZD” in ,.Cilji	ustanavljanja
TOZD” sta članka, ki naj pomenita uvod v širšo razpravo pred odločitvijo o naši bodoči samoupravni organizaciji.
ti in spremeniti organizacijsko strukturo in upravno informacijski sistem; odločitev za temeljne organizacije nikakor ne sme biti zgolj formalno politična, ampak mora obseči in potegniti za seboj vse organizacijsko upravne posledice; ljudje, ki o tem odločajo, se morajo pri tem zavedati, v kaj gredo in kakšno odgovornost prevzamejo nase;
3,	upoštevati je treba tudi ali je tako ustanovitev v interesu celotne in drugih delov podjetja, ki izhaja iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z družbenimi sredstvi.
Glede na navedeno ne kaže, kar enostavno trditi, da ta ali oni obrat izpolnjuje vse pogoje, da postane TOZD. K zadevi je treba pristopiti zelo strokovno in strpno, ker so posledice v nasprotnem primeru lahko usodne.
Strokovne analize in čas bosta vsekakor o predmetni zadevi lahko dala zelo verodostojne rešitve, ki bodo koristne za vse zaposlene.
M. P.
Cilji ustanavljanja TOZD
Praznovanja
27. aprila 1973 bo minilo 32 let od dneva, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki se je ob vi-stanovitvi imenovala Protiimperi-alistična fronta. Ustanovnega sestanka, ki je bil pri Josipu Vidmarju v Ljubljani so se udeležili zastopniki napredno usmerjenih tedanjih političnih strank. Pobudnik za omenjeni sklic je bila komunistična partija in sicer z namenom, da se združijo vse sile v enotno organizacijo, ki bo vodila boj proti fašističnim okupatorjem. V skladu s sprejetimi načeli je OF odlonila, da se prizna razkosanje Slovenije in Jugoslavije in potrdila potrebnost oborožene vstaje zatiranega naroda.
Pravilnost tedanje ocene položaja in sprejetega programa so pokazali kasnejši dogodki o času osvobodilnega boja.
Program OF o socialni osvoboditvi človeka in demokratičnosti življenja pa se uresničuje še današnji, soj so to načela, ki pomenijo temelje naše samoupravne družbe.
Drugi praznik, ki ga bomo slavili, pa je mednarodni delavski praznik — 1. maj. Prvi maj je praznik spomina na vse tiste žrtve, ki so bile potrebne za osvoboditev človeka-delavca in je praznik solidarnosti z vsemi tistimi, ki se še morajo boriti za svoje osnovne človeške pravice. Za nas pa mora biti 1. maj tudi praznik, ko se pregledajo pretekli delovni uspehi in ko se postavljajo novi višji cilji proizvodnega dela in družbeno samoupravnih odnosov.
F. V.
REVOLUCIJA TEČE DALJE ALI DOLOČANJE NOVIH BORBENIH POLOŽAJEV DELAVCEM
Uveljavljanje 21. 22. in 23. u-stavnega dopolnila pomeni iskanje in določanje novih borbenih položajev delavcev s katerim bodo lahko obvladali oziroma odločali o celotnem dohodku delovne organizacije. To pomeni tudi določanje novih ustreznih oblik samoupravne organizacije — temeljne organizacije združenega dela, enakopravno porazdelitev moči, organizirane delovne skupine, delavsko kontrolo, sistem informiranja, odgovornosti in planiranja, novo drugačno delovno organizacijo, sistem ugotavljanja in delitve dohodka. Vse to so borbeni položaji delavcev na katerih jih moramo, oziroma smo jih po ustavi dolžni zagotoviti dominanten položaj.
Za to imamo tudi pogoie; v kolikor iih nimamo, smo jih dolžni ustvariti. Pravico, da se organizira kot temelina organizacija združenega dela (TOZDI ima vsak del delovne organizacije, ki nomeni teh-noiošVo zaokroženo celoto in katere dohodek ie lahko samostojno izražen kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji med organizacii-skimi enotami. A'i mi imamo take enote? Pmizvodnia filtrov ie no-nolnoma zakliučena enota v tehnološkem smislu, usneh nieneon dela se že sedal notriuje kot vrednost na trgu. drugi tak oddelek ie mogoče mikalmca, treti’ tkalnice in nrinravlialniea skunai. četrti na mogoče konfekcija. Prainra delavcev. da organi/iraio tTOZDj temeli-no organizacijo združenega deta ie tudi dmlznect. "Delavci sn dolžni u-aotnvitj aln' Imajo nogoie. da formirajo temelmo organizacijo zdm-žpripga dela in če ugotovijo dz imaio te -pngole. so dolžni TOŽD nrtanoniti Temu <;c v sVTadn z n-c.f-anovo ni mogoče ortnovedatl To
nnmoni ,1 e srno itolžni $ strokovno
an-iltzn ugotoviti ali ima Vatera ort naiSiti organizaciislzit-i enot nogoie rtn nostane temelina organizacija zrfrnžpnnnra dela.
Uvetiavlianie ustavnih donolnil ne nomeni samo ustanavljanje TO/D Vot non oobliVo združenega dela. Ugotovili smo že da to nomeni tndi novo organiziranje sa-mo1 -nraviian Ja tako. da bo delavec v takem noložafu. rta "No resnično latiko nenocredno orlločal o celotnem (jotiorlVn Tona samo z ustanavljanjem TOTD ne tiomo rtoseell
tanmo imeli več temellnib organizacij zrlrnžonega dela ali ne mo-rame oi-arpnizirati nrirnerne rtelov-ne ski min e v katerih bo rlelaven res labho izrazil svoie mnenle. izdelati moramo informativni sistem organizacijsko, institucionalno: kdo
bo zadolžen za dajanje posameznih informacij, katere informacije bodo kot obvezne in komu jih je dolžan dati. Izdelati moramo sistem delavske kontrole. Pri tem moramo določiti kontrolni organ in določiti kaj in kako bo ta organ kontroliral. Izdelati moramo tako organizacijo dela, v kateri bo podrejenost in nadrejenost odpravljena; po u-stavi imamo vsi enake pravice. Enaindvajseto ustavno dopolnilo pravi med drugim tudi, da delavci odločajo:
1.	enakopravno
2.	medsebojno odvisno
3.	solidarno.
To ne trni nobene hierarhiie oziroma nadrejenosti in podrejenosti. Prenehati moramo z ločm/aniem upravljanje in vodenje. Upravljanje je:
L priprava gradiva
2.	izmeniava mneni — poenotenje stališč
3.	odločitev
4.	izvrševanje
5.	kontrola
6.	informiranie, ki pa se skozi vse faze upravliania prepleta.
Vodenic je samo strokovno delo in zato ni potrebno, da ie že kar nadrejeno je lahko enak med enakimi. vsak onravlia svoie dela za katero ie plačan. Vse te in še druge sole te proizvodnih odnosov ie treba razrešiti, če mislimo resno uve-liaviti ustavna dopolnila. Če tega ne mislimo, ie dovoli da rečemo, vsi smo ena TOZD in delavcem odkrito priznamo, da nismo za enakopravnost.
Dovolite mi, da vam napišem kaj prinaša novega druga faza u-stavnih sprememb. Osnovna koncepcija je taka, da 21., 22. in 23-dopolnilo še dopolnjuje in konkretizira.
Osnova je, da mora biti čim manj posrednikov med tistim, hi dohodek ustvarja in tistim, ki ga troši. Tako bo jasnejša kategorija dohodka delovne organizacije. Bob jasno bo definirana družbena lastnina. Tisti, ki danes govorijo o premoženju podjetja, ne pojmujejo družbene lastnine. Delovna organizacija nima nobenega premoženja, ampak ima samo pravico da upravlja z družbenim premožen jeni v smislu dobrega gospodarja. Vsi pojavi birokratsko tehnokratskega značaja pojmujejo družbeno lastnino kot grupno lastnino. Jasneiše bo opredeljeno minulo delo za katerega pravijo, da ie sestavni det družbene lastnine. Istočasno z minulim delom bo definirano tudi živo delo. V drugi fazi ustavnih dopolnil bodo bolj kategorično določeni odnosi med proizvodnimi in trgovskimi delovnimi organizacijami. Tc bi urejali s sporazumi in zakoni. Maloprodajna trgovina bo
morala sodelovati s potrošniki, trajno bodo morali sodelovati gro-s*stl .in zunanja trgovina na eni strani in proizvodnja na drugi stra-H' Proizvodnja na drugi strani s ^kupnimi cilji in rizikom. Banke ln Podružnice bodo lahko nastajale samo od spodaj navzgor, družbeno Politične skupnosti (občina, repub-uka) ne bodo mogle biti ustanovi-p J ai' pokrovitelj poslovne banke. ' n V^iočanju v zavarovanju mora imeti dominantno vlogo tisti, ki ima vložena sredstva. Novi odnosi so predvideni tudi na področju planiranja, jasneje bo opredeljena Planska funkcija. Do sedaj smo Plan preveč jemali kot fakultati-Ven, nikogar obvezujoč dokument, sediy bodo cilji bolj trdno določe-ni- Plani bodo nastajali od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, tako oa bodo sinteza interesov in ciljev Daz® m bodo tudi bolj optimalni.
Odgovornost
Poleg pravic se v drugi fazi ure-la tudi odgovornost, ne le kolek-uvna temveč osebna za opravljanje amoupravljalskih funkcij; ne le mralna temveč tudi materialna in ° predvsem takrat, ko delavski
svet zavestno sprejema odločitve izven njegove pristojnosti. Materialna odgovornost članov kolektivnih izvršilnih organov, delegatov in individualnih izvršilnih organov bo za premajhno oziroma preslabo informiranost ali zavestno prikrivanje dejstev.
Za reševanje samoupravnih sporov se predvidevajo samoupravna sodišča, v katerih se ne bo presojalo samo črke zakona, ne bodo vodniki samo pravniki temveč tudi sociologi, politologi, ekonomisti in družbeni delavci, ki bodo bolj presojali vsebino odnosov. Predvideno je ustanavljanje branilstev samoupravljanja pri občinskih in republiških skupščinah. Daje se kompetenca, da občinska skupščina direktno razpusti samoupravni organ ali direktorja. Ponovno se predlaga pariteta pri izbiri direktorjev.
Še bi lahko navajal kaj vse predvideva druga faza ustavnih dopolnil. Seveda je treba vse to jemati kot usnutek predloga, ki bo letos maja prišel v razpravo, kjer ga bomo pregledali bolj podrobno, dopolnili in potrdili.
O k p tajniku deia -1. maju-če&iLta CJ&£cLmCL 196eni Strojini fatalcem in fcim keii tudi n b&d&če d&&ti deLonnifr u&pefrcm
(p ca žn&v arije dne&a žena (9- QJ(9&anii
Letošnje praznovanje dneva žena je bilo v našem kolektivu bistveno drugačno od praznovanj v prejšnjih letih. Namesto tradicionalne zabave smo dobile kupone v vrednosti 70 din. Ti kuponi pa niso pomenili edino pozornost. V nekaterih oddelkih so moški izkazali ženam še posebno pozornost s tem, da so jim pisali, osebno čestitali, jim podarili šopek ali samo nageljček, sladkarije itd. Med delovnim časom so bili bolj kavalirski, so jim dali čutiti, da se zavedajo, da imajo ta dan žene svoj praznik. Bile so tudi izjeme — odvisno od posameznikov, kjer se moški niso hoteli spomniti »dneva žena.« Bilo smo vesele in razočarane, pa ne nad darili, pač pa nad pozornostjo.
Minilo je in spomni tak ali drugačen je v vsaki ostal. Darilo podjetja je bilo skromno, vendar zaradi velikega števila žena v našem kolektivu zelo dobrodošlo. Zelo različno smo zapravile ta denar: za nogavice, rute, copate, blago za obleke, posodo, steklenino in kozmetiko. Kakorkoli smo si kupile nam bo v veselje, saj znamo denar ali kupone dobro vložiti, posebno v sedanjem času, ko nam ga za o-sebne stvari vedno zmanjka.
D. M.
^ en* prejšnjih številk Tosame, smo pisali o gradnji prizidka pri oddelku za cigarentne filtre. — Sedaj je prizidek že zgrajen, na dvorišču pa še ča-kai° pločevinaste oglate cevi — deli klimatske naprave — na svojo vgraditev v omenjeni oddelek.
Jubilejno leto — leto varčevanja!
Leto praznovanja 50 letnice obstoja našega podjetja, moramo proslaviti tuai z raznimi akcijami, ki naj bi bile v korist poboljšanja e-konomskega položaja podjetja, reda, disciptme in čistoče. Cas, ki tako neizprosno hiti in teče naprej, nam nalaga nove dolžnosti, ki so vedno bolj in bolj potrebne za uresničevanje ciljev izvrševanja gospodarskega načrta v letošnjem letu. Ena ten dolžnosti in ciljev je tudi varčevanje!
Napačno bi bilo misliti, da je to samo akcija, ki bi bila iz kakršnih koli vzrokov postavljena pred nas, pa čeprav sem v uvodu povdaril in omenil, da je to leto praznovanja — jubilejno leto. Še posebej bi povdaril, da to tudi ni akcija zaradi političnega vzdušja v našem gospodarstvu, temveč je varčevanje postalo bolj in bolj potreba za uspešno poslovanje podjetja, za zmanjšanje stroškov.
mo več sreče, se da marsikaj prihraniti. Na žalost, moramo največkrat vzeti tisto kar nam dajo naši dobavitelji — so pač oni sedaj pri vrhu.
Ali povzroča stroške tudi nepazljivost? Da, še kako! Tudi tega se zavedajmo! Majhna nepazljivost v administraciji, v proizvodnji za strojem, pri raznih popravilih v delavnicah itd., pa so že dodatni stroški. Toda to nas lahko zelo veliko stane, s tem povzročimo ne planirane odpadke! Se pač zgodi, se opravičujemo. Drugi se spet o-pravičujejo, da je tempo dela neprimeren, da so materiali slabi, kakor tudi delovni pogoji. Priznati moramo, da imajo včasih prav, seveda vedno ne! Tudi od naših strokovnjakov pričakujemo, da bodo povedali svoje mnenje kdaj delati hitreje in z več izmeta, ali delati počasneje in bolj kvalitetno. Da,
tudi takšne odgovore pričakujemo.
Naj ne bodo odveč takšna razmišljanja. Cim večkrat bomo tako razglabljali, bolj nam bo jasno, koliko lahko izgubimo in koliko lahko pridobimo.
Ob varčevanju moramo opozoriti tudi na zastoje. Le-ti nam jeni; Ijejo dragoceni čas, s časom tudi naš dohodek. Samo spomnimo se pregovora: »Ura zamujena, ne vrne ise nobena!«
Kaj pomeni varčevanje, ni potrebno posebej govoriti. Za naših prihranjenih 300 milijonov starih dinarjev, je lahko 15 novih stanovanj.
Znesek 300 milijonov starih dinarjev predstavlja 150% naših bruto osebnih dohodkov. Obveznosti so iz dneva v dan vedno večje, cene osnovnim surovinam tudi, zato je akcija varčevanja toliko bolj nujno potrebna. SLAVKO BAJEC, oec.
O varčevanju smo razpravljali na vseh zborih organizacijskih e-not, ko smo sprejemali gospodarski načrt za leto 1973, sklep o varčevanju je na svojem poslednjem sestanku sprejela tudi OOZK. Cilj akcije varčevanja je, da od planiranih materialnih stroškov približno 15 milijard starih dinarjev, prihranimo v korist stabilizacijskih ukrepov podjetja vsaj 2% ali 300 milijonov starih dinarjev. Pobuda OOZK o varčevanju je vse pohvale vredna in je zaradi tega ter splošne gospodarske situacije potrebno, da temu sklepu sledimo vsi člani naše delovne skupnosti. Dolžnost strokovnih služb pa je, da redno spremljajo gibanje stroškov na vseh strokovnih mestih ter o vseh uspehih ali neuspehih informirajo člane naše delovne skupnosti.
O splošnem varčevanju smo že govorili. Potrebno je, da ponovno opozorimo, da je to naloga vsakega delavca v transportu, in skladišču, za tkalskim strojem, v pripravljalnici, belilnici, mikalnici vate, konfekcije, v oddelku filtrov in drugih režijskih službah, da je to naloga vsakega tehnika, administrativnega delavca, vsakega inženirja, ekonomista, to je naloga nas vseh.
Kje varčevati, se bo morda kdo spraševal? Tudi pri žičniku, pri odpadnem papirju, bombažni in sta-nični preji, vseh vrstah vlaknin, kemikalijah, filtrih, embalaži, reprezentanci, reklami, porabi potrošne-ga materiala itd.
Pri vsakem najmanjšem predmetu moramo imeti pred seboj občutek, da je to material, ki smo zanj dali toliko in toliko denarja. Torej lahko varčujemo ob skrbnem delu, ob pazljivem delu za stroji. Tudi z nabavo kvalitetnih surovin, kar v poslednjem času sploh nima-
Pretekli mesec je bil na Viru odprt nov otroški vrtec. Vrtec nad katerim ima patronat naša delovna organizacija, pomeni novo toda potrebno pridobitev, ki bo vsaj nekoliko omilila težave zaposlenih staršev, ki jih imajo v zvezi z varstvom svojih malih otrok.
Naš razgovor
NOB in zavednost Vidičevih seveda ni ostala skrita domačim izdajalcem. Posledica izdajstva je bila aretacija Franckinega očeta, ki je kmalu okusil grozote koncentracijskega taborišča. Družina je bila še bolj izpostavljena in nadzorovana. Toda Francka ni klonila; delala je še z večjo vnemo. Ni je bilo noči, ne ure, ko bi ne bila pripravljena prenesti sporočila ali opozoriti tovariše v soseščini na bližajočo se nevarnost. Zaradi izredne požrtvovalnosti je bila istega leta sprejeta v SKOJ in v kratkem postala tudi sekretarka SKOJ-a na odrejenem terenu.
Sovražnik je leta 1944 požgal Grmače in okoliške vasi. Kako žalosten in boleč je bil pogled na prestrašene, nemočne družine, jokajoče otroke in na pbl zgorelo živino ter požgane domove.
Tudi njeni rojstni hiši ni bilo prizanešeno. Ostalo je pogorišče. Prebivalce so množično zapirali. Tov. Francko so z drugimi odpeljali v Litijo. Toda sreča ji je bila naklonjena. Izkoristila je trenutno nepazljivost straže, skočila z voza
in pobegnila. Uspela je. Povezala se je s terenskimi aktivisti in nadaljevala delo proti okupatorju, vse do osvoboditve.
Opisala je nekaj doživljajev. Lepih je bilo zelo malo, a bili so. Večkrat premišljuje, kako je vse zmogla. Včasih opisuje dogodke iz NOB svojim otrokom; kar verjeti ne morejo v resničnost njenega pripovedovanja. Sama pa ve, da se s tako izbranimi besedami ne da opisati trpljenja, ki ga je okusil naš narod v borbi za svoje pravice in obstoj.
Če ima čas, posluša oddajo ob nedeljah dopoldne »Še pomnite, tovariši«. Molči. Spomini so preveč boleči, da bi kar koli pripomnila. Kako ji je pri srcu, razume lahko samo tisti, ki je prehodil podobno pot.
Tovarišica Francka se je, čeprav zelo mlada, zavedala pomembnosti svojega dela. Zavestno se je borila proti zatiralcem svojega naroda in slovenske besede; zavedala se je, da se bori proti strahotnemu okupatorjevemu nasilju.
Njene želje? Predvsem zdravje in vrne naj se tovarištvo v taki meri kot ga je bila deležna v vrstah borcev »partizanka NADA.«
Jelka
Pomembno obletnico praznuje-jrio 27. aprila — ustanovitev Osvobodilne fronte. Boja proti okupatorju se niso udeležili le možje, temveč so tudi zavedne žene in dekleta prispevale dobršen delež za tocsničitev velikih idej.
Prav je, da se tudi v našem internem glasilu spomnimo tega dogodka in počastimo spomin s tem, da povabimo na razgovor tovarišico. ki je aktivno sodelovala v NOB zc kot 15 letno dekle.
Tovarišico MESTEK FRANCKO partizanko NADO — želim pred-steviti našim bralcem, delavko v trakotkalnici.
Uoma je bila iz Grmač pri Mo-ravčah. Izhaja iz napredne delavske trinajst-članske družine. Oče, Franc Vidic, je že od prvih začetkov popravljal in dostavljal partizanom orožje. Delo ni ostalo prikrito hčerki Francki in na očetovo Pobudo je še sama začela pomagati »našim«. Rojstna hiša je bila za Nemce na važnem' prehodu in teren pod stalnim nadzorstvom. Tovarišica Francka je raznašala literaturo. pošto, orožje, prala in kr-Pala obleke, zbirala hrano in sanitetni material ter obveščala partizane in aktiviste o sovražnikovih Patruljah in zasedah na prelazu Moravče — Kresnice.
Leta 1942 je bila pri njih doma Postavljena »javka«. Vnema za
Letovanje na Veliki planini v zimski sezoni 1972-73
Vsakogar po svoje vabijo neizmerni čari naših planin. Nekateri — teh je več — zahajajo tja ob poletnih mesecih, da preživljajo v miru del svojega letnega dopusta, si obenem sproste živce in se vsaj za kratek čas otresejo vsakdanjih skrbi. Predvsem mladi pa raje v zamskem času naprtajo »dlice« na rame in tako združijo prosti čas z izletom in smučanjem obenem.
Tudi v letošnji zimski sezoni sta bili naši dve hišici na Veliki planini skoraj vedno ob koncu tedna zasedeni. Dokler ni bilo snega seveda malo manj. Vse kapacitete pa so bile izkoriščene v času zimskih šolskih počitnic. Tedaj _ se v glavnem zvrstijo člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke. Nekateri od teh so že dobri smučarji, drugi pa se teh veščin učijo. Popolna zasedba oziramo letovanje ie odvisno tudi od vremena, kajti včasih je veliko prijavljenih, ko pa je slabo vreme, ne gre nihče.
V tej, skoraj pretekli zimski sezoni je obiskalo naše koče na Ve-
liki planini 56 članov kolektiva in njihovih svojcev. Skupno je bilo 141 nočnin, kar je približno toliko kot lansko leto. Podatki pa so vzeti od meseca novembra do vključno marca.
Ker je na Veliki planini sezona stalna, bi ;ob tej priliki rada opozorila nekatere člane ki se prav nič ne zavedajo, da so koče last nas vseh in da jih je zato treba čuvati ter skrbeti za red znotraj kakor tudi v bližnji okolici. Torej sleherni obiskovalec naj s tem prikaže del samega sebe.
I.	O.

0 Št. 4 — april 1973
LETOVANJE
Tudi letos bomo letovali v IZOLI in NOVEMGRADU — Pineti. V zvezi s tem smo dobili od Počit, skup. pri ObSS Domžale in Počit, doma Predilnice Litija naslednje obvestilo glede penzionov.
IZOLA:
Vse elane Počitniške skupnosti Domžale obveščamo, da s 1. majem 1973 odpremo letno sezono v Počitniškem naselju v Izoli. V zvezi s tem dajemo tudi obvestilo o cenah storitev v naselju.
Za usluge je določil upravni odbor Počitniške skupnosti na seji sledeče cene:
NOČNINA:
—	za člana N din 7,50 dnevno
—	za prehodne
goste	N din 10,50 dnevno
—	za inozemske
goste	N din 14,00 dnevno
—	otroci do
10 let	N din 4,50 dnevno
V cenah nočnine je že zaračunana turistična taksa.
Cena PREHRANE je sledeča im to po želji:
1.	V gostinskem obratu samega kopališča in v obratu »PRI RIBIČU« je po dnevnih cenah
2.	V restavraciji »TURIST« pri avtobusni postaji je naslednja:
	Odrasli	otroci do 10 let
Zajterk	6,00	4,20
Kosilo	22,50	15,75
Večerja	20,50	14,35
Skupaj:	49,00	34,30
V restavraciji »MARINA«		
Zajterk	7,50	5,25
Kosilo	25,50	17,85
Večerja	22,00	15,40
Skupaj:	55,00	38,50
PREDLAGAMO, da koristniki, kateri bodo imeli s seboj otroke, jedo po naročilu, oziroma ne naročajo polovične obroke. Prehrambeni bloki v gostinskem obratu »TURIST« in »MARINA« se dvignejo pri Počitniški skupnosti Domžale, ali pri upravniku v Izoli.
NOVIGRAD — Pineta:
1.	Cena penziona:	pred — po
sezona
—	člani (svojci) poč. skup. PL 40,-
—	nečlani —	tuji	55.-
—	inozemci	72.-
sezona
—	člani (svojci) poč.
skup. PL	49,-
—	nečlani —	tuji	55.-
—	inozemci	88-
2.	Ostale storitve:
—	perilo (ruha) 2.30; prevleka 0.70
kapna 3.60)	N din 6.-
—	komunalne dajatve za otroke do
3 leta	N din 3.-
—	nočnina (za čas obratovanja poč. doma)
a)	člani poč. skupnosti (svojci) na
osebo dnevno	N din 6.-
b)	nečlani na osebo dnevno
N din 12.-
c)	šotornina odpade.
3.	Uporaba hišic za 1. maj in druge dneve izven obratovanja:
—	člani poč.	skupnosti	PL	(odrasli
in otroci)	od	hišice	dnevno
N din 15.-
—	nečlani	N	din	40,-
Ta čas bodo	obratovali	od	26.
4.	do 2. 5. 1973.
Prijave za letovanje boste oddali do 30. 4. 1973 svojim poenterkam pri katerih neizpolnjene dobite.
Zgodovina tkalstva
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Mehanične statve so se razvijale in prilagojevale raznim vrstam blaga, vendar so nastali nekateri glavni tipi statev. Vsaka taka vrsta ima cel niz izboljšav in nadaljnjih dopolnitev glede na jakost, širino, vrsto preje, namena blaga, kakor tudi iz drugih vzrokov. Mehanične statve tudi lahko, v kolikor ne predstavljajo kakih posebnosti, delimo v tri skupine:
1.	Angleške bombažne statve, ki jih je leta 786 izumil in dal patentirati Anglež E. Cartwright. Statve imajo dve gredi vzporedno z bilom, od katerih je zgornja glavna gred za pogon bila, spodnja pa lučajna gred. Ta teče s Še enkrat manjšo hitrostjo kot zgornja. Lučalna gred nosi dva enonosača ekscentra, ki sta s svojima nosovoma obrnjena za 1800 vsaksebi. Ekscentra lu-čata izmenoma z leve in desne strani. Zato je ta tip statev primeren za gladke statve ali pa za statve z enostransko tonično menjavo. Isti tip statev z obojestransko menjavo ima na spod j ni lučalni gredi dav dvo-nosata ekscentra, ki lahko poljubno^ lučata z leve ali z desne po več čolničkov zaporedoma.
2.	Angleške volnarske statve ozi-roma tip statev tvrdke »Hutc-hinson Hollingworth« v Dob-crossu iz Anglije. Ta vrsta statev ima dve gredi, ki tečeta e-nako hitro. Spodnja lučalna gred ima na vsaki strani po e-nonosat ekscenter, oba ekscentra pa sta obrnjena v isto smer in lahko lučata po več votkov z iste strani. To je primerno za obojestransko čolnično menjavo.
3.	Evropske kontinetalne statve za volno imajo samo eno gred— glavno, ki žene bilo in luča z enim enonosatim ekscentrom i-stočasno z obeh strani. Primerne so za široke težne tkalnine iz volne, obenem pa za obojestransko čolnično menjavo.
4.	Posebni tipi statev so se razvili
v novejši dobi z namenom, da se onemogoči ropot, da se olaj-??	'n poveča storilnost.
Med nje prištevamo specialne okrogle statve, za tkanje brez čolničkov itd.
K tem, posebno pa še prvim tem vrstam statev, uvrščamo še ce-lo vrsto strojev, ki so razvili iz njuh, naprimer:
Gladke statve, statve z listovka-mi statve z jacquardskimi stroji, poleg teh razlikujemo še mnogo vrst statev za tkanje trakov, pasov cevi, pohištvenega blaga, žičnih tkanin, pliša itd.
Po vrsti materiala, ki ga tkemo na njih ločimo statve: bombažar-ske, lanarske, svilarske, jutarske, volnarske in druge statve.
Široke statve delimo tudi v volnarske statve za preproge za polst itd. Oznaka statev je glede na kon-strukcijo, uporabo, jakost tako različna, da si ne moremo ustvariti neke enotnosti. Po nekod jih imenujejo po deželah od koder so prišle, drugod po izumiteljih, po tvdrdkah, ki jih izdelujejo. Statve označujejo tudi po posebnih uredi-ditvah, ki jih imajo, npr. za tvorbo zeva:
Ekscentrove statve, listovke, Jacquarde, ali pa po ureditvah za udarvec — statve s spodnjim, z zgornjim, s peresnim ali z drugačnim udarcem. Lahko pa jih označujemo po bilu, po čolničkovi menjavi in podobno.
Posebno grupo statev tvorijo v današnji veliki in moderni proizvodnji avtomatske statve.
V parih stavkih smo dobili sliko kako se je v zgodovini človeštva razvijalo tkalstvo. Kakor vsako noviteto, je tudi pri statvah bilo težko ljudi prepričati, da čim bolj je avtomatizirana proizvodnja, tem cenejše in kvalitetnejše je blago in čedalje manj fizičnega dela na strojih. Zato strmimo za tem, da tudi naše podjetje čim bolj avto-matizirama, da bomo visoko produktivni in konkurenčni in s tem bomo imeli tudi boljše plače.
KONEC	C. Z.
NsLSe
. Vsaka proizvodna delovna orga-nizaeija mora imeti prostor za skladiščenje surovin in pomožnega materiala. V našem podjetju je že veliko let problem glede skladiščenja. že v prvi rekonstrukciji tovar-so bili zgrajeni proizvodni oddelki, niso pa bili zgrajeni skladi-'^ni prostori. S tem smo bili prisiljeni jemati v najem skladiščne Prostore izven podjetja (Studa, Področje in Domžale).
Z zgraditvijo mikalnice je nastala tolikšna potreba po skladiščnih prostorih, da je bilo zgrajeno betonsko skladišče.
^ To skladišče je bilo do nedavnega samo streha in stene, kar je d"9 za skladiščenje pomožnega materiala neprimerno.
Z modernizacijo podjetja se modernizira tudi skladišče s tem, da se v betonskem skladišču name-scajo police za pomožni material, za obliže pa boks-palete. Dosti prostega in lažjega dela smo pridobi-1 Pri paletizaciji skladiščenja inu-Porabi viličarja.'
Regali so za naša skladišča pre-eejšnja pridobitev, saj se tako uspešneje izkorišča tretja dimenzija skladišča, to je višina.
Kljub sarozmerno velikim skladiščnim površinam, pa skladiščnega prostora vedno primanjkuje. Vzrok za tako stanje so prav gotovo volumi-nazne surovine in izdelki, včasih pa tudi velike zaloge določenih surovin.
Viličarji so nam v veliko pomoč pri današnji veliki potrošnji materiala, ker si z njimi olajšamo delo. Prestavljajo, prepeljejo in dvigajo nam težke bale bombaža, acetata, zaboje preje in drugega materiala.
Z delnim urejevanjem betonskega skladišča še ne bo rešeno vprašanje skladiščnih prostorov in skladiščenja. Še vedno imamo skladiščen material v Studi, Po-drečju in Domžalah, poleg tega imamo na dvorišču postavljen skladiščni šotor in še kljub temu skladiščimo vlaknine na odprtem dvorišču. Poseben problem je skladiščenje beljenih tkanin in pomožnega materiala, ki je občutljivo za temperatiurne spremembe. V bodoče bo treba misliti še na urejevanje in izgradnjo novih skladiščnih prostorov, da ne bomo imeli poškodovanega materiala.
F. K.
Doseganje proizvodnjega plana v mesecu marcu
Oddelek	Enota	n ■ , 0
	mere	
1. Trakolkalnica	000 vot	100
2. Tkalnice šir tkanin	000 vot	90
3. Belilnica — vlaknine	kg		104
4. Mikal mica	din	100
Vložki	pkt	98
5. Konfekcija	din	92
6. Cigaretni filtri	000 kom	103
Cigaretni filtri	din	101
Skupaj	din	98
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta se zahvaljujem za izraze sožalja in vence vsem sodelavkam ter sodelavcem. Iskrena hvala tudi sindikalni podružnici za denarno pomoč in za spremljanje na njegovi zadnji poti.
Viktor Lončar
ZAHVALA
Vsem sodelavcem in sodelavkam iz tkalnice ovojev, se ob prezgodnji smrti mojega očeta iskreno
zahvaljujem za pomoč ter izraze sožalja.
Najlepša hvala tudi sindikalni podružnici za finančno pomoč.
Kovič Janez
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega brata PRAŠNIKARJA Franca, se vsem svojim sodelavcem in sodelavkam iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, cvetje ter sindikalni podružnici za finančna sredstva. Vsem iskrena hvala!
Tone, Jože in Mici Prašnikar
Poročilo
ZBORI DELOVNIH
LJUDI
So sprejeli dva sklepa in sicer, da se letošnji prispeveK za zdravstveno zavarovanje poveča za 0,07 „, dodatek za nočno delo pa se poveča na 4U%, doiaer samoupravni sporazum ne dopušča izplačevati
POSLOVNI ODBOR
POSLOVNI ODBOR je imel štiri
seje in sicer tri redne in eno izredno.
1. III. 1973
—	Potrdili in sprejeli predlog plana s pripombami:
—	osnutek plana mora biti izdelan na podlagi odgovornih vodij in služb;
—	glede nadur mora služba za organizacijo in nagrajevanje s splošnim sektorjem uredit splošne akte, v katerih mora biti razvidno, kdo izdela predlog za podaljšani delovni čas, v kakšnem času se te lahko izvrše, kdo izda odločbo in kdo je odgovoren za opravi-tev določenih nadur;
—	nadure se sprejemajo istočasno z mesečnim planom, nepredvidene nadure pa odobri vodja, jih podpiše in odgovarjajo za opravljeno delo;
—	nadure se vodijo imensko, dnevno in z obrazložitvijo.
—	Po diskusiji o stimulativnem nagrajevanju so člani sprejeli še sklep, da se naj profili delovnih mest vskladijo tako, da bodo enotno določeni v samoupravnem sporazumu in v sistematizaciji delovnih mest, za izvršitev tega pa sta odgovorna tov. direktor in tov. Dolenc Tone.
—	Sprejeli predlog za spremembo norme v oddelku konfekcije s
3-mesečno poizkušnjo.
Istočasno so člani PO še sprejeli sklep, da se na eni od naslednjih sej pripravi poročilo o normah in se te pregledajo.
14. III. 1973 — izredna seja
—	Odobrili službena potovanja.
—	Sprejeli sklep, da gradivo za zasedanje samoupravnih organov zbirajo in pripravljajo strokovne službe. Te pripravijo material in predloge, ter predložijo vodju splošno-kadrovske službe ta pa skrbi za dokončno oblikovanje.
22. III. 1973
—	Pregledal izvršitev plana proizvodnje in prodaje za mesec februar.
—	Pregledal izvršene nadure v mesecu februarju in pri tem zavzel sledeče:
samoupravnih
— Služba za organizacijo in nagrajevanje mesečno poroča PO o izvršenih nadurah.
— Mesečno ob pregledu izvršitve plana se bo pregledovalo tudi doseganje oz. nedoseganje norm.
Pristojna služba — služba za pripravo dela, pripravlja predloge, povečanja oziroma zmanjšanje posameznih norm.
—	Sprejel novo lestvico obračuna za OD, in velja od 1. 3. 1973 dalje, za potnika Pejčiča, kateremu se je področje dela spremenilo, zaradi nastanitve novega potnika, za področje Makedoni-
je-
—	Člani PO so se domenili za termine zasedanj in sicer:
—	v I. polovici meseca od 12. do 15., ko se bo obravnavalo o izvršitvi plana proizvodnje in prodaje;
—	poročilo o izvršenih nadurah o doseganju oz. nedoseganju norm in
—	v II. polovici meseca, ko se bo sprejemal operativni plan, nadure in od časa do časa analiza OD.
—	V zvezi z nabavo acetata za filtre je bilo odobreno službeno potovanje.
29. III. 1973
—	Sprejeli operativni plan za mesec april
—	Potrdili planirane nadure za mesec april
—	Pregledali poročilo o službenem potovanju
—	Potrdili predlog za spremembo norem v oddelku tkalnice in konfekciji.
—	Ob kraju pa so bili informirani o nagrajevanju s strokovnega kolegija.
—	Odobrili so še eno službeno potovanje v Turčijo.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
—	Da se razpis za prosto delovno mesto vodje proizvodnje razveljavi, v smislu čl. 24 TZDR, ker nihče od kanidatov v celoti ne izpolnjuje razpisanih pogojev: Direktorja podjetja pa se zadolži, da predmetno zadevo strokovno prouči in predloži OMR-ju najustrežnejšo organizacijsko rešitev.
—	Sprejeli sklep, da ostane delovno mesto »administratorja« v uvozno-izvojni službi, nezasedeno, na delovno mesto inoko-respodenta pa se sprejme še eno sodelavlko.
—	Delovno mesto komercialnega zastopnika za področje Hrvat-ske, s sedežem v Zagrebu, se
organov
razpiše v »Vjesniku«.
—	Za vodjo izmene v oddelku filtrov se imenuje tov. Franca Jamška.
—	Bili mnenja, da se kolektiv informira o potrebi po kemij; skem kontrolorju v kontrolni službi in vabi sodelavce, ki izpolnjujejo za to določene pogoje in čutijo veselje do opravlje-nja tega dela, da se priglasijo v tajništvoj
Hkrati pa se zadolži direktorja da čimprej reši organizacijsko vprašanje kontrolne službe.
—	V upravni odbor sklada za štipendije in posojila se imenuje tov. Kerč Olgo.
—	Rešili vlogi tov. Drčarju, da se mu preneha delovno razmerje in mu omogočili povratek v podjetje po opravljanju profesionalne funkcije sekretariata OK ZMS, po določilih, kot jih dovoljuje 133 čl. temeljnega zakona.
—	Pionirskemu odredu Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale, dodeli din 100,00 za zlati žebljiček.
—	Zavrnili prošnjo Gradbenemu odboru za asfaltiranje ceste Brdo — Lukovica, ker nimamo sredstev za take namene.
—	Sprejeli sklep, da se tov. Drčar Marti stroški šolanja na 1-letni stenodaktilografski šoli v šolskem letu 1970/71 ne povrnejo.
—	Stanovanjski problem tov. Globočnik Cvete naj se čimprej reši, seveda v mejah možnosti.
—	Tov. Flisa Rudija se ne sprejme v ponovno redno delovno razmerje.
—	Krajevni organizaciji ZVVI Mengeš se prošnja ne reši u-godno, z ozirom na to, da odvajamo sredstva za take namene po samoupravnem sporazumu Skupščini občine Domžale, kamor naj se tudi obrnejo.
—	Člani odbora za medsebojna
razmerja bodo zasedli v prvi polovici od 12. do 5. v mesecu in drugi polovici od 26. do 29. v mesecu.	C. T.
Izdaj'a T O S A M A Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Krško,
obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada: 900 izvodov.
Kadrovske vesti
Od 12. 4. do 11. 5. 1973 Rojstni dan praznujejo v: KONFEKCIJI:
19. 4. Miloška Dolinar, 21. 4. Francka Gostinčar, 24. 4. Danica Gresjorin, 2. 5. Marija Hribar, 15. 4. Marinka Judež, 16. 4. Angelca Kočar, 26. 4. Kati Mlakar, 18. 4. Ivanka Milič, 6. 5. Francka Poznič, L/- 4. Cveta Peterc, 24. 4. Darinka L^oic, 25. 4. Pavla Urbanija, 27. 4. Ivanka Vrečar. 18. 4. Tončka Nehale. 18. 4. Reginca Pavlič, 5. 5. Nada Galič, 6. 5. Stanka Prašnikar, 28. 4. Ljuba Ganič.
MIKALNICI:
26.	4. Stane Merkužič, 20. 4. Ana Fns, 22. 4. Milena Gregorin, 4. 5. ''anica Kern, 24. 4. Rezka Kovič, 6. 4. Francka Moneta, 8. 5. Ivanka
Rems, 7. 5. Joži Stupica, 4. 5. Ančka Šramelj, 10. 5.' Angelca Grošelj.
BFLIT.NICI:
4. 5. Rajko Duraševič, 4. 5. Jaka Kovač, 16. 4. Slavka Paštebar, 28. 5,, Ivanka Križnik, 22. 4 Slavko Klopčič, 26. 4. Stane Merkužič.
FILTRIH:
24. 4. Stane Rožič, 76. 4. Ivanka i lr^r’ 5. Radmila Duraševič. 16. 4. Draga Kovač, 18. 4. Mnida Narobe, 16. 4. Marinka Prašnikar. 21. 4. Majda Trlen, 74 4. Jelka Volčini, 4. Kati Keršič.
TKALNICI OVOJEV:
27.	4, Boris Frankovič, 16. 4. Ani Ganič 6. 5. Ivanka Svetlin, 26. 4. Pavla Belciian, 27. 4. Pepca Go-^Fc. 23. 4. Helena Sajovic, 18. 4. Regina Urankar, 15. 4. Helena Golar, 12. 4. Marija Gabrič, 1. 5. Ančka Švigelj.
Pestotnik, 15. 4. Danica Kuhar, 3. 5. Ivanka Cerar.
PRIPRAVLJALNICI:
7. 5. Hinko Modlic, 4. S.Ljubica Šelja, 18. 4. Angelca Tepež, 24. 4. Ivanka Cerar, 30. 4. Ivanka Urbanija, 7. 5. Marija Tošič.
UPRAVI:
9.	5. Ivanka Brodar, 10. 5. Elica Vrenjak;
KOMERCIALI:
1. 5. Jože Keršič, 20. 4. Stane Kramberger, 3. 5. Rajko Močnik, 18. 4. Franc Pevec, 30. 4. Leona Šarc, 22. 4. Janez Babnik oec.
ANALIZNOPLANSKEM SEKTORJU:
10.	5. Stanka Ristič.
RAČUNOVODSTVU:
7. 5. Milena Vrenjak
POMOŽNIH OBRATIH:
28 4 Jože Cerar. 13. 4. Jože Kotnik, 6. 5. Danica Marinček.
RODILI SO SE:
Pirc Marinki in Brankotu—hči. Luthar Nežki — sin. Povžun Jožici — sin. Domitrovič Ivanki — sin, Kovač Dragici in Marjanu — sin
POROČILI STA SE:
Mnrtinič Nuša — BRECELNTK Or^ek Pavla — IGLIČ
Vsem iskreno čestitamo!
V tem času so se zaposlili v:
AVTOMATSKI:	MIKALNICI:
Mohar Ljuba. Marinšek Justina, 3. 5. Janko Kovač, 16. 4. IvanLavrič Veronika, Šorn Jelislava.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Št. 3
Tokrat je poslalo svoje rešitve 24 reševalcev. Žrebanje treh nagrajencev je bilo v avtomatski tkalnici
I.	nagrada: IVAN DROLC ml.
II.	nagrada: STANKA RISTIČ III: nagrada: EKA S1ARD
o R H I >.£ J A ROriTElt 1 V
‘ P M '•
. -	r t
JPP MSI
o K a (Lina
h M £ u
O VR A
N T O E> P
T k XE» R
T I
tiS
JI
Ed
lij
O
..D
- K p
T A
tp.
S M
r:via « isiviFlI IR| A T I s PR E H E T E.H EC
t &».; p> r k
N A K R Y
K O S.
AN .6 K A
PU
fr
L.
AjsiEjN,
l 'R.1 J A

LAS o ■ !r 0 & A P L A! N E T
NUiM,
Akf/—\
Sf!,
EN I • B LAB
A E RO A A KB. P A R M E N A
Kovič Antonija
KONFEKCIJI:
Veit Nuška, Vrtar Marija, Vol-kar Marija
BELILNICI:
Volčini Janez
KOMERCIALI:
Sedeljšak Franc
TKALNICI OVOJEV:
Brda j s Srečo
PRI FILTRIH:
Novak Zdravko, Vidmar Jože
V	UPRAVI:
Novak Marija Odšli iz podjetja:
Flis Rudi, Novak Zdravko, Dekleva Ani, Drčar Milan, Marinšek Justina.
V	pokoj:
Podlipnik Ivanka
Votek in Filip F^Bter
..JrPATJ TUDI.KOT VINI
tilnik, kerje strai za nashujpc-
V.kEEN, itj ^REZ VREDK0ST1.TER KER HAH 4EHUL	hELv.VHi
2e tAsA:
UZEišKi
mM.
10st 3
marec 1973
g 10
Nagradna
križanka
Vodoravno:
A-l Voditelj, po ikaterem se ime-nuje naaš šola, katere otvori- č tev je bila 23. 6. 1972 B-l Vrsta vina
G-5 Država v Afriki	f)
C4 Moško ime
D-l človek, ki je preživel vesoljni potop	fr
D-10 Vrsta težkih kamionov E-l Kranj
F-l Vrsta višnje	p.
G-7 Izraelska voditeljica	'
H-l Dolž. mera (meter)
1-1 Žensko ime
J-l Hus	G
K-2 Utežna mera (tona)
K-9 Pogan
L-l čebelji samec	H
M-l Igralka Kravanja N-l Glas pri uspavanju
0-	4 Primorsko mesto P-2 Občina, v katera je bila 23. 6.
otvoritev nove šole P-10 Del voza B-9 Morske rastline C-12 Središče vrtenja Č-9 Centralni komite D-l 3 Mera za tekočine F.-4 Obod
F-7 Časopisna založba G-12 Silicij
H-3 Glavno mesto Finske
1-	5 Spis .1-5 Sij
K-4 Kratici avtorja Visoške kronike
K-13 Kem. znak za kisik L-7 Vrsta hrasta M-7 Ime indijske voditeljice N-5 Indijski politik 0-11 Kraj pri Domžalah
0-	12 Samo D-5 Primorska reka E-10 Težke sanje F-10 Tuje žensko ime H-12 Alferd Einstein
1-	11 6. in 13. črka J-ll Gaj
L-l 1 Osebni zaimek N-10 Vodja, poglavar
Navpično:
1-A Soproga našega voditelja 1-L Ozek kos blaga 5-A Evropska država
3-	A Očesna tekočina
4-	A Ivan Lesjak
4-	0 Gubec Matija
5-	A Država, katero je letos obiskal
tov. Tito
5-	H Imetje
6-	D Olga Vrabič
6-	N Grška boginja
7-	A Priimek, in ime ilegalno dme
našega politika, ki je olvoril novo šolo 23. 6. 1972
8-	D Hud strup
9-	A Priimek zdravnika, po katerem
se imenuje Zdravstveni dom Domžale
9-G Izvršni komite
1-	H Ilegalno ime partizanskega sli-
karja Klemenčiča
2-	Č Določena količina dela
3-	H Orientalsko gostišče
4-	E Oranje
5-	N Vrsta kače
6-	H Nordijski izraz za smuči
8-	L Na j slabše šolske ocene
9-	J Angleška dolžinska mera
2-	1 Kemični element
3-	L Elle-
4-K Rina
10-	A Naprave za merjenje pritiska
11-	A Kraj pri Ljubljani
11-	1 Kraj v Ameriki (v Arkansa-
su)
12-	A Tovarna eteričnih olj
12-	L Napitek
13-	C Etiopski suveren, ki je bil Prl
nas junija 1972
13-J iBvša angleška kolonija v Afriki
13-N Ena in druga
10-	M Ivan Kocbek
11-	D Tonovska lestvica
12-	F Črtalo
Sestavila O. KERC