179 Novice. Deželni zbor. Prošnja naduČitelja Jož. Božja na Blokah za zvišanje plače ali osobno doklado predloži se c. kr. dež. šol. svetu v primerno rešitev. Prošnja posestnikov v Bušinji vasi, občine Subor, za podporo za napravo vodnjakov izroči se dež. odboru ; istotako prošnja občin Črnomelj, Petrovavas, Kot in Semič za napravo vodovoda. Županstvu v Ribnici dovoli se za napravo vodovoda podpora 5000 gld. Županstvu na Vrhniki dovolilo se je v isti namen 3000 gld Posl. Lenarčič je sicer predlagal 5000 gld., a njegov predlog se ni vsprejel. Prošnja županstev v St. Vidu in Poclragi za podporo za napravo dveh kalov na Nanosu izroči se dež. odboru v rešitev. Županstvu v Kočevji dovoli se za napravo vodovoda podpora 6000 gld. Poslanec Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka glede naprave trtnic za požlahtnene ameriške trte. Poročevalec predlaga v imenu upravnega odseka, da naj dež. odbor to vprašanje še temeljito pretresa in v prihodnjem zasedanji o vspehu poroča ; za posebne poskuse se dovoli 1000 gld. Posl. Pfeifer pred- 180 laga 3000 gld, kateri predlog pa pade in se vzprejme predlog upravnega odseka. Posl. Kavčič poroča v imenu upravnega odseka glede uvrstitve v bistriškem cestnem skladovnem okraji se nahajajoče občinske ceste, ki se v Koritenci zveze s knez Schonburgovo zasebno gozdno cesto in stika v Knežaku z okrajno cesto sv. Peter-Trnovo, med okrajne ceste. Vvrstitev mej okrajne ceste se potrdi. Posl. Kersnik poroča prenaredbi §§ 3. in 7. dfž. volilnega reda z dotičnim načrtom zakona Ker se je ustanovilo okr. sodišče v Cerknici, treba je prena-rediti točko 5 § 7, ki naj bi se glasila: Sodni okraji: Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Bistrica, Cerknica so skupaj eden volilni okraj. V§ 3 lit. e je v nemškem besedilu mesto „Neustadtlu postaviti „Budolfswerth". V vvodu § 7 je nadomestiti ,.politični okraji" s „sodni okraji", ker je uže od 1867 i. politična teritorialna razdelitev drugačna, ko je bila pri izdaji volilnega reda. Prenarediti je tudi besedo „Novi dvor-' v „Rateče". Predlog upravnega odseka se vzprejme brez ugovora. Na priporočilo upravnega odseka izročile so se dež odboru v pretres in poročanje naslednje prošnje: Posestnikov iz Malenc, Kopriv-nika in Zameškega za vvrstitev poti med Kostanjevico in Za-meškim me okrajne ceste; podobčine Lučne za izločitev iz občine Trate in ustanovitev samostojne občine; podobčine Rakek za izločitev iz občine Planina in ustanovitev samostojne občine; podobčin Žilce, Osredek, Otave in drugih za izločitev iz ložkega sodnega okraja in priklopitev ceikniškemu sodnemu okraju. Kmetijski podružnici v St Jerneji se dovoli za ustanovitev žrebetišea podpora 1000 gld. Prošnja Valentina Pevca t Kranji za postavno pomoč proti poškodbam vsled jezov v Kokri se odkloni. V seji dne 12. maja t 1. poroča posl. Višnikar v imenu finančnega odseka o načrtu zakona glede osuševanja ribniških in kočevskih dolin. Poročevalec po kratkem utemeljevanji in pojasnilu priporoča nastopni načrt zakona, ki naj se vzprejme: Zakon z dne......, veljaven za Vojvodino Kranjsko, o odvajanji poplavnih voda v ribniških in kočevskih kotlinah. Po nasvetu deželnega zbora Svoje Vojvodine Kranjske ukazujem tako: § 1. Osuševalna dela v ribnišk h in kočevsk h kotlinah se izreka za podjetje, katero je izvršiti iz deželnih pripomočkov s pogojem, da k na 12.000 gld. proračunjeni potrebščini prispevajo državni izboljševalni zaklad v smislu državnega zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zak. št. 116, s petdesetimi odstotki, udeležene občine z desetimi odstotki in trboveljsko društvo za premogokop z desetimi odstotki. Pri razdelitvi občine zadevajočih prispevkov, vračuniti je znesek 300 gld , katerega je že zagotovila občina Kibnica, v na to občino spadajoči prispevek. Prispevek udeleženih občin razdeli mej nje deželni odbor, ako se občine same ne morejo v tem oziiu zjediniti. § 2. Natančneje določiti, kako je izvršiti podjetje, kedaj pričeti ter nadaljevati in kako voditi gradbo, kako je nakazovati v izplačilo prispevke državnega izboljševalnega zaklada in dežele, in kako sme vplivati vlada na napredovanje podjetja, pridržano je posebnemu dogovoru mej vlado in deželnim odborom. § 3. Ako bi troški tega podjetja ne dosegli 12.000 gld. proračunjenega zneska, znižati je prispevke izboljševalnega zaklada dežele, kakor tudi udeležencev (§ 1.), raz-merno temu, kar se prihrani. § 4. Da se vzdržujejo zagrad-bena dela, osnovati je upravnim potom vodne zadruge posestnikov tistih zemlj šč in naprav, katerim so ta dela v izboljševanje in obrambo, ter je uravnati prispevno dolžnost zadružnikov v zmislu deželnega zakona z dne 15. maja 1872. 1, dtž zak št. 16. $ 5 Mojemu poljedelskemu ministru je naročeno izvršiti ta zakon. — Po kratki debati, katere so se udeležili c. kr dež vlade voditelj baron Hein, posl. Pakiž, dež. glavar Detel a in poročevalec Višnikar, vzprejme se ta načrt zakona in resolucija posl. Pakiža, da se ima dež. odbor pri razdelitvi občinskih doneskov ozirati na posamezne vasi, katere ta odpeljava vode nič ne zadeva. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o zgradbi ceste Hrib-Sodra- žica. Poročevalec stavi nastopni predlog: Dež odboru se naroča, da naj po cestnem odboru najprej dožene, koliko je zanesljivo pričakovati obljubljenih prostovoljnih doneskov in da naj potem predloži novo poročilo, v katerem naj se ozira tudi na prostovoljne doneske. Posl. Pakiž stavi dodatni predlog, da je dež. odboru vendar naročiti, da predloži dotični zakon v Najvišje potrj^nje, in da se razpiše konkurenčna razprava Ko-je še posl M urni k toplo priporočal posl Pakiža dodatni predlog, bil je ta vzprejet, kakor tudi predlog upravnega odseka. — Posl Grasselli poroča o letnem poročilu dež. odbora in sicer o zdravstvenih stvareh in v imenu odseka za letno poročilo stavi nastopne predloge: 1 ) Dež odboru je skrbeti, da vsi zdravstveni zastopi vsako leto pravočasno predlože izkaze o gospodarjenji z denarji. 2.) Dež. odbor si prizadevaj, da se popolnijo vsa službinska mesta okrožnih zdravnikov. 3 ) C. kr. vlada blagovoli zaradi nevarnosti glede kolere posvetiti posebno pozornost tistim pokrajinam naše dežele, kjer se gradi železnica, in nujno ji bodi priporočeno, skrbeti z vso mogočno hitrostjo za izdatno ziravniško pomoč in za druge potrebne naredbe v svojem področji, kadaikoli bi se prikazala omenjena kužna bolezen. 4 ) Dež zastop odobruje dež odbora izjavo, da je dežela pripravljena občinam v potrebi dovoljevati primerne podpore za nakup razkužil in za opravo bolnice za silo, zajedno pa naglasa, da treba občine vselej tudi poučevati, katerih razkužil se jim je posluževati in na kakšen način. 5.) , C. kr. vladi bodi izročena najtoplejša zahvala na ustanovitvi dveh novih cesarskih služeb okrajnih živinozdravnikov. 6.) Dež. zastop popolnem in s priznanjem odobruje podelitev podpor, ki jih je dovolil deželni odbor za cepljenje zoper pasjo steklino, naroča dež. odboru, podeljevati take podpore tudi zanaprej v slučaji potrebe nesrečnikom in nesrečnicam popadenim od steklih živali j, in z veseljem jemlje na znanje, da je tudi kranjska hranilnica dajala podpore v isto svrho 7.) Dež odboru bodi naročeno uvaževati in v prihodnjem zasedanji diželnega zastopa pri proračunu deželnega zaklada poročati, ali bi ne kazalo, z ozirom na ugodni vspeh zdravljenja v morskih kopeljih gra-deških pomnožiti podpore v ta namen. 8.) Ostale točke letnega poročila o zdravstvenih stvareh se vzemo na znanje. — Posl. Hribar utemeljuje in predlaga vis dež zboru nastopni resoluciji: 1 Visoka c. kr. deželna vlada se pozivlje, naj z vso energija deluje na to, da se odpravijo nesnažni kali po vaseh — zlasti na Gorenjskem — in da se na drug način priskrbi pitna voda. 2. Deželnemu odboru se naroča, naj pospešuje v tacih vaseh napravo vodnjakov in živinskih napajališč s primernimi podporami iz krepita, ki mu je v ta namen na razpolaganje. — Po kratki debati, katere so se udeleži deželne vlade voditelj g baron Hein, posl. Kersnik in poročevalec Grasselli, vzprejme* se vsi predlogi odsekovi in druga resolucija posl. Hribarja, prva se oikloni. Posl. Klein poroča o prisilni delavnici. Poročevalec v imenu odseka predlaga* 1.) Poročilo § 7. črka A o prisilni delavnici se vzame blagovoljno na znanje, 2 ) Dež. odboru se nalaga izvršitev sklepa XII dež ino-zbor^ke seje dne 5 ap-ila 1892 , da se prisiljenci kolikor mogoče uporabljajo za delo zunaj zavoda in da se upravništvo prisilne-delavnice izogiblje vsakateri konkurenci s tukajšnjimi obrtniki, ter v to svrho rokodelska opravila in takozvana naročena dela omeji na brezpogojno potrebo. 3) Napis nad velikimi vrati naj se v slovenskem in nemškem jeziku takoj napravi. — Predlogi se sprejmo. — Posl. Grasselli poroča o deželnih dobrodelnih zavodih ter nasvetuje: 1.) Dež. odbor poročaj v prihodnjem letnom poročilu, po koliko dnij se je povprek oskrboval jeden bolnik v bolnici leta 1890, 1891. in 1892. in to za vsak oddelek, namreč za medicinski, kirurgiški, sifi-litski in dermatologiski, oftalmologiški i. t. d , vse druge oddelke posebej; zanaprej pa poročaj o tem vsako leto sproti. 2 )¦ Dež odbor delaj vedno z vs*m naporom na to, da se> bode z bolniki iz Kranjske v bolnicah zunaj naše dežele, zlasti pa v Tižaški bolnici ravnalo strogo po predpisih 181 ministerskega razpisa z dne 17. junija 1. 1869. št. 1713. 3.) Ostalo poročilo dežtlnega odbora o deželnih dobrodelnih zavodih se jemlje na znanje. — Predlogi se sprejmejo brez Ugovora. (Konec seje prihodnjič.)