Leto VI., štev. 85
LJubljana, četrtek 9, aprila 1925
Poštnina pav$»lhw
Cena 2 Din
o i«ha|. ob 4. Klntraj. tsa
Stane mesečno Din i;-—; aa lao; scRistvo Din 4.0'— neobmoft
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Dnerna redakcija: Miktoi>čeva cesta
štev. 16/L — Telefon 4tev. 7a. Nočna redakcijat od 19. ure naprej v Einailovi ul, St 5/L — Telefon 6t
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava 1
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešerr.avfc ulica At. 54. — Telefon St. 36.
Insermtnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon fit. 36.
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic. št 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem Cek. zavodu: Ljub« liana it 11.841, - Praha čisla 70.160. Wien Nr. 105.341.
Ljubljana, 8. aprila.
Skromno in skoro neopaženo se je (e dni vršil redni občni zbor »Tiskovne zadruge® v Ljubljani. Minili so pa časi, ko sr.10 Slovenci na manifestanten način polagali letne račune o delovanju naših prvih kulturnih organizacij. Mesto parade smo dobili suhoparno stvarnost. mesto slučainostnega diietantiz-rna smotreno in. strokovnjaško stvarnost. Največ pa je kriva povojna psihoza in ž njo združena apatija široke javnosti za kulturna in sploh prosvetna vprašanja, da se je tudi mentaliteta Slovencev preokrenila v toliki meri.
" l iskovna zadrugam v Ljubljani je danes eminentna slovenska kulturna ustanova, med iugoslovenskimi pa zavzema vsekako eno izmed prvih mest. Ona ni le po večini svoiega programa naslednica ^Slovenske Matice®, ki e svoje delovanje malone popolnoma ustavila, marveč so s svojim udejstvovanjem in s svojimi načrti že daleko prekaša. Ko je bilo med svetovno vojno delovanje <. Slovenske Matice* največ radi klerikalnih denunciiacij ustavljeno, je nastala v založništvu slovenske knjige tiso-depolna vrzel; ko pa je leta 1916. bilo še sklenjeno, da se »Ljubljanski Zvon»-po 37 letih izhaiania radi pomanjkanja naročnikov (imel nh je takrat samo 400) in deficita letnih par tisoč kron ustavi slovenskemu naprednjaku ni bilo več mogoče mirno gledati, kako drvi slovenska pisana in tiskana beseda v neizbežno propast. Tako se je v naitežjih razmerah še isto leto z obsežnim in čvrstim kulturnim programom porodila »Tiskovna zadruga« v Ljubljani. Ustanovili in organizirali so jo takozvani «mladini». ki so v času naihuiše avstrijske vojne furije našli pri njej skoraida edino torišče za neovirano uveljavljanje naprednega in iiacilonalnega dela. Kako skromen, a vendar s požrtvovalnostjo ?n idealizmom zvezan je bil začetek »Tiskovne zadrage». priča dejstvo, da so ustanovitelj!' le s težavo v krogu svojih ožjih somišljenikov zbrali 20 deležev po 250 kron. a da so deležniki. — skoro sami javni uslužbenci — celo te male zneske vplačevali v mesečnih obrokih.
Do. danes je »Tiskovna zadruga* izdala 128 knjig v 350.000 izvodih ter 8 letnikov »Ljubljanskega Zvona». Absolutno vzeto te številke gotovo niso velike. za slovenske razmere pa naravnost veličastne. Nobena druga založba ni v tem času izdala toliko knjig, samo i. 1924. je »Tiskovna zadruga* izdala od 160 izišlih slovenskih kniig njih 24 ter bila številčno med založništvi na prvem mestu. Po kakovosti izdanih knjig pa nadkriliuie njeno založništvo vse druge v še izda*nn večii meri. Njena forca ie. da zalaga le knjige strogo izbrane vsebine, le naibnliše stvari domače in tuie literaturo Ni^nj sotrudniki so sami odlični pisatelii. literati. znanstveniki in strokovniaki. Le obžalovati moramo, da tvorna sila naših literatov ni mogla zadostiti potrebam »Tiskovne zadrege- v tistem obsegu in v tisti kakovosti. kakor bi to bilo želeti ^glede na kulturne potrebe Slovencev. Škoda tudi. da manika sne<~i*nl5zira*lac"a osob-ia za umetniško dovrš°rio opremo kniig. Na drugi strani iznndreztije silneiši polet založništva ^Tiskovne zadrtige» splošna finančna mizeriia, zlasti mizer-no stanie uradništva. k! je med Slovenci še vedno naiiačii kniižni konsument. v ostalem Pa tudi malobroinost Slovencev. Vse to se zlasti bridko občuti pri znanstvenih publ'Var;'3h. ki so za Slovence vsai v materiialnem pogledu absolutno deficiten luksus. »Tiskovna zadruga* ie ne glede na to založila v interesu slovenske kulture tudi take knjige. o katerih ie nanrei vedela, d2 se ji nikdar ne bodo izolačale.
Ona ni le krepVo pospeševala novitet slevenskeea leposlovja, marveč tudi v reprezentančni izdsii preskrbela kolekcij slovenskih klasikov. Poleg tega je skrbela še za posebne potrebe mladine. <j"venskih liud*kih kniižnic in gl^dali-odrov. S .Prevodno kniižnico'hoč« '-Tiskovna zadrega* seznaniti Slovence s klavnimi umotvori drugih, zlasti slovanski narodov. Zbirka poliudno-znan-stven'h sr>isov «Pota in cilji* ter »Zbirka Dojitičnili. gospodarskih in soc!talnih st>5s.-)v* sta Pos;a!i z uvedbo na slovenski kniižni trg novum. ki s svoio sustav-nostio nadaliuje vse. kar je bile na tem polhi pri nas podanega "reje. Še prav posebno pažnio ie posvečala »T. zadruga prizadeVamu za medsebojno spo-inavanif in oravtlčno ujedinjenje jugoslovanskih plemen.
■•-"nsVn\-pa zadruga* 'e modemeiša in dbčne;"Š3 forma založništva, nekaka Komb;naciia iniciativnosti, privatnega založništva, mešanega z vsebinsko ,kri!nuloznos"o in programatičnostjo iaš'Ii legalnih literarno - znanstvenih korporacii Dr si — kakor vsako zdravo gospodarsko nodietie — bazira na trgovskih temeHih. vendar ji trgovina ni sa^a ra s^bi namen, marveč samo sred^vo v dosego svouh idealnih ciljev. Baš zato je največja zasluga «Ti-Aovne zadruge*. da je ves čas svojega jbstoia vplivala b'agodejno na gibanje
Sami demantiji o pogajanjih radikalov s
frankovci
Predsednik vlade Pašič, oficielno glasilo NRS in vsi odločujoči
radikali energično zavračajo vesti o pogajanjih s frankovci. —
Od kod bi mogla izvirati misel o kooperaciji s frankovci?
Beograd, 8. aprila, p. Vaš dopisnik se je razgovarjal z večjim številom radikalnih prvakov, ki so bili pri Pašieu
in ki so vsi brez razlike izjavili, da Pašič najodločneje obsoja vsak poizkus, ki se dela s frankovci. Pašič ve. da frankovci nikogar ne prdestavljajo, da so pri zadnjih volitvah dobili vsega skupaj komaj 2300 glasov ter obsoja one. ki kompromitirajo radikalno stranko. Ko je g. Jelenič odhajal v Zagreb, je Pašiču samo rekel, da gre tja, da se na licu mesta prepriča o efektu govora g. Pavla Radiča. Niti g. Jelenič, niti g. Zivkovič nista dobila nobene misije, niti od Pa-šiča. niti od kakega Hrvata radikalne stranke. Pašič tudi najodločneje deman-tira vse vesti, da se bavi z vprašanjem koncentracije in da je to kraljeva želja.
Jutrišnja ^Samouprava* bo objavila uvodnik pod naslovom »Koncentracija«, v katerem v imenu vlade najodločneje demientira vesti, ki so samo želje opozicije. Glavni politični pomen zadnjih volitev v Narodno skupščino leži v tem. da se je z ozirom na politično orijenta-cijo razčistil položaj v državi. Za koa-lirani stranki v vladi, kateri se glede programa skoro nič ne razlikujeta, se je ustvarila popolna možnost za zdravo in uspešno vodstvo državnih poslov. Še večji razlog je urejevanje notranjega političnega položaja. Odnehanje od protiustavnega pravca v politiki je. ako se najmočnejša politična skupina opozicije vrača k političnim normam določenim po državni ustavi. Zato je neutemeljeno govoriti o knki izpremembi v politiki današnje vlade, ki triumfira in ki ji ni potrebno, da ustvarja nove težavne krize radi utehe onih, ki bi z intrigantskim pisanjem nekaterih opozicijskih listov utegnili tudi samo trenutek položaj premotiti. »Samouprava« pravi končno, da se o takih in sličnih kombinacijah niti ne razmišlja.
Današnja eRečs piše glede pogajanj s frankovci, da je izključeno in popolnoma nemogoče, da bi se taka pogajanja vodila s frankovci z vednostio vodstva radikalne stranke. Jasno je. da nikdo od vodstva in nikdo od uplivnih faktorjev v radikalni stranki ne želi. da bi se stranka kompromitirala s pogaianji z radičevci. Gospod Jelenič, ki sam
obeta frankovcem vstop v vlado, kraljevo kronanje v Zagrebu in ustanovitev reda kralja Tomi$J....a. dela na način pustolovca, s ČirtiSr/ sni politiki nimajo ničesar skupnega. Nato «Reč» na kratko objavlja zgodovino protidržavne^a in protijugoslovenskega delovanja fran-kovcev. ki so se posebno izkazali kot srbofobi ter obeta, da bo objavila originalni zapisnik seje hrvatskega tabora po umoru Franca Ferdinanda, v kateri so se frankovci nesramno vedli napram Srbom.
V zvezi z vestmi, ki se širijo o pogajanjih radikalov s frankovci. je značilna iziava, katero je zagrebški dopisnik «Reči» dobil od g. Ivkoviča, ki je baje bil eden od glavnih pogodbenikov. Gospod Ivkovič pravi, da odklanja, da bi bil s frankovci dosežen kakršnikoli sporazum o vstopu v radikalno stranko: o tem sploh n' bHo govora, temveč so se razgovarjali samo za svojo osebno orijentacijo.
Beograd, 8. aprila, r. Povodom vesti o nekakih pogaianjih med radikali in frankovci je treba omeniti, da obstoji v vodstvu radikalne stranke struia. ki je vedno gojila načrt da bi razen samostojnih demokratov in radičevcev pridobila zase tudi druge Hrvate. Na ta način je tudi razumljivo, kako sta moela dr. Šurmin in dr. Drinkovič priti v vlado poleg samostojnih demokratov. Popolnoma gotovo pa je, da bo eksneri-ment z frankovci doživel isti neuspeh, kakor ga ie eksperiment s dr. Šurmi-uom in dr. Drinkovičetn.
POSVETOVANJA FPANKOVCEV.
Zagreb. 8. aprila, n. Hrvatska stranka prtsva (frankever) objavlja danes komunike v sestanku na Kaotolu. Komunike pravi, da je današnji sestanek bil etapa za ori-Pra-V*Janje veSkajfa pcsr&ovaiiia pravaške stranke, ki se ir,:>ra sestati rsdi usodnih dogodkov, proti katerim mota Hrv. stranka prava zavzeti svoje stališče. Razen tega je imel sestanek praktično svrlro, da zasigura izhajanja glasila »Hrvatsko Pravo*. Referat o političnem položaji: sta podala dr. Šutlaj bi dr. Ante PaveAlč. Dr. Šurlaj je tovori! o pogajanjih s radikalskjmi delegat: v Zagrebu. dr. Pavelič pa o svojih razgovorih s Pa S:čem v Beogradu.
Hindenburg predsedniški kandidat
desnice
Ministri so se razšli na počitnice
Likvidacija agrarnih uradov odložena do jeseni. — Prihodnja seja vlade še le po praznikih. — Vedno nove prazne kombinacije. -
Beograd, S. aprila, r. Ministrski svet je imel od 11. do 1. pcpclcfcie sejo. na kateri je konča! svojo razpravo o načrtu zakona o državnih pravilnikih. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se do jeseni odhodi likvidacija agrarnih uradov v Zagrebu. Sarajevu nt drugih mestih, kjer obstoje ti uradi. Z današnjim dnem so bili sprejeti vsi trije zakonski načrti, katere določa ustava.
Ministri katoliške vere so odpotovali domov na velikonočne praznike. V praziiikili ni pričakovati nobenih važnih političnih dogodkov. Tudi vlada bo imela prvo sejo šele Po praznikih. Večina ministrov odhaja domov. Nocoj je odpotoval pravosodni minister dr. Lukinie. Minister dr. Žerjav odpotuje v Ljubljano v soboto.
Min. predsednik Pašač je danes sprejel več uglednih politikov in ministrov v njihovih resortrih zadevah. Zvečer je sprejel trgovinskega matistra dr. Šurmina. ki mu je poroča! o tem, da se je prva po-šiliatev naših umetniških predmetov že - odposlala, na umetniško razstavo. Našo razstavo bo vo-čl! umetnik Krizman. Razen tega ie minister dr. Šurmin predloži! Pašiču načrt zakona o gospodarskem svetu, ki je že gotov.
Splošno pozornost je vzbudilo, da je min. predsednik Pašič odložil svoje potovanje na oddih. Iz tega so sklepali zlasti opozicijski krogi, da položaj n: tako pojasnjen, da bi bila mogoča Pašičeva odsotnost, in da je morebiti v teh dneh pričakovati odločitve v vprašanju stabilnosti sedanjega položaja. Med tem pa je g. Pašič sam. kakor vladi* no časopisje energično demantiralo vse kom binacije, ki so jih v svoji iluziji ustvarjali opozicionalci in njihovi intrigantski ter mu stolovski eksponenti. V' radikalnih krogih še posebno energično izjavljajo, aa so po« gajanja med frankovci in radikali v vsakem slučaju le stvar zagrebške radikalne organi= zacije, ki ima edino odločati o tem, koga hoče sprejeti v svojo sredo. Stališče stranki* nega vodstva jc v tej zadevi popolnoma re* zervirano.
Iz zunanjega ministrstva
Beograd, 8. aprila r. Danes opoldne {e bii stJrej-.t :ia dvoru zunanji min. dr. Nin-čič. pred tem pa so posetiK zunanjega ministra papežev ntr.icij Pelegri-.tetri. češkoslovaški poslanik Šeba, poliski poslanik Okenska hi b:barski poslanik Vakarcvski.
Maršal Hindenburg je sprejel kandidaturo desničarskih strank
proti dr. Marxu. — Skrajna poostritev volilne borbe.
Berlin, 8. aprila, z. V vprašanju predsedniške kandidature je prišlo danes do senzacijonalnega preobrata. Ko se
je pokazalo, da so republikanske stranke solidarne v kandidaturi dr. Marxa in da je Marxova izvolitev za predsednika zagotovljena, ako bodo desničarji vztrajali na kandidaturi dr. Jarresa. se ie začel v taboru desnice pravi razkroj. Prišlo je do odkritega konflikta med ljudsko stranko in nacijonalci, ki so v svojem časopisju jasno namigovali, da dr. Jarrcs ni oseba, ki bi mogla v volilni borbi odtehtati Marxovo popularnost. Listi nacijonalcev so že par d T pledirali za kandidaturo maršala Hin-denburga, o katerem meniio, da je danes v vsej Nemčiji najpopularnejši človek. Poudariaio tudi, da se Hindenburg doslej politično še ni eksponiral. tako da bi se za njega mozle zediniti vse desničarske stranke in da bi se izreklo zanj gotovo tudi veliko število volilcev iz republikanskega bloka.
Hindenburg je ba'e od nacijonalcev mu ponujano kandidaturo ponovno od-
klonil. Včeraj pa je bil pri njem po m-logu vodstva nacijonaJne stranke admiral Tirpitz. Ko se ie Tirpitz pozno zvečer vrnil v Berlin, je sporočil stranki, da le Hindenburg pripravljen prevzeii kandidaturo, ako se Izjavijo zanj vse desničarske strani s. Na povabilo državnega kancelarja dr. Luthra so te danes zato sestali delegati nemških nacijonalcev, nemške ljudske stranke, bavarske ljudske stranke in narodno-so-cHalne stranke. Izid konference ni bil objavljen, zatrjuje se pa z vso gotovostjo. da so se vse stranke zedlniie io sprejele Hlndenburgovo kandidaturo.
Ta sklep nomenja novo fazo v volilnem boju, ker bo pozicija dr. Marsa napram popularnemu maršalu brez dvo ma mnogo bolj težavna kakor bi bila napram dr. Jarresu, Id širš'm masam volilcev ni posebno znan. Marxovi izgledi so se vsled tega zelo poslabšali in volilna borba bo mnogo ostrejša in mnogo nervoznejša, kakor bi bila, ako bi imel Marx za nasprotnika samo Jar-resa.
: Dvomljiva zaupnica za Herriota v senatu
142 : 140 ali 140 : 140? — Burna nočna seja ministrskega sveta. — Večina kabineta proti demisijL
Pariz. S. epriia. (Avala). Po daTMfcšttJi seji finančnega odbora zbornice je imel poročevalec Viofettc s finančnim ministrom de Moiraejeni In s poslancem Leonom BI11-tnom razgovor glede redakcije ooveta teksta finančnega zakona, ki bo jutri predložen 2bcm!rf. Izgleda, da se bodo predlog: Vlo-krta v splošnem približali tfpu obf&atoriJJ-cij oddaje premoženja.
Senat je danes razmrv^.l o proračunu mšn&ssrsiva za javna dela. Maulstrsfc! predsednic Herrio: je zalrteval vztKjstavJiev gotovih od finančne komisije znižanih kreditov ter je pri tem stavil vprašanje zaupanja. Pr? skriltrniju se Se pdcss»la ve&ta dveh glasov za vlado.
Po sejj se je in-edelo. da sta 3 senatorja ki sta bila glasovala za vlado, iwekl'cala s\oja glasova, taJro da jc bil rezultat 140 :
140. Kc je Herrrfot to zvedel, je sklica! za 7. irro zvečer izredno sejo mMstrskega sveta. Seja nfo 11. ponoS še ni končana. Kolikor je mogoče zvedeti, potek;:, zelo bur-rc. Nekateri ministri r^astopajo sta^šče, da Je treba Izvajati te glasovanja v ser.atu taiselcvence te podat! detnisijo, večina pu je mr.enfa, ii v to ni nitt formalnega, ištl stvrrrnega povoda. Formalno je namreč veljaven ura (in? rezultat glasovanja, ki pomo-nja ra ^ado zatipnlco, v stvarnem or!m pa zahteva interes PrancJJe. da vlada izvede svoj ftean&iS progr&m. Kakor tzideda, bo to zadnje stališče obveljalo in vlada ne bo de-mUsfjosižTate. Herrlof bo na prihodnji se® senata poda! tozadevno lzjaw. Vlada bo vztrajala na svojem mestu M svojem programu, dokler ne doM nezaupnic* v poslanski zbornic?.
Razsodba kasacije radi zapora radičevcev
Stol sedmorice v Zagrebu ovrgel sklepe nižjih sodnih inštanc radi preiskovalnega zapora. — Dr. Maček in tovariši pridejo zopet v preiskovalni zapor.
Beograd, 8. aprila* Zagrebški Stol 1 zaoora branili. Tudi minister Pribiče-
(V/H «V, /V«.f A »	* . X mm m Hn O« * rt . .	«t	fe 1 HA • v ^ ' . 1 ..IT Xm A . . ^ /1 A 4 A I ■	/
sedmorice je včeraj na svoji seji ovrgel sklepe banskega in sodnega stola v zadevi dr. Mačka in tovarišev ter 'zre-kel. da je preiskovalni zapor proti tir. Mačku in tovarišem obligatoren. Kot vrhovna instanca je Stol sedmorice načeloma ugotovil, da je preiskovalni zapor za zločiue po člefiu 1 zakonu o zaščiti države zakonito utemeljen, s čemer sta desavuirana sklepa banskega, odnosno sodnega stola o ukinitvi preiskovalnega zapora proti dr. Mačku in tovarišem.
V povodu tc rešitve Sodnega stoia je minister pravde dr. Lukinič po nočnii seji min. sveta novinarjem potrdil to vest in izjavil, da bodo dr. Maček in tovariši ostali v zaporu in se iz
vič se je izjavil slično in dodal: »Zagrebška kasacija je odločila, da Je zapor za dr. Mačka in tovariše obligatoren. Torej ti gospodje ostanejo v zaporu^.
•
Zagreb, S. aprila, r. V Veliki Gorici je bU Io v noči od 3. na 4. t. m. ukradenih iz srezs kega poglavarstva 23 pušk, ki so bile zap!e« njene pri raznih ljudeh v času volitev. Del pušk so našli zakopan v zemlji za hišo tscs kega radieevca v bližini Odic. Zanimivo je, , da je ta radičcvec kandidat ••republikancev/. • Ma načelniško mesto. Orcžništvo vodi pre« j iskavo ter upajo, da bo izsledilo tatove in ■ tako preprečilo oborožen jc tamošnjeja dičevega obojnega odreda*.
MussoHm zahteva konec t Končni rezuHai belgijskih firenške konference
cen na našem kniiževnem trgu ter neprestano ščitila Slovence pred verižni-Stvom in naviianiem cen pri knjigah. V času. ko so dragi in to naiveč patentirani katoliki in zaščitniki Slovenstva in slovenske kulture, skrivali po svojih skladiščih slovenske knjige, da so jih Dozneie lahko dražje prodajali — in to n. pr. knjige a 80 Din. ki so veljale preje a S kron! — ter prenehali z vsakim založništvom slovenske lepe kniige. je »Tiskovna zadruga* bila edino slovensko kulturno podjetje, ki je vzdržalo, četudi z žrtvami, kontinuiteto v izdajanju slovenskih kniig. V zadnjem času je morala »Tiskovna zadrega® razširiti svoj delokrog tudi na knjigotržno obrt ker se je izkazalo, da je treba tudi v tei velevažni stroki vzgojne in nacijo-nalne kulture usmeriti povsem nove pravce.
Vzgledno udejstvovanje »Tiskovne zadruge^ je dalo pobudo, da je njenemu vzoru sledila kar cela vrsta novih slovenskih kulturnih zadružnih organizacij. deloma celo s nrav živahnim in iniciativnim uveljavljenjem. Založništvo (Učiteljske tiskarne*. »Zvezne tiskar-
j ne-:. « Nove založbe®, »Umetniške propagande*. »Kmetijske tiskovne zadruge* itd. vse to se danes udeležuje kren-kega tekmovanja v procvit slovenskega kulturnega napredka, katerega bi morda ne biio brez »Tiskovne zadru-ki si po vsej pravici lahko lasti naslov »matice* čisto novega pokreta v kulturnem življenju Slovencev.
Smatrali smo za potrebno, da še pregovorimo o »Tiskovni zadrugi- ter njenem udejstvovanju tudi na tem mestu, ker baš nieno prizadevanje najeklak-tantneje dokazuje demagogijo klerikalcev in drugih njihovih priganjačev. s katero so hoteli in hočejo natveziti slovenskemu ljudstvu kaki sovražniki Slovenstva in slovenske kulture so slo venski demokrati. Med tem. ko so drugi kričali in uganjali verižništvo celo s slovensko knjiga so slovenski demokrati mimo. vztrajno in požrtvovalno vztrajali. Veliki uspehi njihovega dela postavljajo na sramotni oder laži vse, ki se napram sloveskim demokratom v vsakem pogledu poslužujejo svojega poglavitnega borbnega sredstva: Klevete in natolcevanja.
Trsi, S. aprila, a. Današnji t [I Piccolo dela Sera« objavlja ves/ lz Beogradu, ki je sestavljena očMdno s prozornim namenom, o konjervnei v Firenci, o kateri pravi, da je ministrski predsednik Mussolini ozlovoljen zeredi dolgega trajanje konference in da je zato podal nekak ultimat, po katerem no) te delo konferencc dokonča do 15. t. nt. ali pa prekine.
NASE ODLIKOVANJE ITALIJANSKIH PRIJATELJEV.
Beograd, 8. aprila, p. Naša vlada je odlikovala gotove čr.itrfie italijanske javnosti v Julijski Kratirji, !C so bili prijateljsko naidonjecd našemu taanošngcmu živijo. Z •■edom Sv. Save I. stopnje je odiikovan Aj\-tonio Mcsconi. prvi civilni guverner v Tr-sru. z redem Sv. bave II. stopnje Amadeo Morcmi (?) preiekt tržaške province ter preteki Grtrlio Facciri; večje števHo polkovnikov pa z rodom Sv. Save III. stopnje.
Prostovoljna uradniška redukcija na Češkem
Praga, S. aprila, s. Kakor se javlja se je za prostovoljno redukcijo javilo toliko dr-žavnih uradnikov, da sc nc morejo rešiti vse predložene prošnje, ker bi bili finaačni izdatki vsled odpravnin prevelik:.
Briand pride na Češko-
Praga, 8. aprila, s. Meseca junija bo bivši francoski ministrski predsednik Briand pri« šel v Karlov® Varc. Ob tem času sc bo mu» dil v tem letovišču tudi češkoslovaški wed» sedoik Masaryk.	t
Bruselj, 8 aprila, s. Po končnoveljavnih rezultatih volitev so socialdemokrati naj» močnejša stranka v zbornici. Izvoljenih jc bilo 69 socialistov, 7S katolikov, 22 lib-craU cev, 0 bojevnikov in 2 komunista. Socialni demokrati so od zadnjih volitev pridobili 130.000 glasov, katoliki pa so izgubili JO.OfO glasov.
Po dosedanjih vesteh so pri volitvah v s.-* nat dobili katoliki 41 mandatov. Doslej so jih imeli 42 Socialni demokrati so dobili 39 (doslej 33). liberalci 13 (doslej 18) Sestava sonata pa še ni končnoveljavno znana.
Borzna stavka v Italiji končana
Rim, S. aprila, a. V borznem vprašanju jo nastopil popoln preokrei: zaradi nenadne in« tervcncije ministrskega predsednika Musvn linija, ki je preko finančnega ministra De Štefanija spreje! zastopnike organizacije borznih agentov ter jim izjavil, da bodo tu« di v bodoče pripuščeni vsi borzni agenti, ki so dosedaj delovali. S tem jc ugcdeuo zahtc» vam borznih agentov. .
Novi sovjetski poslanik v Rimu
Rim, 8. aprila, a. Sovjetski poslanik v Ry mu Jurjcnjev jc imenovan za poslanika v Teheranu. Na njegovo mesto v Rim pride Kerjencev. Kcrjenciv sc jc od leta 1904. dalje udeleževal revolucionarnega gibanju v Rusiji in jc bil tudi večkrat izgnan. Od leta 1921. je bi! urednik oticije!nc agcncije <rRosta», leta 1922. je bii imenovan za po« slatiika v Stockhokou.
Tempora mutantur
«Slobodni dom» o avdijenci Pavla Radiča in o kralju — Poziv
radičevskim poslancem v emigraciji. — Za seljaško vlado «vsaj»
v Zagrebu.
Zagreb. 8. aprila. Tempora mutantur, časi se izpremi-njaio in radičevci z njimi, če ne v dru-
gem, zaenkrat vsaj v govorjenih in pisanih besedah. Današnji «S!obodni dom« (posebno izdanje »Hrvata* ob sredah) piše o avdijenci Pavleta Radiča, katerega označuje kot »namestnika predsed. nika HRSS«:
cPavle Radič je bil dne 2. aprila od 6. do 8.30 zvečer v avdijenci ori kraliu. Tu je pregledno m stvarno razložil težave in progone hrvatskega naroda te. kom zadnjih 6 let, osobito pa pri minulih volitvah. Poudaril je. da je hrvatski narod vedno imel v mislih politiko narodnega sporazuma in take državne nreditve, po kateri bi tudi hrvatski narod mogel biti zadovoljen. Čim je bilo le nekaj izgleda za uspeh politike sporazuma. so hrvatski zastopniki šli v Beograd iskreno sodelovat pri vseh državnih poslih. Zdaj so hrvatski zastopniki šli po tej ooti še dalje ter s svoje strani storili vse. da nihče več nima povoda (dočim že prej nihče ni imel upravičenega razloga) stavliati hrvatski narod izven zakona in postopni! z niim kakor z brezpravnimi sužnji. Kralj je z iskrenim zanimanjem sprejel ta sporočila ter v razgovoru pokazal pravo razumevanje i za naše narodne interese i za naše pojmovanje dela v vseh področjih državne uprave. Avdi.ienca je vzbudila največje zadovoljstvo v vrstah seliaške-ga bloka, oa tudi pri večini radikalov«.
Stari čitatelii Radičevega glasila, ki so doslej bili vajeni Citati strašne nri-povedke o dvorski »kamarili« in kako se bo kralievsko žezlo »zlomilo na hrvatskih hrbtih*, se bodo vsekakor morali začuditi novemu opisovanju. Mar bodo vsai toliko zadovoljni kakor — «večina radikalov?®
Soditi je. da se med poslanci (odnos-no »zastopniki«) HRSS pričenjajo razčiščevat; poedine zadeve. HRSS se hoče otresti dveh neliuhih beguncev, Do-sena in Bačiniča. katerima danes sno-ročuie: »Narodna zastopnika Marko Do-šen in Rude Bačinič. ki ne izvršuieta svoje zastopniške dolžnosti, ki se razumejo po sebi in na katere sta bila opo-
Izpreobrnjenje?
minjana, morata odložiti mandate, da na njuno mesto pridejo namestniki!*...
HRSS se torej odreka Došena in Bačiniča, ki sta s slabo vestjo pobegnila. A kakor znano je tretji v zvezi še doktor Kežman, ki se nahaja v Ameriki in kateremu Narodna skupščina tudi ni odobrila mandata, dokler ne predloži pove-rilnice. O dr. Kežmanu pa »Slobodni dom« molči. Ali se vrne, ali pa bo še nadalje z republikansko propagando skubil hrvatske izseljence za dolarje? Videlo se bo kmalu.
O samem preokretu piše današnji »Slobodni dom« malo. Vrlo značilno pa je nastopno programatično pisanje za seljaške mirotvorce: »Vsak naš človek mora razumeti važnost in spasonosnost glavne zahteve HRSS.. da mora Jugoslavija imeti seljaško vlado. Zato. dokler sel jaška vlada ni mogoča v Beogradu, delujemo z vso silo in vso pametjo, da dosežemo seljaško vlado za svoje hrvatske zadeve vsai (!) v Zagrebu!« Vsai v Zagrebu! Radičevci ne znajo več stilizirati. Morali bi v duhu svojega pre-okreta mirno zapisati: Borimo se za seljaško vlado vsaj v Beosrradu, če je že v Zagrebu nemogoča. Kajti v Beo-gradu bi seliaška vlada bila ioak skupna, jugoslovenska.a v Zagrebu samo separatistična. In vsega separatističnega so se radičevci odrekli v Narodni skupščini. Pred svoiimi voiilci pa zdaj menda sami ne vedo več. kaj hočejo.
Vsega uvaževania vredna argumentacija radičevskega preokreta pa je v članku dr. Hercega. kl pravi: »I Davi-dovič i Korošec j Spaho zasledujejo nairadikalnejšo politika zato (!) tudi HRSS ni mogla voditi druge politike. Razen tega je HRSS imela pravico in dolžnost, ohraniti svoje mandate, ne radi dnevnic, temveč radi hrvatskega naroda. HRSS ne bo sedai podpisala nobenega protokola, temveč bo storila vse. da se izpremeni sedanil sistem, posebno sistem na Hrvatskem.* — Dr. Her-ceg kaipak govori, kakor vi in zna: on resnično ne bo več podnisoval nikakih protokolov, njegov mandat in njegove dnevnice so pa še pod anketo.
Zdi se, da je izpreobrnienje Radiča !n njegove stranke globoko seglo v srce tudi našim klerikalcem. Spoznavajo, da so temeliito zavozili. ko so slepo sledili Radičevim metodam in ze skusaio ustvariti atmosfero, v kateri bi tudi njim bilo mogoče pokazati svoie izpreobr-nienie na tak način, ki bi bil zanje čim manj sramoten.
Tigri postajajo krotki! Vsaj tako bi bilo sklepati iz včerajšnjega uvodnika »Slovenca*. kl primerja »pogaiaua« med radikali ter radičevci predvojni hrvatski nagodbenaški politiki in pravi, da ie boliša «nagodba« nego dosedanie stanje, ko se ie Hrvatska smatrala ln upravljala popolnoma kot »terra suh-jecta«. »Slovenec« je Se pred dnevi pel popolnoma drugo pesem in dr. Korošec je izjavljal, da je z ustvarjenim položajem zelo zadovoljen.
»Nagodba med radičevci In srbskimi radikali bi bila boliša.* pravi »Slovenec* «od one 1. 1S67.; kajti tam sta bila pogodbenika hrvatski in madžarski narod. tu pa bratski (!) hrvatski in srbski nsirod. ki naravno ne bo večno zapisan radikalom. In kar bi dobili po na-godbi Hrvati, to morajo dobiti tudi slovenji » «S!ovenec« "a pozablja, da se po 1. decembru 1918 ne moreio niti od strani Hrvatov niti od strani Slovencev sklenati nobene državnopravne nagod-fcs S proglašenjem uiedinienja od strani" krone in z vidovdansko u«tavo je državnooravno razmerje med Srbi. Hrvati ;n Slovenci urejeno v edinstveni državi. Zato ie sta!'šče. raz katerega motri »Slovenec« zbllžanje Hrvatov m Srbov, brez prave podlage in so njegova fcvaiania le v to!iko zanimiva, ker hoče stigerirati svoiim pristašem, oa bi Slovenci kluib dosedanji zvezi klerikalcev z radičevci mogli doseči kake avtonomistične cilje, ki iih je proglašala SLS zadnia leta kot edino odrešilne. N*d možnostjo uresničenja svoje kombinacije Pa tudi »Slovenec« sam dvomi, ker pravi, da 'e ta »nagodba« popolnoma odvisna od radikalov.
cSlovenec« se seveda ne more zdržati bridkih očitkov napram Radicu. češ. da ie z demagoškim harangviranjem mas iri neerelnimi krilaticami pač pridobil hrvatsko ljudstvo, da ra se ni za-ved°! odgovornosti, do ie lani pomaga! s svoiimi govori zrušiti svoje prijatelje in da "je spravi svojo strs^-j, v položaj, v katerem je morala kaolhiliratu ne da bi vedel s čim ii bodo radikali povrnili nieno veliko žrtev. »Slovenec« z obsodbo Radifeve politike obsoja obenem iudi politiko dr. Korošca Medtem ko govore danes klerikalci da je hrvatska pučka stranka zasledovala edino pravo Politiko, ie dr. Korošec žrtvoval to stranko svoji zvezi z Radicem, ki je s »harangviranjem mas in z nereelnimi krilaticami vlačil v svoj tabor hrvatsko ljudstvo.« Dr. Korošec je osnoval z ka-dičem federativni blok in Je ostal tudi ž niim v tesni zvezi, ko je pomagal »zrušiti svoje priiatelie«.
Ako bi bil dr. Korošec pameten, dale-koviden in razsoden politik, bi se ne vezal s človekom, ki ga je tiščal ves jas v politično za<ra*o. Mi smo svarili dr Korošca pred Radlčem radi slovenskega ljudstva, ki ie radi negativne in destruktivne politike teh dveh moi do-
voli trpelo zadnia leta. Ako bi dr. Korošec poslušal naš glas. bi ne prihranil razočarani samo našemu ljudstvu, ampak tudi sebi in svoji stranki. Toda slencu tudi z bak!;o zaman kažeš pot!
»Resnica ie bridka, bil bi pa greh. Če se ne bi povedala,« pravi »Slovenec«-»greh predvsem napram hrvatskemu narodu, ki se mora iz politike gosp. Radiča naučiti, da je nevarno slediti vsakemu. kdor mu slika pred očmi neiz-polnjive fantazije.® Mi r? oristavlia.no. da je tega greha sokriv tudi dr. Korošec, kl je s svoiim zavezništvom z Ra-dičevo stranko krepil v hrvatskem ljudstvu vero. da so Radičeve fantazije iz-poiniive. Istega greha pa je kriva tudi vsa SLS. ki ie slikala s pomočjo zavezništva z Radičem slovenskemu ljudstvu ored očmi neizpolnitve fantazije o avtonomiji Slovenije.
Končno piše klerikalno glasilo z ozi-rom na preokret V Radičevi stranki, da je tudi slab sporazum boljši od nobenega in da bo sporazum med Hrvati in Srbi. oziroma Slovenci pogreznil v nič Pribičeviča in dr. Žerjava z demokratsko stranko vred. To ie edina tnlažoa. ki jo daje »Slovenec« svoiim ljudem. Z ozirom na to. da je sporazum med Hrvati, Srbi in Slovenci mogoč samo na popolnem priznaniu državnega in narodnega edinstva ter vidovdanske ustave in da ie to stališče dosledno zastopala samostojna demokratska stranka, da se .ie niena politika izkazala kot edino prava in uspešna pot do sporazuma te* okrepitve države, pa sq želie in napovedovala klerikalnega trobila brez vsake podlage. Ne more propasti stranka, katere ideje zmaguieiol
Dasi se iz vsega »Slovenčevega« mo-drovania lasno vidi, kako radi bi klerikalci tudi v sedaniem položaju prišli do sklede in da bi bili pripravljeni do koncesij. pravi končno, da se hoče SLS kljub vsemu boriti za resnično Dolitič-no in gospodarsko avtonomijo 1 Oo-sDrotie samo v sebi,« Ne bomo »Slovon-bo vas kdo na tei podlagi v sedanjih političnih razmerah vabil v svojo družbo in da bo kdo edneha! od zmagovitih idei državnega in narodnega edinstva. potem se temeliito motite! Zatorej pamet in na kolena!
Odločilni dnevi za Herrictov kabinet
Mlllerand, pariški senator. -- Herriotov govor v Fontainebleauu. —- Vlada pred padcem?
Pariz. 6. marca.
Prihodnji dnevi bodo odločilni za kabinet g. Herriota in za nadaljmi obstoj vladaioče zveze socialističnih radikalov republikanskih spcijalistov in republikanskih levičariev s socijallstl druge m-ternacijonale. Težkega položaja ne taji sam levičarski kartel in del njegovega časopisja resno govori o nevarnosti oo-vratka »reakcije*. Morda je ta alarmantni pesimizem pretiran — zakai od Herriota do Milleranda so na vrsti še kombinacije s de Monziem. Painlevč.iem. Briandom ali Loncheuriem na čelu. ki jim niti »Fre nouvelle* ne more očitati reakeijonarstva — vendar dogodki zadnjih dni utrjujejo v gledalcu prepričanje, da so dnevi kabineta v sedanji sestavi ItetL
Prosvetni minister Francols-Albert bo iedva vzdržal naskok, ki ga priprav-lja nanj desnica v senatu radi dogodkov v latinskem okraju, katerim je sledila visokošolska stavka. (Opomba uredm-itva: Medtem je senat že izrekei prosvetnemu ministru pričakovano nezaupnico.) Padcu finančnega ministra Cle-mcntela je v nedeljo sledila izvolitev bivšega predsednika republike Milleranda za senatorja seinškega oeoarte-menta. Millerandova zmaga, ki je brez ožje volitve prodrl z absolutno večino nad vsemi ostalimi kandidati, je navzlic dejstvu, da sta Pariz in okolica tudi doslej imela desničarskega zastopnika v senatu, nadvse karakterističen znak za sedanji tok javnega mnenja v Franciji. Levičarski kartel gleda v bivšem pravovernem socijalistu Millerandu. ki je pozneje postal delavski minister in ustanovitelj reformističnega socijalizma. napredoval iz ljutega antimilitarista do vojnega ministra in predsednika republike, pravega šefa desničarske opozicije in se silno boji podjetnosti in drznosti tega državnika z mdvse pestro preteklostjo in siinjhlmi izkušnjami. Nasprotniki ga radi nazivaio z imenom francoskega Mussolinija in levi kartel je takoj po svoji volilni zmagi v maju lanskega leta znčel proti Millerandu boj do iztrebitve. Namrej ga je povsem pro-. tiustavno prisil!!, da je moral pred potekom roka odložiti čast predsednika republike. Nato ga je skušal snloh onemogočiti v političnem živlienju in ra liki tigru Clemenceauju poslati v arhiv francoske parlamentarne zgodovine, ln ta osovraženi, z imenom »izda>alca» ln »odpadnika« žigosani MiHerand od nedelje naprej zastopa Pariz in okolico v senatu, v katerem nai^rže prevzame dejansko vodstvo krepke in bojevite opozicije. Vsa žolčna kampanja sociioli-stov, komunistov in radikalov .ie bila torej zaman.
Ni čudo. da je spričo take s'tuacije zavladala nervoza in razdraženost v vladnem taboru. Herriotov nedeljski govor v Fontainebleauu je za to razpoloženje veren izraz. Predsednik vlade je v času. ko njegov novi finančni minister de Monzie pripravlja projekt za prostovoljno oddajo premoZcnia. ki more uspeti le v atmosfori zatišja strankarskih strasti in zaupanja posedujočih slojev v državno vodstvo, z vso vehe-tnenco napadel kanital in opozicijo malone obdolžil finančnega defetizma. Zvali! je vso krivdo za težki finančni polo-žai republike na svoje prednike in je oznanil energične korake proti kapitalu za sanacijo državnih financ. Povedal je. da ni on kriv, če je ob njegovem nastopu znašal francoski državni dolg 277 miliiard frankov, neupoštevaie zunanji dolg v Ameriki in Angliii. Obdolžil je opozicijo, da je gospodarila tako, da je od 90 miliiard nekonsolidiranega dolga 37 miliiard s čisto kratkim rokom in da je samo letos plačati 21 milijard frankov obresti. Herriot je izjavil, da je treba zreti resnici pogumno v obraz in apelirati na hrabrost davkoplačevalcev. On za svojo osebo ne bo pooustil defetizmu in izvijaniu kapitala in raje podleže v parlamentarnem boju kot zanemari dolžnost napram domovini.
Opozicija odgovarja, da je sam Herriot v večini slučajev glasoval za finančne ukrepe prejšnjih vlad in da se je položaj pod njegovo upravo še poslabšal, ker je nova večina tretirala bud-žet kot kako z naskokom zavzeto mesto. Današnja vlada da hoče le napolniti kase. da bi mogla skrbeti za svoje partizane. Poseduiočl sloji, ne le industriiski in trgovski kanital, ampak tudi kmečko prebivalstvo ne zauna vladi, ki na komando socijalističnih revolucijonnrcev ruši načelo privatne lastnme inf zahteva danes desetino premoženia vseh državljanov, a pripravlja pot popolni zaolem-bi v duhu socijalizma. Za rešitev financ je treba zaupanie naroda, ki ga je se-dania vlada Izsrubila.
Opozicija vidi izhod iz situacije v odstopu Herriotove vlade. Bivši vojni minister Maginot je izjavil na shodu v Auchu 5. t. m., da se mora v interesu Francije levičarski kartel raziti ali na se mora zbornica razpustiti in apelirati na narod.
Prihodnii dnevi bodo pokazali, če bo spravila vlada skupaj potrebno večino v zbornici in senatu za svoj načrt ore-moženiske oddaie, kl io naziva M:!le-rand «ne le nedovolieno. temveč tudi absurdno.« Ce ji ta ne preveč lahka naloga ne usne, bo mora! Heriotov kabinet odstopit! in napraviti prostor novim možem, ki bodo vladali morda — brez socijalistov. S tem bi nastopil konec levičarskega kartela.
duhovniki, za katere vam edino gre. bodo kot navadni zemliani žal še na-
da!'e Izpostavljeni ;avni kritiki, kakor vsak drugi, ki češe tam. kier ga ne srbi. ali Pa celo zlorablja svoj položaj. Naj jim bo v tolažbo, da je verski teror samo »fiktiven« in da so zatorej tudi oni le fiktivni mučeniki.
-f Mariborsko tajništvo SLS razpoll-Ija županstvom okrožnice s prošnjo, naj naznanijo politično pripadnost posa-meznih odbornikov. Po mnenju SLS tainištva so torej županstva že neke vrste ekspoziture klerikalcev.
+ Umik koncentracije. Medtem ko smo mi označili vse vesti opozicijonal-nega tiska o možnosti koncentracijske vlade ob niihovem prvem pojavu kot prazne kombinacije, poroča sedaj tudi beegraiska »Pravda«, da ne bo nič s koncentracijo, ki je bila predvsem njena iznaidba. »Pravda«, ki ie vpletala v svoje kombinacije tudi krono. češ. da ona želi koncentracijsko vlado, poroča namreč sedai. da je ministrski predsednik v pondelikovi avdijenci pri kralju odkloni! koncentracilo in da ie sedaj vse zaostalo. Seveda ie zaostalo vse. in sicer za opozicijo, ki je upala, da bi z intrigiraniem mogla doseči končen traciisko vlado radikalcev In opoziciio-nalncga bloka ter tako rešiti, kolikor je sploh mogoče. Tudi današnji »Slovenec« poroča o kombinacl:ah glede kon-centraciiske vlade in pravi, da bi v opo-zicijonalnih krogih ničesar ne imeli proti koncentraciji 'ka^-o milostno!), ne veruiejo pa. da b! radikali iskreno želeli koncentracijo. Tudi mi ne veruiemo. kar smo povedali že Pred par dnevi; opoziciia bo pač morala svojo nckon-cetrirano juho sama pojesti.
-f S čem Hrvati Izgubljajo og'ed® Kdor še ne vč. nai čita v klerikalnem »Domolhibu« kratko in iasno: »Ze Stie-pan Radič je vzel Hrvatom kot politikom mnogo ug'eda. Pavle Padič pa ga je čisto zapravil. Pavle Radid ie bil tudi že dvakrat pri kraliu!« — Tako. zdaj Pa vemo. zakai dr. Korošec ne pride več do kra!;a. V dvoru se bojiio. da ne bi s takim ponižan em zapravil slovenskega ugleda, kakor Pavle Radič zaoravlia hrvatskega: Zato dr. Korošca nočeio dražiti z vabili na avdi'enco. Posebno ne od tistega dne. ko so klerikalni tigri s pretepamem in rjoveniem v Narodni skupščini spravili slovenski narodni ugled na tako odlično stopnio.
-f Pavla	zadovo'Js(vo ne
mine. Zagrebški listi beležijo, da je Pavle Padič pred svojim odhodom Iz Beograda obiskal tudi našega pariškega poslanika dr. Spalaikovifa, ki je znan protivnik bobševikov in njihovih internacijonal. No. Pavle Rad'č je tudi s tem sestankom bil »vrlo zadovoljen«, kakor je izjavil novinarjem, dočim podrobnosti razgovora ni maral izdati. Listi sodijo, da jc Pavle Radič s Spalal-kovičem raznravljal o več vprašanjih, tičočih se HRSS. posebno na o njenih zvezah i moskovsko seliačko interna-ciionalo.
Politične beležke
-f Tudi zaradi »fiktivnega« terorja so v s'rahu. Ovrgli smo teorilo dr. Oo-saria. kj je v Narodni skupščini branil slovenske politikuioče duhovne s krilatico: »Verski teror je zgoll fikcUa. na-sprot'e samo v sebi. Ne bomo »Slovencu« odgovarjali na repliko, ker ne more s sveta spraviti konkretnih primerov klerikalnega dervlštva. ki smo jih pred slovensko javnosrio siroti razkrinkali mi. pred Narodno skunščino na Pribiče-vič. Zeriav in Pivko. Pač na naj citiramo »Domoliuba«. ki v novem tiskovnem zakonu pogreša sledeče: »Bog. vera. cerkev, duhovnik — le - t! ne pridejo v okrilje novega tiskovnega zakona. kakor ga Predlagalo ferjavovcl. Boga. vero. cerkev, duhovnike bo lahko vsakdo ool!ubno opfuval« Vri o ob-žahnemo. gosoodje jezuiti pri »Slovencu« |n »Domolluh".« B"«*1 vero in cerkev sicer prav strogo ščitijo kazenski in druži zakoni — ampak pohtikujočl
Po svetu
— Garancijska ponudba Rusije baltiškim državam. Oficijelna Htavska brzojavna agentura »Elta« poroča, da namerava sovjetska vlada še v kratkem času stavita baltiškim državam ponudbo glede sklenitve garancijske pogodbe.	*
—	Španske politične stranke pod kurate-lo direktorja. Španska patrijotična umtjo-reistična stranka je izdaia te drJ manifest, v katerem izjavlja, da je prenehala obstojati kot stranka, ampak predstavlja samo patrl-joci&no unijo, ki hoče vzgajati ustvarjajoče se stranke in jim stati ob strani tolika časa, dokler se spontano ne porodi nova Suanija. I^atrijotično unijo je ustanovil pred enim letom direiuorij, ki je uvidel, da omejftev na notranjo politiko ni več mogoča in da se mora njegov organ — patrijotična unija — posvetiti tudi zunanji politiki.
_ PodaVIŠanJo delavnika v Angliji? Nova angleška zakonodaja za tvomice vsebuje 140 paragrafov, od katerih je naoteii en glavni del legalni konsolldac':ji obstoječih razmer. V zakonskem načrtu pa je tudi mnogo novih predlogov, ki bodo naleteli na hud odpor, posebno doiočba, da naj tud: 48 urni tednik velja samo za ženske in otroke, dočim je piešnoi Hendcrsociov ta-korrskl načrt predvideval 48 urni tednik tudi za moške, kakor določa to was!Un<;ton-ska pogodba.
—	Ureditev vprašanja dolgo?. Državni podtajnik v zakonodajnem uradu v \Va-»Mngtonu, Gararard VVmdston. je odpotoval včeraj v Angi jo. Njegovo potovanje ie v zvezi s stremljenjem Amerike, tla se sklene hov dosovar glede ureditve dolgov. \V":nd-ston namerava za&r.krat posetitj samo London m Pariz.
—	Vol'!il manevri ameriške mornarice v Tihem morlu. V San Prandscu je zbranih 107 vojnih ladij vseh vrst h razredov obstoječe vojno brodovje Zedriienih držav, k' oddkie čez 10 nI po končanih pripravah na velike manevre v vodovje Havajskih otokov, nakar obišče tudi Avstralska pristanišča. Vrhovni poveljnik brodovja je admiral Coorvts.
—	Verski davek v Pragi. Na toritovl šefi centralne uprave praške občine je bila proU glasovom klerikalcev skletijena uvedba verskega davka za Prs?o.
—	Izpraznitev otoka Sahallna. Japonci so Izpraznili mok Salialln m izročili upravo zopet sovjetskim oblastim.
—	2enska volilna praviea v Tranclli. francoska zbornica je v sredo s 393 pro«! 183 glasovom sprejela zakon6ki načrt, kl dovoljuje ženskam aktivno in pas-vno volilno pravico za občinske in kantonaVie volitve.
—	RevotucIJonarna sovjetska pisarna na
Ouna:u. Dplomatlčnl poročevalec »Daily Telegrapha« objavlja očlvidno ofcijozno ln-lonradjo, da je Wl odkar Je ba Imenovan Jofie za sovjetskega poslanika na Duo&b>
Pomladanske
roSlel!2, pouMs'
in druga oblačila
nudi najugodneje
J. Klaček
Ljubljana, Aleksandrova 12
ustanovljen v avstriskem glavnem mestu urad za pripravljanje kom. revolucij na Balkanu. Albanija, Grška ta Bolgarska prihajajo v tem oziru v prvi vrsti v poŠte v. Ust izraža upanje, da bodo avstrijske oblasti ukrenile vse potrebno, da osvobode donavsko ozemMe bo!j'ev!ške kuge.
—	Težak konflikt v berlinski kovinski industriji. V berlinski kovinski industriji grozi izpor ogromnega obsega. Pogajanjem glede nove ureditve delovnega časa, dopusta ln mezd se je namreč pridružil sedaj še nov konflikt. Kovači so odklonili vse zahteve delodajalcev tr. stopiti v stavko. Zveza berlinskih kovinskih industrijalcev Je poslala Zvezi kovinskih delavcev ultimat, da morajo stavkujočl delavci takoj nastopiti delo, sicer bodo vse tovarne zaprte. Ker pa so kovinarji odklonili to zahtevo, so dekile-malci zaenkrat Izprli 8000 delavcev, pričakuje pa se, da bodo v kratkem sploh vse kovinske tovarne ustavile delo. S tem M postalo okoli ?40.000 delavcev brez kruha.
—	Poljski parlament je v soboto zaključil svojo zimsko sezijo. Listi priobčujejo ob tej priliki bilančne preglede, k! so zlasti glede senata zelo nezadovoljivi. Celo vladi prijazni listi očKajo senatu, da delo Sejma samo ovira.
Vesti iz Preknmria
Sokoltka akademija v M. Soboti. Dijaški odsek Sokola je priredil v soboto, 4. t m. akademijo s pevskimi in telovadnimi točk«« ml, deklamacijimi in simbolično igro »Trle glav«. Vse točke »o Izvrstno uspele, zato je mnogoštevilno občinstvo navdušeno p!os':nlo prekmurskim diiakom«Sokolom. Prireditev je pokazala, da dorašča v Prekmurju generacija, katero preveva narodni in državni duh, ki jamči za lepšo bodočnost Prekmurja.
Imenovanje. G. višji poštar Jakob ČJuS v Murski Soboti je imenovan za upravnika. Čestitamo!
Oljčni den v M. Soboti. Koio Jugosloven« »kih teater v M. Soboti je priredilo na cvet* no nedeljo oljčni dan za ubogo deco, ki je dohro uspel.
Požar. Štefanu Sečku, posestniku v Gorici v Prekmurju, je »opet zgorel kup slame. Ka. kor smo poročali, je istemu posestniku pred tedni zgorel tudi kup slame na posestvu v čekečki vasi. Brez dvoma je storilec v obeh slučajih isti ln gre bržkone za maščevanje.
Poljedelski delavci za Francosko. Polje« delski delavci, ki želijo iti na delo na Fr,m» cosko, se naj oglasijo pri državni borzi dela v M. Soboti, kjer dobe natančnejša prvročila.
Sv. Jurij v Prekmurju. V nedrijo, 5. 4 m. je imel pri nas kanlan Krajnc Iz Maribora političen shod v šoli. Tarnal je najbolj o Ra« dičevi spreobrnitvi, ki je naši politikujoči duhovščini zmešala račune.
Ktipčincl. V nedelja 5. t. m. je imela tu« fcaišna organizacija JDS svoj ohčni zbor. O političnem položaiM je poročal zastopnik sreskega odbora iz M. Sobote. Stari odbor je bil ponovno izvoljen. Razvila se je tudi živahna debata o gospodarskih težavah prek murskega ljudstva, »lasti o zastoju v izvoru iivine.
Iz Primona
•	Temeljni kamen za novo bolnictt v Go* ricl ho položen letos dne 4. novembra Po* slopie ho stalo na mestu nekdanje deželne umobolnice.
•	7.dra\ nik pred sodiščem. Pred goriškim sodiščem se je moral te dni zagovarjati dr. Gaeta iz Cerviniana radi pomoči, katero je nudil neki ženski pri splav! jen ju, kar je ime Io za pos'edico smrt paciicntke. kateri je bilo ime Marija Leardi. Doma jc bila Ogleja. Tekom razprave se je pokazalo, da je obtoženi zdravnik žrtev konkurence, zg« to pa je goriško sodišče oprostilo, kar so vzeli ljudje z zadovo!jsts-om na znanje.
•	Suspenzlia a divinis, ki je zadela trt goriške mon6ignorje in o kateri smo nedavs no poročali v »Jutru«, je hudo razburila goriške nacionalistično kroge, ker se Je izvršila v Rimu kot karen za gonjo zoper goriškega knezonadškofa dr. Sedeja. Su* spendirani svečeniki so namreč intrigirali proti lastnemu cerkvenemu dostojanstveni* ku z nedovoljenimi spletkami, vsled česar je izrekla kongrcgaciia ecrkvenih obredov v Rimu nad njimi zasluženo obsodba.
•	Avtomobilski promet na progi TrshPazfri nameravajo ukiniti z d."na*njim dnem. ker se prevažanje z avtomobili ne iznlača. Av« tomobil se je pri svoi!h dosedanjih vožnjah dotika! Buzcta, Oprtalja. Motuvana In Kat rojbe. Opustitev zveze pomeni za tc krjje vsekakor stvarno škodo.
Izjava
Ker moji poslovni neprijatelji razna? šajo o moji tvrdki slaba poročila, v toliko. da mi škodujejo, češ da bom radi izgube 2.000.000 Din. katere bi mi imela izplačati Sekcija za gradnje železnice, prisiljen napovedati insolvenco. izjavljam. da so vse te vesti prosto izmišljene in zlagane. Sekcija je pri meni plačala vse račune do zadnieea malenkostnega računa. pribUžno 5000 Din.
Prosim torej vse svoje poslovne prijatelje. da mi naznanijo te budi. da jih tožim ter zahtevam zadoščenje, me same na. da se o meni in moii tvrdki informirajo pri okrajni posojilnici v Ormožu.
Ludovšk Kuharic, •»gestnik in trgovec v Ormoža
Revizija pravilnika
o braiovskih skladnicah
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je na 7. L m. sklicalo v knjižnično dvorano pokrajinske uprave anketo, ki nai bi razpravljala o potrebnih spremembah rudarskega zavarovanja. Anketo je otvoril in vodil rudarski glavar g. inž. Stergar, k ije v splošnih obrisih poudaril namen ankete. Ankete se je udeležil v imenu Zveze industrijcev g. dr. Golia, v imenu delavske zbornice predsednik g. Čobal in tajnik g. Uratnik. Tudi udeležba od strani ostalega delavstva in rudniških podjetij in rudarjev je bila mnogoštevilna.
Zastopnik Zveze industrijcev je predeči! zahteve Zveze in zlasti poudarjal, naj organizacija zavarovanja ostane ona pred uveljavljeniem pravilnika, zastopa! načelo paritetnega zastopstva, kritiziral finančno stran pravilnika in visoke dajatve, ki niso v skladu s splošno krizo v rudarstvu in topilniški industriji in da je odstotek prispevkov za dajatve znatno prenizek. V skladu s tem je predlagal znatno znižanje dajatev in druge materijalne omejitve.
Delavska zbornica je zastopala načelo večinskega zastopstva delojemalcev v upravi, zagovarjala princip centralizacije z upravno decentralizacijo in v spreminievalne predloge sprejela nekatere materiielno-pravne zboljšave.
Tenor debat je tvorilo vprašanje finančnega kritja in tu je zavarovalni tehnik g. Lziaine izjavil, da je brez točnih inatematično-statističnih podatkov točna in zanesljiva zavarovalno-tehnična kalkulacija nemogoča. Računi morajo bitj zlasti pri takem nosilcu zavarovanja. ki ima majhen krog zavarovancev posebno točni, da celo zavarovanje ne pride v katastrofo. Bil je mnenja, da neskrajšane dajatve pravilnika zahtevajo nd 7 odst. prispevek. * Dr. Dohinjec je v organizatornem oziru za nezgodno in invalidno zavarovanje poudarjal potrebo centralizacije, ki da ie v skladu s principi rizika v zavarovanju in sociialna potreba in ekonomična nujnost. Kako daleč nai ta centralizacija seže, je stvar matematike in številk, ki naj ugotove znosno rizikovo enoto. Bolniško zavarovanje pa po svojem bistvu zahteva popolno avtonomijo, katere pravilnik ne daje. Skupščina glavne bratovske skladnice je samo formalen forum brez stvarne vrednosti. Zvišuje samo upravne stroške. Zato nai odpade. V gospodarskih institucijah ve-Vkoštevilni organi sploh niso koristni. Dr. Bohinjec je zelo nmestno in v in-tencijah prizadetih poudarjal potrebo, da se k bratovskim skladnicam priključi tudi pokojninsko zavarovanje nameščencev, ker moderno preventivno zavarovanje ne prenese ločitve bolniškega in pokojninskega zavarovanja. Izvrši naj se prenos tega zavarovanja od Pokojninskega zavoda na bratovske skladnice. Proti pariteti govore zlasti tudi psihologični momenti odgovornosti. Glede kroga oseb. ki naj uživajo dajatve zavarovanja je poudarjal, da predmetna določila ne smejo biti v nasprotju s splošnim zavarovanjem, z intencijami civ. zakonika. Ostala materija!no-prav-na določila se morajo kriti tudi s smernicami mednarod. nrada dela. V krog sorodnikov naj se med drugimi iz splošno družinsko etičnih in socijalnih razlogov pritegnejo tudi otroci iz prvega zakona in v brezplačno rejo vzeti otroci, ki so v vseh sedanjih soc. zav. zakonih zanemariani. Taki slučaji niso pogosti in ne zahtevajo velikih finančnih sredstev. v javnost oa reflektirajo zelo pozorno. V glavnih materijalnih določilih naši zav. zakoni ne smejo biti v pomembnejšem nasprotju z inozemskimi zakoni, kar je važno radi sklepanja mednarodnih pogodb. Čakalna doba mora biti za starost in invalidnost enotna, ker starost je invalidnost. Splošni zakon
Emil Zolla:
Otrok varirtea ali Borba dveh žensk do srajce!
- Mladini prepovedano. -
Elitni
o zav. delavcev je osvojil načelo 200 tedenske čakalne dobe in vsaj to mora obdržati tudi rudarski zav. zakon in to že iz razlogov reciprocitetne veljave obeh zavarovanj.
Podlaga za odmero podpor in prispevkov mora biti izbrana tako. da je omogočena avtomatično demontiranje in stalno prilagodevanje vsakokratnim življenskim in gospodarskim prilikam. Glede finančne strani pravilnika morejo resno in avtoritativno mnenje povedati le zavarovalno-mat. računi. Vsaka druga kalkulacija je le ugibanje. Ako ie v sploš. zavarovanju prispevek za invalidno zavarovanje določen na 3 odst. — in ta odst. gotovo ne more viseti v zraku, mora za rudarsko zavarovanje zadoščati isti odst., ker se razlike v podlagah precej kompenzirajo. Znatno finančno razbremenitev bi prinesla tudi uredba absolutne karenčne dobe v bolniškem zavarovanju, dalje primerna uporaba rezervnih kaoitalii nezseod. zavarovanja. ker ie pač pričakovati naravno valorizacijo (znižavanie) nezgodnih rent. Tudi za državo obstoja moralna in pravna dolžnost, da s primernimi subvencijami olajša dosego finančnega ravnovesja.
Anketa je izvolila iz članstva ožjo komisijo. ki bo v bodočih sejah obravnavala podrobnosti predlogov.
Dobrovoljec vohim
Senzacionalna aretacija v Skoplju.
V Skoplju so odkrili v torek senzacl-jonalno vohunsko afero, ki izvira iz Dunaja in iz Budimpešte. Tako iz četaške ki kačaške akcije, kakor tudi iz vsebine te špijonaže je jasno razvidno, da so se vsi sovražniki naše države vrgli na Staro^ Srbijo, bodisi zato, ker je ona najvažnejši de! našega državnega organizma. ali pa morda vsled tega, ker računajo. da je v tamkajšnjih krajih najugodnejši teren za vse tajinstvene in nevarne posle. Glavni vohun je bil aretiran pred dvema dnevoma in izročen sodišču, preiskava pa se z v? o strogostjo nadaljuje. Vohun je Rudolf Patek, rodom Ceh iz Bratislave. O njegovem zanimivem in kompliciranem življenju se je ugotovilo dosedaj sledeče:
Patek je bil špijon avstrijskega vojnega ministrstva še pred balkansko vojno 1. 1912. in je vohunil po Stari Srbiji. Med balkansko vojno se je tako v Srbiji kakor tudi na Bolgarskem delal navdušenega Slovana in pridno služil Dunaju. Za časa velike svetovne vojne je stopil po nalogu avstro - ogrskega gc-neralštaba celo kot dobrovoljec v srbsko armado. Ko je Srbe zaoustila sreča, so ga Avstrijci ujeli. Pri tej priliki so prišla na dan dejstva, ki Patka silno obremenjujejo. Ko je namreč avstrijska vojaška oblast zvedela, zakaj se ie njen vojni obveznik nahajal v srbski armadi, ga je takoj izpustila in mu vrh tega omogočila, da je pobegnil na solunsko fronto. Tako ie postal Patek slaven ne samo kot velik slovanski rodoljub, ampak tudi kot junak velike vojne.
Po vojni je obdržal svojo ulogo, čeprav je Avstro - Ogrska razpadla. Na čigav račun je nadaljeval svoje vohunske posle, pa še ni znano. Prišli so mu na sled šele v torek in ga takoj izročili sodišču v Skoplju. Način, kako so ga razkrinkali, je zelo zanimiv. Patek je živel dolgo časa brez dela v Skoplju. Vsak mesec ob gotovem Času je redno prihaja! k nekemu trgovcu v Skoplju, čegar imena oblasti še nočejo izdati, in mu naznanil, da pride za njega na trgovčev naslov kot nagrada za poslovne stike ček iz Budimpešte. Patek je dalie ored kratkim zahteval potni list za Češkoslovaško z izgovorom, da hoče domov. Mudil oa se je potem ves čas na Dunaju in v Budimpešti. V Bratislavi je bil le en dan, da .ie izposlova! vi-diranje potnega lista in izbrisal sledove. da se je nahaia! pravzaprav na Dunaju in v Budimpešti. Ko se je vrnil v Skoplje, je mirno nadaljeval šnijonažo. dokler ni bil končno aretiran. Pri njem so našli šifre, katerih se je posluževal. Policiji se ie kmalu posrečilo najti ključ za te šifre in je nato dognala, da ie Patek pri zadnji priliki poročal o številu in moči naše vojske napram Bolgarski, Grški in Albaniji, o njeni pripravljenosti in podrobnosti v posameznih naših
vojaških edinicah Pri hišni preiskavi na njegovem stanovanji!, so našli tudi knjižico, vr katere ie razvidno, da se Patek bavi s filozofijo in raznimi problemi in da torej nt navaden vohun.
Pisma bndimpeštanske ir-nke. ki je pošiiiala Patku denar, so bila izročena sodišču, ravno tako tudi šifre, ki se jih je Patek posluževal •ni dr>oi>ovanju z madžarskimi oblastni. Patkova aretacija je vzbudila v Skopiiu tem večjo senzacijo, ker ie M; tamkaj sniošno znan in imel stil e z najboljšo družbo.
Predrzen sla^^ski slepar
Ljubljana, 7. aprili.
Kakor kaže. smatrajo mednarolni pustolovci Jugoslavijo za pravcat eldo-rado. kjer lahko, ko jim v njihovih domačih deželah že gori za petami, uganjajo še nekai časa svo;e pustolovščine. Z ozirom na bližnjo italijansko mejo pri hajajo posebno v Slovenijo prav raji Italijani, ki poskušajo pri nas bodisi v mestih ali na deželi svojo srečo.
Pred tedni se je poiavil v družbi prekupčevalcev s konji v Ljubljani visok, primeroma eleganten mladenič, govoreč italijanski, ki ie prav z njegovemu rodu lastno zgovornostio znal zanimari ljudi, s katerimi je prišel v »trgovske stike». Ker je bi! vsak hip pripravljen telcgrafirati po denar svoiim staršem in je bil radi denarja v večnih zadregah, so mu naši Hudie radi pomagali ter mu posojali, večje vsote. Ko pa je denar v raznih družbah brzo pognal, si je znal pomagati na drugačen način — enostav no s tatvinami.
Krade! ie najraje kolesa. V nede!'a ie opreza! za kolesom pečarja Antona Kovačiča na Viču. Ker pa ie njegovo namero preprečil mojstrov vajenec, ki gi ie opazoval, io je ubral proti Vrhniki in že sredi poti odpeljal še sveže pleska-no kolo nekemu posestniku na Logu nad Brezovico. S kolesom se je odpeljal v Ljubljano in ga spravil za neka} ur v denar pred kolodvorom. Dan preje se je nahaial pustolovec brez srei-stev tudi na Vrhniki. Tamkaj je izvabil s seboj neko potniočo damo, s kat?ro sta krenila peš v Ljubljano in se tukil dobro zabavala. Nakrat pa je strmeči ženski izginil "izpred oči kot bi ga odgnal veter.
Na razne prijave pa je bil pustolove: v pondeljek vendar aretiran in sicer v nekem hotelu v Kolodvorski ulici. Bil .ie že tiklemen in detektiv ga je predi! stražniku. Kakor hitro pa jc mislil, da je s stražnikom sam, se je spodaj v v> ži-z mačjim skokom .pognal skozi zanr-to okno na dvorišče in drvel proti Miklošičevi cesti. Bil pa je kmalu spehan in ukročen ter odveden na policijsko ravnateljstvo. Tam je po dolgem zasipavanju izpovedal, da se piše Danta Piccioni. rojen 1. 1S97... doma iz Jese v Italiji. Tekom zaslišavania je tudi Izpovedal, da je prišel v Jugoslavijo zato, ker je menil, da se da pri nas prijetno živeti na račun druceih ljudi. Niše oblasti so trdno prepričane, da imajo v rokah prav «težko ribo-, ki ima na vesti še razne težie grehe, ker se bodo za njega zanimalo bržkone tudi italijanske varnostne oblasti.
Napredoval rezervnih offciriev
Napredovali so v pehoti v čin rezervnega kapetana 2. razreda dosedanji rezervni poročniki: Stanko Erhartič. Anton Bur-gar. Josip Hočevar, Anton Rožič, Josh> Bir-sa Fran Tomšič, Oskar Marčič. Fran Petv-nel, Ferdinand Ferluga in Anton Batngeli. V čin poročnika dosedanji podporoč 'ik : Jakob Kovač. dr. Miroslav Poljak. Dr^c-rin Gasteiger, Vinko Janež, Ivan Prosek""-, Josip Marčič, Ivan Slvec, Jože Pretnar. Ivan Dobrič. Josip Štimec, Stanko Sirupi, Evgen Peček. Mirko Krčmar, Pave! Ki'$->-Leonid Gruden, Davd Zupan. Ctibor Blou-dek, Ludovlk Jancžič. Avgust Medic, Ivan Marinko, Dragotin Lapajne, Fran Ter*\iek. Fran Ssdei, Ivan Roglič, Fran Sinigoj, Fran Robida. Ivan Čadež. Andrej Uran, LuJovik
12. aprila je Velika noč. 12. aprila ob '/s 11. pride v Ljubljano Kralj zraka — Harry Piel.	ELITNI.
Komar, Alfred Roge!. Josip Guzelj, Rafael Trampuž. Ivan Kapus. Ferdo Vončina, Josip Arh. Edvard Vračko. Mirko Bitenc. Vladimir Rupnik, Filip Sever. Alojzij Mrvir, Avgust Sablača::, I!rnsst UdoVič, A'oj i i Zumer, .Alojzij IvanetiČ, Franc Hribar Jojip KovIC, Josip Ba;c, Avgust Peček. Krisijn Plhler, Ra!ko Gradnovec. Andrej S-.zur, Anton Leveč. Jcsip Spacapa;:, Fran Čer "c, Stanislav Ža^ar, Vas o Jeras. Janko Ka.čiC. Franc Lebe«, Miha Gabersek. Ferdinand Zužck, Milan Česn k, Ivan Pcrnc. Fra'.; Erjavec, J .'..-ko Demšar, Karel Šircelj, R'ha-d Pintar, Evgen Lovšin, Josip Pušpan, Josip Lampe, Franc Krivic, Fran Praznik, Antj.o Grebene, Oimar Petrič. Pavel Bremec. Leon Kavčnlk, Fraa Javoršek. Lovro Mik'avč.č Ignccii Kavec. Alojzij Berce. Adolf Sad.ir, Ježe Šile. Izidor Sadar. Ivan Zobec, Bigo m r Pretnar, Maksim Zupančič. Janko Janša, Vladimir Kramaršič. Fran Golob, Milan F!orjanč!č, Oskar Pečak, Josip Buča-, Ludovlk Fettich-Frankheim. Viktor Knvana. Fran Kiavora. Emil Aljančič, Avgust Kerše-van, Viktor Meliva. Kar! Hus. Stanislav Pavlic, Ernest Soklič, Zorko Fr,k'n. Rdael •aržen, Fran Kobal. Zorko Kambič, Dragotin Janežič in Anton Čeme.
V	a r t i 1 i e r i j i so napredovali: c £'n podpolkovnika major Fran Pišlar: v čir; p v-r oči lika podporočnik': dr. Andrej Druškov 5 Josip Šinkovec, Vilko Pavlin, Milivoj R j-Eoz, Ivan Meguš?r, Igor Tavčar. Anttn Vakselj, Zdenko Saiovic, Ivan Onč, Janko Hafner Pavel Sušnik, Franc Vreček, dr Ma'ej Suhač. Božidar ShrizM, Zvonimlr Dok'er. Josio Kovač. S'avko Pete. Tom i ž Canikar. Franc Korbar. peter K'inar, Milu1-rn Debelak. Josin Podboj. Fran Jeglič Srečko Kristan in Te<-ba'd Vodnšek.
V	s a n i t e t s k i stroki: v čin rerer--nr-ga podpolkovnika dr. Ludovik Jurinc: v č!n rezervnega kaoetana I. razreda dr. Pa-vcl Avramovič; v čin rezervnega kso^ia-a II. razreda dr. Anton Janežič; v č:n rezervnega leksrnifkega kapetana II. razredi Zdravko Sa!''nger.
V	sodniški strok!: v čin rezervnega kapetana I!, razreda poročnik Peter Grebene.
V	i n ž e ni e r i j i: v čin kapetana 1. razreda kaoetana II. razreda Josip Sevčik in Nikola Trnovec: v čin kaoerana II. razreda poročnik Ivo Pehini; v čin poročnika dosedanji podporočnik': Artur Pcdvinc, V'k'or Fetiieh, I.ovro Kri/man, Rudolf Kropivnik in Fran Tavčar.
V	konjiči: v čin rezervnega poročnika podporočnik Kare! Jancžič: v ekonomski stroki: v čin adminVrativnega ka-netani IT. razreda d->sednnia poročniki Fran Čepljak in Fran Domlnko.
Obcm ?ber Drnrtva odvet-niSkšh k notarskih uradnikov
Maribor, 7. aprila.
V. rcJni občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru se je vrši! na cvetno nedetjo v Marfbom ob lep? udeieSbi. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Cebu je poslalo na občni zbor društvenega predsednika Lovro Cremožnfka. predsednika, soci-.Wnega odreka dr. RucoHa DobovlSe-ica to MagajnKSarko Magdo Gradišnikovo. Ptujsko skupi:io je zastopa! predsednik Janko Likar. pis. ravnatelj iz Ptuja. Brzojavno so pozdravili zborovanje tafr.ik Pfcifer v imenu Zveze društev prr/at-rtrh nameščencev Slovenije v Ljubljani ter Dručrva odvetniških in nr.tarsksh urad~'u7v !jub!janskc oblasti. Slednje jc poslalo po podpredsednici Em: Delsln-cer na zboro-vaflce naslovijenr tkspresno p rs: no jako spodbudljivc in ideabe v sebine.
Otičm zbor je tra;al nad 3 ure ter ga je vodi! društveni predsednik Dragotin Gi!č-vert. Debate so bik tokrat stvarne fn živahne. dasi mestoma bume. L>r. Dobo\išek. čremožmk in Likar so povdarjaii potrebo sporazuma in bratske slc-ge vseh 4 organizacij v Sloveniji. Dr. Dobovišek je v temperamentnem govoru siikal vehk pomen organizacij ter njih moč. ako so solidarne.
Vse organiza-rie, celjska, ljubljanska, mariborska in ptujska so se zedinite, da delujejo čim tesnejše skirpno v vseh vpraša:ijh m izdajo v tem smislu tudi društvejro sla-silo »Odvetniška rtsarna««, ki naj donaša dtustver.e vesti separatno pod tozadevnimi štirinrl razpredelk!.
Soglasno so bile spre;e:e resoluciic. od katerih je zlasti omeniti: 1.) Poziv k solidarnemu delovanju vseh 4 organizacij po Stoveniji fn vsega odvetniškega in nr-tar-skega uraiiništva, ki šteje čez 500 oseb; 2.) ustanovitev Zhorn-ic odvetniški!: in notarski!! uradnikov ter skorajšnjo uzakonitev
k LJUBLJANSKI DVOR 1 f^ 0
Telefon
730.
V četrtek 9., petek 10., soboto 11. aprila je kino zaprt
Nedelfa 12. in ponedeliek 13. t m.
Najnovejši fi!m priljubl-enih komikov
Pat in Pafaclioii „U sedmih nebesih"
iste, da bo to obvezna soci.'a!na institucija za šefe in uradraštvo; 3.) protest proti r.a-rr.eravan: odpravi nedeliskega počitka ir. pr.daijšanju uradttih ur; 4.) reguliranji praznikov oz. dela prostih dnevov, t. j. a) poleg dosedaj običajnih praznikov, naj delo v pisarnah počiva na oba narodna praznika na Vidovdan ir. državna praznik narodnega-. Kjedfeijeria ter na praznik prolecarijata 1. maja; b) popolnoma naj bodo prosti sledeči dnevi: velika sobota, binkoštna sobta tir dan pred božičem; c) v poletnem času od 1. maja do 1. noverrbra se vpelje v odvetniških -imt otarsk-h pisarnah nepretrgano ura-dovame in sicer !e ob sobotah od 8. do 13. ure ter r.aj bodo dotični popoldnevi pr^ti ki posvečeni uradni ^tvu za njihovo osebno razpolaganje.
Obširneje nsrc-o'!': sledi v Odvetniški pisarn:. na katero še posebej opozarjamo.
Predsednik Drarotin G i 1 č v e r t se jc v Izbranih besedah spominja! društ. čls-nov, naročnikov odn. prijateljev, ki so na> v tem dništvenetn letu za vedno zapustili, Nepozabni nam ostanejo zlasti pok. dr. Fran.ic Ros;na. odvetnik v Mariboru, dr. Josip Lavrenčič. odvetnik, Ljubljana, notarski uradnik Andrej PeT, fz Celja ter prijatelj \V u 11 e, vodja zk. knjige in Josip Z a p u š e k, izvršilni poduradirik oba iz Ma-Maribora.
Pri volitvah je bi! soglasno izvoljen predsednikom dosedanji predsednik Dragotin G i! č v e r t, v odbor pa: Medved Štefaa, Moškon Fr-njo, Rauter Mici. Hra-š o v e c Alojzij. Kotnik Anica. H o m o v c Marica. H o s c h i t z Kari in M1 a k a r L5->a ter namestnikom Dergas Štefan. K ur z man Oskar fc Planin šek Martin v nadzorstvo: Lorber Janko in Val Drago.
Ekskurzija naših elekiia-tehnikov v Italijo
Kakor smo že poročali, si nameravajo šlo«, šitelji višjih semestrov elektrotehnike ljubljanske tehniške fakultete ogledati velike h: droelektriene naprave v zgornji Italiji. Pr= votna namera, da bi za ekskurzijo porabili velikonočne počitnice, se je pa morala opue stiti radi tega, ker ekskurzijski fond Aksu-dems":-ega kluba elektrotehnikov razpolag« komaj z eno četrtinko potrebne vsote z?, omogočitev udeležbe revnejšim slušateljem. Prošnjam omenjenega fonda se je odzvalo-še Ie malo podjetij in od številnih občinskih svetov, na katere se je odbor obrnil, se je odzvala samo občina Kočevje. Deputaciji, ki se ie v spremstvu ge. Franje dr. Tavčarjeve oglasila pri velikem županu dr. Baltieu. di ponovno zaprosi za državno podporo, je g veliki župan obljubil prispevek in pokazal veliko zanimanje za idejo ekskurzijskega fonda, da se s podeljevanjem brezobrestnih posoji! omogoči udeležba na strokovnosznen stvenih ekskurzijah tudi najrevnejšim
Kakor do-znavamo, se namerava sestavit: temu ekskurzijskemu fondu nadzorovalo; komite, v katerega naj bi sc pozvale naše najvplivnejše osebnosti. S tem ho dana ga* rancija vsem. ki so ali bodo prispevali k tes mu fondu, da se prispe vene vsote pravilno porabijo. Upamo, da bodo vsa industrijska, podjetja naše kraljevine in naša javnost uvis-dela velik pomen strokovnozranstvenih eks. kur/ij in v gmotnem oziru podpirala strem* lier.je naših elektrotehnikov, da si pod vod--stvom svojih profesorjev ogiedajo velike in predvsem najbližje naprave svoje stroke v go. r ji Italiji.
Za ekskurzijo ljubljanskih elektrotehnik kov v Italijo darovali so med drugimi: «Tran formntor« elektrotehnična tovarna 1000 Din, ge. dr. Scrnečeva in dr. Kalanova zbrali v Celju 2200 Din, Papirnicc Vevče 1000 Din, Klub Primork v Ljubljani 1000 Din. Kolo Jugoslovenskih sester v Ljubljani 1000 Din, Posojilnica .Narodni dom® v Mariboru 1000 Din. občinski svet v Kočevju 500 Din. rav« nateljstvo železarne štore pri Celju 500 Din. Podpisani odbor sc vsem cenjenim daroval« cem rajprisrčneje zahvaljuje ter vljudno prosi posnemanja. — Odbor.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji.
V četrtek, petek in soboto so vsa gledališča
zaprta.
Ljubljanska drama Nedelja, 12.: «Golgota». Izv. Pondeljek, 13.: »Lizistrata*. Izv. Torek, 14.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Nedelja, 12.: «Don Ji:an». Izv. Pondeljek, 13.: «Carmen». Izv. Torek, 14.: Zaprto.
«Scampolo»
(K pretr.ijeri v mariborskem gledališču.)
cScampoio« je dosegel pri našem občin* stvu nenavaden uspeh. Prvikrat v letošnji dramski sezoni jc bilo priznanje vsesplošno ia sprejem prisrčen.
Dejanje se vrši v Rimu, moglo bi se pa vršiti tudi kjerkoli drugod, zakaj v vsej komediji ni mr.cgo tipično laškega, izvzem« ši morda nosilko glavne vloge. Scampoio, deklico s ccste. V igri jc mnogo solnca, nič teikega, nikakih problemov, siiečih k raz« Chblianiu. V lacodnera. neprisiljenem teku
se razvija pred nami dejanje brez težkih konfliktov, prinašajoč dokaj smeha in cclo solze ganjenja. Igre tc vrste so našemu ob» činstvu zelo ljube. Čuti jih kot nekak od« dih. zato se hitro vname zanje, seveda jih tudi brzo pozabi. Ali prav zato so pri nas nekako potrebne. In čeprav niso umetnine s širokim razmahom in globokimi koreni« nami (Kerr bi dejal: «... keine Evigkeits« vverte...»). jim vendar ne moremo odre« kati nit: estetične niti etične cer.e.
Glavna vloga je za mlado, živahno igral« ko, ki si hoče ustvariti ime in doseči uspeh, izredno hvaležna, ker nudi možnost vse* stranskega udejstvovanja igralskih zmožno. stL od krepkega, nepokvarjenega ljudskega izražanja do mehkega čustvovanja, ko pre« tvarja ljubezen iz otroka ženo. Gdč. Kova« čičeva je pokazala svoi talent v najlepši luči ter dosegla krasen uspeh, h kateremu ii mo* remo samo čestitati. G. Železnik je bil naj« boljši partner, ki si ga je mogla želeti. Ena« ka hvala mu gre kot režiserju. G. Kokot je bil kot Egisto dober v maski in kretnjah, manj pa je zadovoljil njegov glas, ki je zve« nel nekiun hrapavo in prisiljeno. Sploh bi
bilo večini naših igralcev potrebno, da po« svečajo govorni tehniki malo več pozorno, sti Gdč. Savinova kot Franca in ga. Ga« brijelčičeva kot Egistova žena sta bili dobri, g. Harastovič jc rešil vse tri vloge prav zadovoljivo. Najboljši je bil kot natakar.
G. S.
SInfon;čni koncert pevskega društva Krakovo-Trnovo v LJubljani sc ;e vršil pred razprodano dvorano Fi^barmonične družbe. Pevci n: sofisti so želi za svoje nastope živahno priznanje. Na koncert se šc povrnemo.
Slovenski en Samo.-. L>r. Ivan Šanda nam javlja, da ima pripravljen za tisk slovenski en ->SanW ' v desetih spevih. Celotna izdaja knjige je preračunana na približno dvajset tiskanih po!. Pisatelj se je radi tega odločil izdati svoje dek> samo tedaj, če se priglasi dovolj odjemalcev za pesnitev, ki bi izhajala v snopičih po deset dinarjev. Prijave sprejema dr. Ivan Šanda, SuSak. Trsatskc Skale 279.
Deset lesorezov Mihe Maleša. Naš marljivi mladi slikar Miha Maleš. ki se bavi večinoma z grafiko, in je že izda! svoj-čss mapo risb Slovenski možje«. Se prej Pa serijo razglednic, se ie sedaj vnovič pojavil na trgu z novo virijo. k.i obsega deset straiik ia stane 10 Din. Litograiijc je natis-
nila tiskarna Siatnar v Kamniku in iih javnosti toplo priporočamo.
Hudožestveniki v Beogradu. Praški Hudožestvcnški nastopajo od 5. do 15. aprila v Beogradu z naslednjim repertoarjem; Na dnu (Gorki.i), Peio Stepančrkcvo (Dostojevski). Bratie Karamazovi (Dostojevski) Zemtev (Gogolj), Medeja (Firripides), Ziv-!istrski boj (Dickens). Črešnjev vr. 'Čehov) Kralj temnih sobar (Tagore). »Medeja« in »Z trme v« bosta po dvakrat na odru. Gor-kega drama Na dnu ic nanovo inscenrrana, v Gogoijevi »2enkv»« igra glavno vlogo Pavlov, v Medei; nastopa kot glavna igralka Gt^-manova. »Bratje Karamazovi« pa so nekoliko skrajšani. Če smemo verjeti poro-čHotn beograjskega tiska, posettjo Hudožestveniki po gostovanju v Beogradu poleg Zagreba še Osijefc. Sarajevo, Novi Sad, LjubMano, Split iri Dubrovnik.
Repertoar beograjskega Narodnega gledališča obsega tekoči teden naslednje komade: Poljub. Gjido. Kean. Medeja. Antigona Žlahtni meščan. Na dnu, Sik> Stepan-čikovo, Zemtev. Bratie Karamazovi. Zota Zamfirova.. Zrvijecski boj, Scampolo. črešnjev vrt. Osem točk repertoarja bo odigrala secesija moskovski!; Hndožestverikov iz Prave. V Evripidovi MtJeji nastopi ga Germanova, ki ;c toliko okrevala, da se laliko zopet posveu oderskemu iivlje.iju.
»Antigono« igrajo domači igralci, v prevodu S. Panduroviča :ii z gdč. Zlato Markovac v naslovni vlogL režira pa jo režiser Vereš-čagin iz Novega Sada. katerega ljuto napa-cani znani beograjski kritik dr. Ranko iMia-denovič, češ, da je njegova režija šolska in brez prave vrednosti.
Iz zagrebškega glasbenega življenja. V nedeljo so imeli Zasrcbcani priliko slišati dve skladb^ izredne glasbene vrednosti. Prva x bila Pergoleseiev oratorii »Stabat Mater«, ki se je izvaja! v zagrebški stoini-ci pod vrvdstvoni rektorja glasbene akademije prot. Frana Lhotke. Na orgijah ie svirai znani prot. Fran jo Dugan. Poieg ^njega »o sodelovali soprauisiiiva Milena Šug-liova in altisiin/a Mana Pospišftova. — Odbor za Stroswnayerjev spotnenak pa je priredil koncert, na katerem se jc izvajala Lisztcva simionija »Fausts katero sta svi-rala dr. H ti« o Mihak>vicz in Stjepaa Pev.ič na dveh kiavirjih. V zadnjem stavku, ki obravnava Ferista, je pel cerkveni zbor zagrebške cerkve Sv. Marka s pomočjo te-norista dr. Benkovič.i. Pred produkcijo je predaval skladatelj dr. Bcžsdr*r Širola «• Lčszru i-ti nJego^'em delu.
Goslač Vaša Prihoda v Zagrebu. V to. rek dne 21. aprila nastop; v zagrebški koti-cenai dvxran; znarci češki goslač Vaša Prihoda, ki je potrebno popt^areu v KaSjL
t
Domače vesti
*	Iz ministrstva za narodno zdravje. Za
■pomočnika ministra za narodno zdravje Je Imenovan dr. Vlastimtr Janko vIč. Doseda-hS pomočnik dr. Popovič je izvoljen ta narodnega poslanca in je vsled tega reslg-»aral na svojo službeno mesto.
*	Generalni komisar za Avstrijo, dr. pl. Zimmermarai je včeraj preko Trsta odpotoval v Dalmacijo na oddih. Na stanj se v Gružu prt Dubrovniku ter obiSče tudi nekatera druga dalmatinska mesta.
*	Iz poštne službe. V področju ljubljanske poštne direkcije so premeščeni uradniki: Ferdinand Nadrag z ljubljanske glav-oe pošte na kolodvorsko pošto v Ljubljani, Josip Turk z mariborske kolodvorske pošte v Novo mesto te Anton Tušek te Tr-3Iča v Ljubljano. Trajno upokojen je pod-aradnik Franc Komati na glavni pošti v Ljubljani.
*	Promocija. Na grašks univerzi j» bfl 4. t m. promovtran za doJctorja vsega zdravilstva vipavski rojak g. Rajnerij B a s-sžn, sin tukajšnjega drektorja katastra X-R. Bassrna.
*	Smrtna kosa. V Dramljah je umrla dne 4. t. m. gospa Marija Rajh, posestnica, mati g. dr. Štefana Rajha, odvetnika v Kočevju. Pokojnica je bila vzorna mati in gospodinja.
*	Okrajna cesta Rogatec-2etale bo radi »oprav pr 4 km, števši iz Rogatca od 21. aprila do 5. maja zaprta za vsako vožnjo.
*	Dreadnongbt »VIribus nnttls« razstre-tjen. Kakor znano, so Italijani v noči 1. novembra 1918. s pomočjo mine v puljskem pristanišču potopili največjo vojno ladjo bivše Avstro-ogrske, dreadnought »Vtrtbus onitis«, na kateri je v omenjeni noči že plapolala jugoslovenska trobojnlca, ker je pokojni cesar Kari izročil svojo mornarico Narodnemu veču. Iz Pulja prihaja sedaj poročilo, da Je neka privatna družba dobila dovoljenje, da ogromno ladjo, (ki jo niso mogli dvigniti na površje) razstreli, materija! pa proti primerni odškodnin! izroči italijanski mornariški upravi. Trupla mrtvih oficirjev to mornarjev, ki se baje še dobro-ohranjena nahajajo v kabinah in drugih prostorih ladje, se bodo pokopala na puljskem pokopališču. Iz Pulja se dalje poroča, da se bo truplo v Pulju leta 1916. umrlega velikega admirala Hausa v kratkem ekshu-miralo ter prepeljalo na Dunaj.
*	Izboljševanje poštnih razmer na deželi Vsied intervencij naših demokratskih organizacij In zaupnikov se poštne razmere na deželi ob prijazni uvidevnosti poštne direkcije stalno izboljšujejo. Tako se bo pri Sv. Barbari v Slov. goricah uvedla vsakodnevna poštna zveza s Sv. Lenartom v Slov. goricah. Pripravlja se uvedba prevoza pošte iz Ptuja v Vurberk trikrat na teden. — Dalje je v teku akcija za ustanovitev pošte v St. Janžu na Dravskem polju. — V Mariji Snežni se je premestil poštni urad iz dosedanje neprimerne cerkvene hiše v hišo g. Siiligoja, v katere bližini je orožništvo, finančna kontrola, carina itd.
*	Izstop iz našega državljanstva. Iz ju-jjoslovenskega državljanstva so izstopili sledeči: Martin Lovrenčič, kolar v Do-nawitzu, pristojen v Vrhovlje pri Konjicah, z ženo ta dvema mladoletnima otrokoma; Leopoidina Freibergcr, uradnica na Dunaju pristojna v Ljubljano; Anton Kukovič, kurile« v Pragi, pristojen v Dramlje, z ženo Filomeno in maloletnim sinom Antonom, ter Valentin Jurjevec, delavec v Solnogradu, pristojen v Moravče z ženo Marijo in tremi maloletnim! otroci. Kukovič je postal češkoslovaški državljan, ostali trije pa so si pridobili avstrijsko državljanstvo.
*	Občni zbor »Društva slovenskih sodnikov v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 10. maja 1925. ob 10. dopoldne v dvoran! štev. 79 jiKtične palače z običajnim dnevnim redom. Na razpravi bodo tudi zakon o sodnikih, zakon o ustrojsivu sodišč in materf-jelni položaj sodnikov. Odbor vabi k za-cesljivi obilni udeležbi. Predloge je prijaviti 14 dni poprej prt odboru; vsak član sme sprejeti največ 5 pooblastil, (§§ 13 ta 17 društvenih pravil.)
*	Operni basist Nikola Zec v Žalcu. Kakor nam poročajo, poset-; danes, v četrtek dopoldne basist dunajske državne opere g. Nikola Zec na svojem povratku z gostovala v Zagrebu svojega prijatelja skladatelja g. Rista Savina v Za!cu. V petek obišče Mozirje, kjer si hoče zasigurati stanovanje za poletno sezono.
*	Glavna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se vrši v sredo dne 15. aprila 1525. ob 6. uri popoldne v posvetovalnici ljubljanskega magistrata. — Dnevni red običajen. Odbor vabi članstvo k polnoštevifca' udeležbi.
*	Društvo trgovskih potnikov In zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani se tem potom nailepše zahvaljuje gg. Rebeuscheggu lastnHtu hotela Pošta v Celju, Lacknerju. hotelirju v Črnomlju, Dolničarju, kolodvorskemu restavraterju v Ljubljani ter Hotelski družbi v Celju za naklonjenost in nakazilo ustanovnšne ter priporoča vsem pottrl-kom-članom. da posečajo predvsem gori navedene hotele oziroma restavracije.
*	Nova tiskarna v Ptnjn. V Ptuju se Je ustanovila nova tiskarna, katere ustanovitelj In lastnik je g. Alojzij šu!ar. Tako pod-telj in lastnik je g. Alojzij šuler. Tako pod-trebno in ker je gospod Suler znan kot narodno zaveden mož, ustanovo kar najtop-Ieie pozdravljamo.
*	Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva v LJubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor SPD v petek 17. aprila ob &. zvečer v dvorani »pri Levu« na Go-sposvetski cesti z običajnim dnevnim re-
Dežni plašč
tjajpripravnejše nadomestilo za površnik. Ohrani ob dežju fazono obleki. Plašči od Din 280— naprej pri
fBAN LUBIČ. Pred ikoliio it 19.
dom. Predsestanek članov SPD, na katerem bo pomenek glede kandidatur, bo v četrtek 16. t. m. ob isti uri »pri Levu«.
♦	Proti odebelostl deluje s kolosaMni uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan. Zagreb. Pri laz 71.
*	Darovi naših malčkov. Sentjanška osnovnošolska mladina je zbrala za piruhe neodrešenlm bratcem 150 Din in za francoski dan 100 Din Triraz. osnovna šola na Brezovica je darovala za pirulie J. M. 150 Dm za francoski dan pa je zbrala 50 Din.
*	Novost na bosensklh železnicah. Po sebno novost je uvedla železniška direkoija v Sarajevu za potnike I. in II. razreda, ki se v Bosni se morejo poslužiti spalnih vagonov. V vsakem vagonu se bo odslej za neznatno odškodnino lahko dobila pri sprevodniku čista blazinica in odeja.
•	Sprejem gojencev v pehotno podotlclr-sko šolo v Zagrebu. V 4 pehotno podoftciT-sko šolo v Zagrebu se sprejme 4. maja letos večje število gojencev izmed civilnega prebivalstva in iz stalnega kadra. Kandidati izmed civilnega prebivalstva morajo predložiti naslednje dokumente: potrdilo občine, potrjeno od policijske oblasti, da je kandidat jugoslovenski državljan, da ni oženoen, da je lepega vedenja, krstni list (starost ne sme presegati 21 let), dovoljenje staršev, da sme stopiti v šolo, ter šolsko izpričevalo. Prijaviti se je za šolo preko komandanta dotičnega vojnega okrožja. Vsi kandidati, ki bodo sprejeti na zdravniškem pregledu, morajo položiti izpit iz či-tanja, pisanja in računanja. Prošnje se sprejemajo do konca aprila. Šolski tečaj traja dve leti. Podoficirji so razmeroma dobro plačani: narednik-vodnik ima 10.989 Din letne plače, poleg stanovanja, hrane obleke In draginjske doklade. Oženjeni podoficirji imajo poleg plače še doklade za stanovanje, draginjo, drva in brezplačno zdravljenje za sebe in svojo družine.
*	Žensk! Landru v Vojvodini. V sodnih zaporih v Velikem Bečkcreku se nahaja že nad leto dni seljakinja Julka Remič, ki je obtožena, da je zastrupila svojega moža Nikolaja Remiča in njegovega sina Iz prvega zakona. Državno pravdništvo je pred kratkim prejelo ovadbo, da je Julka umorila tudi svojega prvega moža Mateja Keglevi-ča, ki je umrl že leta 1914. Vkljub temu je bilo njegovo truplo ekshumirano in pregledano v kemičnem Institutu v Zagrebu. Ugotovilo se je, da je bi! Kegljevič z arzeni-kom zastrupljen. Sedaj se nadaljuje preiskava proti Remičevi, ker je drž. pravdništvo prejelo ovadbo, da je obtoženka umorila tudi svojega sina, ki je umrl pred tremi leti.
*	V spanja skočil skozi okno. V Mostaru
je proš!o soboto Huso Dračo vstal ponoči iz postelje ter se v spanju približal oknu svoje 9obe. Ker je bil" okno odprto, se je r>opel ter padel na dvorišče šest metrov globoko. Zadobil je težko rano na glavi. Prepeljali so ga v bolnico. Zdi se, da je Huso storil usodni korak skozi okno v stanju mesečnosti.
♦	Umorjena zakonska dvojica. V Orčevju pri Trški gori je bil v noči od 6. na 7. aprila "morjefc 70 let stari posestnik Anton Mo-har in njegova žena. Hiša stoji na samem bHzu Starega gradu. Podrobnosti groznega zločina še niso znane. Sodna komisija se je podala na lice mesta.
•	Tragična smrt vojaka. V vojašnici v Spodnjem Dravogradu sta se te dni resno sprla dva vojaka. Prepirljivcema se Je približa! vojak, ki je hotel posredovati in pomiriti prepirajoča se tovariša. V jezi je eden izmed prepirljivcev ustrelil proti posredovalcu in ga tako nesrečno zadel v trebuh, da je ranjenec čez nekaj minut izdihnil.
*	Romarska cerkev Nova Štifta pri Ribnici je prošlj pondeljek deloma pogorela. Na doslej še nepojasnjen način je v strehi izbruhnil požar, ki je uničil kupolo, krito z lesom, in precejšnji del podstrešja. Cerkev so rešili ognjegasci, ki so izvršili energično gasilno akcijo ter omejili in pogasili požar.
♦	2rtev Ljubljanice. V torek zvečer je Šel 30 letni hlapec posestnika Kernca na Vrhniki, Mihael Bernardi, napajat konja v Ljubljanico. Da bi mu žival ne ušla na nasprotno stran, se je vlegel na njen hrbet ter jo pognal v vodo. 2e precej od brega je padla baje hlapcu z glave kapa. Hoteč jo pograbiti, je padel s konja v močno deročo vodo, ki ga je odnesla s seboj, ne da b! mu moge! priskočiti kdo na pomoč. Nesrečnež je postal vsled lastne neprevidnosti žrtev valov.
•	Vlom v Begunjah. V torek ponoči so neznani storilci vlomili v hišo posestnka Antona Zengeria v Begunjah ter odnesli iz shrambe do 25 kg suhega svinjskega mesa 12 kg masti In več posode v skupni škodi 1500 Din. Po sledovih se sumi, da sta bila tatova dva in sicer moški in ženska.
♦	Poneverba In pobeg. Slikarski mojster Božidar Kroti iz Laškega je poneveri! uri gasilskem društvu v Laškem 13.717 Din. Clm je prišla poneverba na dan je Krotil nenadoma izginil. Ni izključeno, da je izvršil samomor. Krotil je 33 let star, male postave, suhega in bledega obraza. Oblečen je v sivo karirasto obleko, enako čepico in rjav dežni plašč.
*	Čevljarček na vrvi. V Se!caw ob Dravi so sta riši silili svojega str.čka Antona Kotnika, da bi se učil čevljarske obrti. Dečku
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro aii zlato)
„k!iuS"
da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v proda alnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponare.ene. km v"
Os
LAJŠA
O
o
II A
PLAČILA ZA O L E K E DAJE
•GERHATOtflfc
z pravega angleškega svil. flora N03AVICS v vseh modnih barvah po najnižjih cenah se d">Mjo le v trgovini	1600-a
A. ŽIEERT, Kongresni trg.
pa ta obrt ni ugajala in se je vrni! domov. Ker so mu kljub temu prigovarjali, nai se vrne k čevljarju, je šel sinček iz hiše v hlev in se obesil.
•	Iz kaznilnice ubegel svcdrovcc. V torek zvečer se je posrečilo ubežati iz zaporov v Radgoni nevarnemu svedrovcu — specijalistu za b'agajne — 32 letnemu Alojziju Meržeku iz Piiskovice v Jul. Krajini Imenovani je brl radi številnih vlomov obsojen meseca junjja lanskega leta od deželnega sodišča v Ljubljani na 6 let težke ječe Meržek je visoke, kieoke postave In govori slovensko ter italijansko. Da se preživi, dokler ne pade zopet v roke pravice, se bo poskuša! tudi sedaj uveljavljati po stari pr?ksi, namreč z vlomi.
•	Ubegel tihotapec. Carinski organi so dne 7. t. m. ustavili na kolodvoru v ZagTC-bu 28-letnega Dabler-Čimriča. baje trgovca z ."-niia in sicer radi fhotapstva svile. Odveden Je bil na carinarnico in 'zaslišan. Okrog po! 8. zvečer pa je aretova-nec izrabil ugodno priliko In pobegni! pusteč svojo suknjo ter klobuk Nevarnega tihotapca, ki Je zapleten v več tihotapskih afer, zasleduje sedaj policiji
•	Odsekal mu roko zaradi par pedl zemlje. V Visokem v B"«ni ie prišlo te dni med dvema sorodnikoma do lrrvavega razraču-navanja zaradi par pedj zemlje. Jurij Šo-bat je preoral mejo, ki je njegovo njivo ločila od njive njegovega sorodnika Dimitrija Sobata. Ko je Dirritrii to opazil. Je napade! svojega sorodnika s sekiro ter mu popolnoma odsekal desno roko. Zandarmerija je nevarnega Dimitrija odpravila v zapore sarajevskega okrožnega sodišča.
•	Sinova umorila očeta. V občini Stapar pri Somboru se je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. Brata Todor in Vasilije Millč sta na divjaški način umorila svojega očeta. Brata sta bila razjarjena, ker je oče popival in zapravljal družinsko imetje. Ko ie te dni oče prišel zopet pjan domov, sta ga sinova tako dolgo pretepala, da je mož na mestu mrtev obležal. Morilca sta bila aretirana in izročena državnemu pnvd-ništvu.
Iz Ljubljane
u Pogreb našega ttren'ka Milana Ptuta bo danes popoldne ob 3. fzpred mrtvašnice javne bolnice, u— Udružcnje rezervnih oiic!ra 1 ratv.Ikn
—	pododbor Ljubljana ponovno vabi vse gg. rezervne oficirje, da se zanesliivo ude-leže danes ob 3. ur! popoldne pogreba g~-spoda Milana Pluta. ONeka civilna, po možnosti znak. Rezervni oficirj1 bodo pri p «?r'.-bu tvorili svojo skupino pod vodstvom u"ra ve pododbora. Aktivna vojska se bo ulVe-žila v sledečem obsegu: I četa, vsi genera li, vsi oficirji, štab divizije vs: oficirji vojnega okruga, vsi oficirji artilierijske delavnice, komandant 40. nuka, komandant 15. art. pnka, vsi blagajniki. Pri pogrebu s? bo-do Izkazale vse predpisane vojaške čuti.
—	Uprava pododborn.
u— Zastave so bile včeraj Izvešen" na ljubljanskih konzulaih vproslavo rojs-i-e^a dne belgijskega kralja.
u— Na naslov tobačne monopol ke uprave. Prejeli smo: 2e nekaj časa sem s> dogaja, da dobivamo namesto tobaka s4mo prah, ki Je v pravem pomenu besede pora-ben le za nosljanje, nik?kor pa ne za pršenje. Prosimo merod^Jne činitelje pri t„b upravi, nej poskrbe, da bo ceni, ako že mora biti visoka, odgovarjala vsaj kvaliteta tobaka. Upamo da naš apel ne ostane glas vpiiočcga v puščav'!
u— Urpeh IrancoSfeega dneva na !?ub'.'afl-sklh osnovnih šolah. V zahvalo našega naroda za veliko francosko gosHiuble m-pram nesrečnim tisočem naše d.-ce, V Je morala bežati pred 10. leti iz l;ub'jenc domovine, so zbrali za .Spomenik liva'*'io-sti»: I. dek'iška osnovna šol3 pri Sv. Jiko-bu 533.75 Din dek'iška osnovna šola m 1'-ceju 210.50 Din, dck'ifka osnovna šola v Lichtenturnovera zavodu 130 Din, vnania uršulinska osnovna šola 138 Hin.
u— Simon Gregorč'čeva javna Ijud-ks knjižnica v I.lobVanl posluje redno vs;k torek in petek od 5. do 7. ure popoldne ii
V soboto bo ie prepozno!
Velikonočna številka „Jutra" izide v najmanj 25.000 izvodih že v soboto zjutraj.
„Jutro" čitajo v Sloveniji v vsakem selu, v ostali Jueostaviji pa po vseh večjih krajih. Število CItatel ev se lahko mirno ceni na 100 tisoč. Noben podjetnik naj zato ne zamudi usodne prilike, da priporoči svoje podjetje tako
ogromni množici potom oglasa v »Jutru".	. ..
Oglas je treba brez odloga naročiti, ker jih sprejema uprava do petka zjutraj. Za pozneje došle inserate uprava ne more pievzeti jamstva, da pridejo še v velikonočno številko.
vsako nedeljo od 10. do 13. ure dopoMne v svojem lokalu ob Vdovdanski cesU 2. !x knjižnice si lahko izposodiš za dobo 14 dni proti mali odškodnini razne knllge za»
ne ali poučne vsebine ter v raznih narodnih Jezikih. Izposoja si knjige lahko vsikdo, ki se prijavi, potrebno legitimira in ptača 3 Din vpisnine. Priporočamo se za obiske in želimo vsem naš m cenj. čitateljem 'n Ci-tateljicam prav vesele velikonočne orazul-ke. Velikonočno nedeljo knjižnica Izletr.oma ne posluje, zato pa v petek ves pojoldne od 3. ure naprej. Zdravo! — Knjlžniča' odbor.
u— Opozarjamo na brezplačen Slng?r|ev
učni tečal za šivanje in umetno vezen!-" v obrtni šoli na Mirju od 16. aprila do 15. maja. Poučevala se bodo vsa tehnična moderna dela na tako razumljiv nač:n, da učenke že po osmih dneh delajo popolnoma samostojno. Nadalje se bo nudil na tem tečaju skrbno pripravljen pouk v šivaniu z osobito pažnjo upotrebe vseh aparatov pridelanih obiteljskim Singer šivalnim strojem. Točr.e informacije daie in priiave sprejema vsak dan podpisana podružnica, o.l-nosno nleni zastopniki do 15. aprila. — Sin-ger šivalni stroji Bourne & Co., Ljub!'a'a, Šelenburgova ulica 3.	735
u— Zdravstveno stan'e v LJubljani. Od 1. do 7. aprila se je rodilo v Ljublia-: 3* otrok (20 moškega in 16 ženskega sp 'a), med njimi 3 mrtvorojenci, .umrlo pa je U moških ;n 9 žensk, skupaj torei 20 osel in sicer: 6 oseb za boleznijo na srcu, 6 z? ie-tiko, 2 za pljučnico, 1 za rnkom, 1 za akutno bronhitis, 1 vs'ed nezgode 2 osebi vs'ed drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba oa je izvršila samomor. Izmed umrlih so tri osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih sta oboleli dve osebi: 1 na škrlatinki. 1 pa na davici.
u— Policijske prijave. Od torka na sr>-do so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 prestopka kaljema nočnega m'r>:. 4 prestopki cestnega policijskega reda. I prodaja sumljivega blaga in 1 radi pijanori.
u— Mestna hranilnica ljubljanska ni veliko soboto ne uraduje.
u— Za poučno potovanje matura .tov VIII. B razr. 1. drž. g!mnazije v Llub'|a-i so mod drugimi darovali: Oolob & Ko, to. varna kemičnih Izdelkov, Vič 250 Din; dr. Anton Bonaventura JegMč, škof liublbn^ki 200 Din; Dolenc, Hudivernik, Javo-rk, lesna družba v Ljubljani 200 Din: Top!!ri. a Lit ja 2-0 Din; županstvo Vič 100 Din, .'u-goslovenska knjigarna 100 Din. «lnJu<», d. d., Ljubljana 100 Din. Srčna hvala! Posnemajte! — Odbor.
u_ 14 dn? dajem brezplačno 10 gramov parfuma ali 50 gramov francoske kolorlske vode onim, kateri kupijo tri kose toalMie-ga mila. — «URAN», parfumerlja. M;mt>I trg II. Steklenice prinesite s seboj. 7l8 u— Najnove'še b'uze, otroške plašne, oblekce priporoča Krlštoflč-Bučsr. I62-a u— Orgrnlzacja strojnih in stavbnih tehnikov v Ljubljani ima svoj širši sestanek v nedeljo dne 12. snrila ob 9. ur" d> poldne pri Mraku, Rimska cesta. — OJSor.
u— Ekonomsko odslenjs direkcije davnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta 4. se danes preseli v nove uradne pros^re .Ljubljanski dvor>, Kolodvorska ulica (MI. nadstropje).
u_ |z stanovanja v baraki v TominovJ ulici je neki uzmovič pobral uradniku S'a-nrs!nvu Rebogu med njegovo odsotnostjo 35 dragocenih knjig, srebrn podstavek In nekaj ob!eke v skupni vrednosti 3000 D'n.
u— Po živež ie prišla v L'ub!|cno. Pre-kupčevalka Pavla Leks iz Gradca se j; pripeljala v sredo dopoldne v LiubMano l.rez vsakih denarnih sredstev. Imela n! niti vtz-nega listka, vsled česar ji je sprevodn k odvzel v vlrku v zas^vo, dokler ne p'jča voz n ne, njen potni list. Kljub temu oa je bila na doslej še nepojasnjen način tekom dopo'dneva posestnea dragocene pro oroge, katero je prodajala po hišah v Lluh-tjani. Imela pa Je smolo, kalti opazi! ie detektiv ter jo aretira!. Na policiji se i? izgovarjala, da Je priš1a v Jugosla-.iJo n kupovat za praznike živež, kar se pa je malce neverjetno, ker ni imela pri sebi niti
pare.
Iz ^Hbora
a_ Po lanec dr. Pivko os ane do V-lise noči v Maribora in sprejema stranke dnevno med 11. in 13. uro v tajn šlvu SDS, C^n-karjeva ulica 1. Na tajništvo se nai nas! iv-lja tudi vsa knrespordenca pristašev, ker lahko v mnogih slučajih zadevo reši tai-niStvo samo, ali pa vsaj pridobi potr.-b™ lnformrci;e. — Tajništvo SDS v Marl'»-ru.
a— PedagošM teden v Mariboru. »Pedagoško - didaktični krožek, v Mariboru rri-red' od 11. do 16. maja pedagoški kjer bodo razni predavatelji razprav'iall o reformi našega šols va. 1.) Gnni'ne sile šol-sko-reformneca gibanja. (G. šilih). 2) Reforma osnovne šole. (M. Senkovlč). 3) Rc forma meščanske kot enotne nižle sridne šole. (Fr. Fink). 4.) Reforma srednje *ilc (Iv. Favai). 5) Reforma učite'jske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč. 6.) Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek).
a— O češkem revolucljonsrnera pokrein predava danes v četrtek dne 9. aprila r.h 19.45 g. dr Bogumil Vošni?k v Ljudski univerzi. J.-Č. liga in Češki klub priporočata številen obisk zanimivega predavanja.
a— Nalezljive bolezni. V oretek'em t le zabe'ežil mestni fizikat 28 bo'nik"v m fkrlaMnki In 7 na duSUlvem kašliu. Z<-'eli bi. da se ta p^roči'a objavllajo to?ie»e. vsaj v pondeljek. če že ne knncem te.^3.
a— Razpis 'lužhe krjlrovodje. V včen'-šnii tajit' seji je mariborki obč svet sklenil razpisati o(Wpjo službe knjigovodje v mestnem električnem p-x!jetju. Prošnji pa Je treba vložiti že v roku 8 dni.
«_Državna borza dela v MarlVnu o*ta-
ne v soboto M. aprila vsled splošnega sna-ženla uradnih prostorov za stranke ves d*a zaprta.
a_ L'nb?zen na nlta»li. S toplejšim' p> mlsdn'm| dnevi so se tudi radodarne Hvine hčerke v znatnejši meri preselile na rr<rt-borske ulice. V p->zn:h urah kar švigab sti po Aleksandrovi cesti sem In Ua ter
llajprigodnijl asi: J Jarem! Pa ^
■crsr.^
i slatno naliv pero
vabilo s sladkim' besedami: .Gehst rr't?» Ta roba Je namreč večinoma nemška. 1e-loma iz Gradca, pa tudi iz Zagreba, V«r je očlvldno precej nsdprodukcije teh st/ari. Policija ima zato mnogo posla in ie baš v£e raj nekaj deklic pograbila in zaprla. Po zaseženi kazni pošljejo vse na poseben oddelek bolnice, kjer Je prav živahna frekvenca.
Iz Celia
e— Redni sestanek kral. org. JDS za celjsko okolico danes, na velki četrtek odpade. Kraj prihodnjega sestanka se fco Se pravočasno objavil.
c— V mestni klavnic! ie bilo v času cd 30. marca do 5. aprila zaklanih 55 g'av živine. in sicer 1 bik. 13 volov, 13 krav. 3 tc-lice, 10 telet, 12 svinj in 3 kozlički. V Ist»rn času so bili uvoženi 504 kg govedine, tli? kg teletine In 8*1 kg svinjine.
e— Gostilno «Pri jelenu« na Kralja Petra cest' je te dni prevzel gostflničar A!bert 2'gon.
e_ »Straža« in n'enl ccljski prljatel" v velikih skrbeh, kaj bo, ako se trg za živila premesti iz Glavnega trga na prosti-Za krcsiio, kjer bi ne oviral prometa kr-kor Je to doslej. Druga ve'ika briga mori naše celjske «Straž'ne» modrijane kai bo z .Novo kavarno, v Celjskem domu. njihovih podrobnih informacijah in poznavanju tozadevnih načrtov praviio, da so v skrbeh za lepoto celjskega mesta. Mi pa menimo, da so v skrbeh za svojo k!erika'no kavarno v Cellu, v katero Hm tako di<!e1' no donašajo dennr tkzv. narodnjaki *n na-prednjaki, ki so junaški dovolj, da si n ti ne ustrašijo groženj onega osebnega br,>-kota, ki ga »Straža« proglaša nad nj'ml.
'Nebroi
pot'c in ko'*čev se vfe dsnes po vse' Jugo» slavij!. Zas'up* na dohro u«pelem pecivu pa gre edino le prašku za pecivo ia \anilin slad-koiju fnamke .Adria*
Ugoden nakup
vsakovrstni oblačil lastnega Izdelka v razni kskovos'1 za posnode dečke in otroke vam nudi edino le konfekcija tovarna
Pran Derarda & Cie., Lfabllana.
Piepričaite se o nizkih cenah trr si oc'e|te bogato zalogo n3 Er!avfievl cesti 2, nasproti dramskega gledališča, v neposredni bližini nunske cerkve.
Iz Trbovelj
t— Pri Volkarju so sc spričkali obrtniki t gostilničarjem, ker je bilo baje preveč ra« čuna. Prerekanje se je končalo s tem, da je šlo več kozircev in steklenic v franže in da je dobil gostilničar več udarcev s kozarcem po glavi in obrazu od čevljarja MutniJca, ki je sicer vsegt upoštevanja vreden, ima pa to nesrečno lastnost, da se v vinjenosti no obvladuje. Čevljar Mutnik je precejšen orw gin«!; ukvarja se namreč že 6 let s konstrm iranjem «perpctum»a mohi!e«a», o katerem ima celo risbe na razpolago.
t— Ustanovni občni zbor podružnico »Rdečega križa, se bo vršil danes ob 3 pop. v 6. razredu dekliške osnovne šole v Trbov« ljah s sledečim sporedom: t. volitev preda sednika in članov krajevnega odMra ter dos ločitev delegatov za okrožno skupščino; 2. konstituiranje upravnega odbora
t— Članski sestanek o »Skupnem domti», ki so ga sklicali hernotovci pri Počivavšku pod vodstvom nekdanjega gromovnika K'"» menčiča, se ni vršil, ker ga je prepovedalo srezko glavarstvo v Laškem.
t— Po rudniških revirjih so priče!! cepiti rudarje proti tifusu po bakteriološkem ode dclku iz Celja; cepljenje bo v kratkem že končano.
t— V stanovom le rudarja Klemenca v 2alv ji vari je udri delavec Novak in s sekiro v roki razbil vsa okna, nekai opreme in vra» ta. Isl-al je Klemenčevcea sina. da bi pa dm bil v roke. Nasilneža so aretirali in odjieljali v Laško.
t— Rirdnffkl klanec Fmrtc Zaijar. stanuioč v Lokah št. 201. ie nanadel i7. slu?be vrae čliočega se tovariša Antona Pcrečnika in nvj groril z rdnrtlm nožem. Toda ta se je ubranil 7. držajem sekire. Komični pribor je opazovalo več ljudi, ker se je to godilo okoli pol 3. popoldne.
t— S^lnlisllčna «S\r>bnd&» zaznamuje v Tadnii-m času večji pritok konumlstl^rnh omladincev. Kar je s»arih voditeljev tc cks. tremne štirje se up^jo tei fuziii. ampak omladinci jih ne pod-'««io. Ker j'm je od strani oblasti vse nahranjeno, so se ratekli k »Svobodi«, manjka jirr pomreč zabave in iger. Socia'isti se smejejo, ker kaže troblje, nje o zedinienju na strokovnem področju že vidne uspehe.
t— Va vopalu rudarskega Jronzuma je po> vozil hlapce g. Ore"nilca. založnit-a pivovar« ne Union. 6i»tnega fantVa preddriavi-a S-n?» kovlfa h Te re rije in ga te^ko poi^odoval, falco da ie malo tipan'a. da bo osts>! pri živ« ljoniu. Tukajšnji vorutlci vse premalo razljo na l|"di po cesti in dirjajo s konti rlastl od kira do Šole na Vodah. kal'or bi bili kje pa Vakem dirkališču. Zadnii čas je fe, da pose« vmes prav krenko p-istojra oMsst.
Kupujte srečk*
za sokdski Tabor!
Brandes na Dunaja
Sloviti danski literarni zgodovinar in kritik goso. Brandes se je v torek pripeljal iz Berlina na Dunaj. Brandes je med evropskimi učeniaki zelo popularna osebnost, niegovo delo o literaturi v 19. stoletju pozna pač vsak količkaj evropsko naobražen človek. Neki kore-spondent nemških listov, ki jej obiskal Brandesa v Berlinu, popisu ie svoie uti-se. ki iih je dobil pri učemaku, tako-le: Prišel sem k Brandesu pred poldne-vom. Sedel je pri pisalni mizi ter čital svojo nainoveišo knjigo »Hellas«. katero ie pravkar prejel Iz Kopenhagena. Njegovi lasje so beli. prav tako tudi njegova koničasta brada. Koža pa ie že nekoliko medle'ša in tudi drža ni več ravna, temveč skHučena. Toda smehljanje. priiaznost. rokovanie. ogenj v besedah in očeh. vse to ie takšno, da ne moreš verjeti, da stoiiš pred možem, ki je bil rojen leta 1842. in mu je danes S3 let. V razgovoru z Brandesom pozabiš na čas. Spomini na mnoge velike može in dogodke pred šestdesetimi, petinšestdesetimi leti se razvijajo pred tabo s pravcato legendarnostio. John Stuard Mili. Taine. Flaubert. Renan — vsi ti so bili Brandesovi osebni prijatelji ln znanci. Niefzscheja. Hauptmanna. Schnitzlerja. Oorkega. d' Annunzia je Brandes odkril in pokazal velikemu svetu. Tako se ti zdi Brandes kakor velik odstavek evropske zgodovine.
Govorimo . . . Brandes neprestano sega v besedo in govori o Avstriji, Nemčiji, Franciji, o bivši in sodobni Rušiti, o židovskem problemu, o 1'tera-turi In časnikarstvu. Bogato je njegovo znanje. O vsaki stvari ve nekaj povedati. Dotakne se Avstrije, njene politike. potem pride na vrsto Rusija, židovska univerza v Jeruzalemu itd Spornima se svojega velikega prratelia Rusa Krapotkina in zaključi debato o problemu zionizma. pri čemur pove, da ni načelen nasorotnik avtonomne židovske države, boji se pa. da bo duševna vrednost trpela radi prostovoljne izolacije v Palestini. Veličina židovstva obstoji po niegovi sodbi v tem, da so napravili židje vse jezike za svoi materni jezik. Na ta način so pronicali v vse kulture sveta ter si pridobili splošen vpliv na človeštvo.
Brandes je eden najzanimivejših re-prezentantov duševnosti sodobnega človeštva, eden onih. ki svetijo v temi kakor luč iz preteklosti. Rodom Danec, po veroizpovedaniu žid. le bil pravičen vsem pojavom, o katerih je pisal v svoji stroki.
Zopet tornado
Pred par tedni ie strahovit vrtinča-sti orkan, ki ga v Ameriki imenujeio tornado, ooustošil na daljavi par sto kilometrov in na širini le nekai stotin metrov cvetoče pokrajine in razdeial na stotine hiš. Pri katastrofi ie žalostno Doginilo skoraj 2000 ljudi. Malo kasneje se je tak vihar pojavil v ArgentinMi, kjer je tudi napravil velikansko škodo in pogubil več ljudi. V nedeljo je zonet obiskal ciklon Ameriko, tokrat skrajni južno-vzhodni del Zedinienih držav, polotok Florido.
V nedeljo zjutral je nenadoma treščil tornado na pristaniško mesto Miani. ki ga je docela porušil. Deloma ie uničil še ptt drug;h maihnih mest. Pri nesreči je H'o ubitih 11 liudi. poškodovanih na i;h 3e na stotine. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ranienej. Mnogo trgovin in zasebnih hiš v Mianiju js porušenih do tal. Ciklon se ie začel pri Fverc'adesu zaoadno od Mianiia in ie dosegel zem ljo na eni naivečiih farm na Floridi. SIj-žinčad ie imela komai toliko časa. da se je rešila iz hlevov. Komai iih ie bi'a večina na prostem, so se h'evi in druga poslopja podrla in pokopala skoral vso živino r^d seboj, mnogo nad tisoč repov. Vo,;kanski hbvi so z dragoceno živino vred v oar minutah lzT;nili. Tornado je odnesel vse. kar mu ie stalo na poti. Ruval ie drevesa in rušil stavbe. Po zraku so letele strehe. Gotovi ln tudi cele hiš'ce. Vihar se ie pomikal s strašno brzino v vzhodni smeri.
Pevež ie bil oni. ki ca ie zalot'1 ori^n v hiši. ki se le zrušila nani. dosti na bolišem oa tudi nI bil oni. ki le ostal na prostem. Naimaniše zlo. ki se mu je pripetilo, je bilo. da ga ie vihar treščil
F. W. Foerster:
Jezik
V stari Grčiji je bila družba verskih mislecev. Zvali so se Pitagoreice. Kdor je hotel postati člen ni"h družbe, je moral obliubiti. da najprej tri leta ne zine niti besede. Šele no tej preizkušnji so ga Pitagorejci smatrali vrednim, da jim je tovariš.
Čemu so stavili tak pogoj? Menim zato. ker ni nič težjega, nceo gospodariti nad lastnim jezikom. Kdor zna to, kaže toliko moč svoiega duha in toliko samopremagovanja. da mu je lahko zaupati najvažnejše tainosti. Svoboden mož j<- ln nič več suženi lastnih ust. Kaj koristi še to»ik? dobrodušnost, ako oa jezik ne sluša dobrega srca! Nebrzdani ieziki povzročalo na svetu največ zmed in zla. Zaradi lehkomiselne zbadljivke se liudie oobiiaio med seboj in stara prijateljstva razdre opravljiva čenča.
Ko sem nekdaj govoril o tem učenkam v šoli. ie vzdihnilo neko dekletce samo pri sebi: »Oh. da. da!» — Bržčas ie že doživelo, koliko nesreče prihaia na svet oo neukročenih lezikih. in kako
na tla. Mnogi so si pri tem polomili ude ali zadobili drugačne poškodbe. Bivanie na prostem je bilo zelo nevarno, ker je naravnost deževalo polno velikih in težkih predmetov, ki iih je nesel tornado s seboj. Potniki v avtomobi'ih so se rešili s tem. v kolikor jim ie to snloh uspelo in iih ni vihar že orel prevrnil, da so poskakali iz voz 'n se vrgli v obcestne jarke. Avtomobili so bili seveda izročeni orkanu, ki iih ie večinoma razbili in celo odnesel s seboj. Popolnoma uničeno je tudi slovito dirkališče v Hia-leahu.
Škoda, v kolikor se da doslej ugotoviti. znaša več milijonov dolarjev.
Ozdravi ienie gobavih
Ameriški listi razpravljajo na dolgo in široko o senzacijonalni vesti, da se je zdravnikom v mornariški bolnišnici v Carvilli v državi Louisiani posrečilo, štiri hude bolne gobavce- tako daleč ozdraviti, da niso več nevarni drugim ljudem.
Nov način zdravlienia te najstrašnejše vseh bolezni, ki io smatrajo za popolnoma neozdravliivo. odkar obstoia človeški rod. obstoia po podatk;h ameriškega sreneralštabnega zdravnika H;i-gha S. Comminga v kombinirani metodi. pri čemer gre v prvi vrsti za vbrizgavanje posebnih preparatov in obsen-čevanie z rentgenoviml in ultraviiol-častimi žarki. Bolniki, ki so iih na ta način zdravili, se imaio. vreden zapuste bolnišnico, podvreči izredno strogi preiskavi. Še celo leto notern iih bakteriološko preiskuieio. Šele ko dobe iznustno spričevalo od treh zdravnikov, specialistov za gobavost, smejo zapustiti bolnišnico.
Vest o ozdravljenju štirih hudo bolnih gobavcev ie pri teh nesrečnikih v Ameriki, ki jih danes šteieio približno tisoč, naravno zbudila mnogo upania. Vendar je treba še počakat1 na končne uspehe raziskovania. dokler se bo moglo govoriti o popolni ozdravitvi teh strašnih bolnikov. Mornariška bolnica v Carvilli dobiva vsak dan prošnje za sprejem gobavcev.
Umor novcr^sEca na stranišča
Mračna tragedi!a iz nižin žlvlienla se je od\grala v soboto zvečer na Dunaiu. V XX. okraju ie zadavila ^ka 21 letna služkinja svo'ega novorojenega otroka, ker se je bala iavnega zasramovanja radi posledic svoje gTŠn° Hubezni.
Morilka se piše Luiza Walter ter je bila ves čas. odkar je stepila v službo pri svoiem gospodariti. z~lo zakr'<n'e-nega značaia. Ciovori'a ie zelo malo, stanovala in spala na ie skupno s hišno postrežnico v eni sobi.
V soboto ponori r^dl.e Walter-jevo porodne bolečine. Služkima se ie podala na stranišče, kier ie zač°'a klicati na pomoč svoio tovariš:co. Prosila jo je skozi zaprte duri. naj ji skuha čaj. ker ji ie slab^. T0—-'"'on ii ustrpgla n:eni prošnji. Ko pa se je č?z nekoliko časa Luiza vrnila s stranišča, je njena tovarišica mimogrede rdnrla vrata in ugledala na tleh mlakužo krvi. Na vprašani. kai se je zgodilo, ii le VValter-ieva po:asnjla. da je porodila in se je ori tem zlagala, da je otrok prišel mrtev na svet.
Tovariši služkime. ki ie slutila, da ne more biti vse tako. kakor ji je pripovedovala Luiza. je takoi obvcsti'a polic'io o dogodku Redarji so našli truplo novorojenčka zavito v otiračo. Na vratu ie bilo iasno snoznati odtisne orstov. s katerimi je Lu'za zadavila nlod svoie ta;ne !!ubezni. Policija ie takoi velela preoel:ati porodnico v javno bolnišnico in ie ugotovila, da ie bila \Valferieva zelo zakrkmena ženska, ki ie vse svo'e. intimne odnrša;e skrbno prikrivala. Niti gospodarji, niti n;ena tovarišica niso vedeli, da se nalia;a v drugem stan!u. Bila ie tako prebrisana, da ie hodila oblečena spat. da ne bi vzbud!la pozornosti svoie sostanovalke, šele v soboto zvečer ie s'edn?a priš'i na misel, da se ie mora'o nekai zgoditi. NValterieva 'e začutila, da se bližaio porodne bolečine in se ie podala ra stranišče. kier ie povila otroka. Bolečine so bile tako licde. da se je radi n:ih onesvestila Ko ie zopet prišla k zavesti.
je zadrgnila novoroiencu vrat s predpasnikom. v katerega ie zavi!a trupelce in ga vrgla v stranišče. Nezakonska mati pride radi tcca nečloveškega čina ored sodišče in gotovo ne uide zasluženi kazni
20 komp«tent«v za mesto krvnika
Te dni Je poteke! rok. ki r* Je razpisal sodni dvor v Budimpešti kot na-tečai za mesto krvnika, ki se je pred kratkim izpraznilo. Vsega skupaj se ie prijavilo 20 komoetentov.
Med.liudmi. ki bi radi obešali zločince. ali iih na drug predpisani način z odobravaniem in celo na ukaz gosposke spravili na oni svet. se nnhafaio trie pomočniki umrlega dosedanjega rabila, od katerih ie eden sodeloval pri 51. drugi celo pri 30^. tretii pa le pri 8 izvedbah smrtne kazni. Med komnetenti je več kmetov, en torbar. ki nravi, da je v Rusiji za voine obesil tri vohune, en krojač, več mesarskih pomočnikov in en prekalevalec. ki ie vršil v svetovni volni svoi pos'l kot voiaški krvnik ln obesil 51 ljudi. Nadalie se ie iavil tudi bivši član proslulera oddelka Brltannla na Madžarskem ln končno en gozdar, ki pravi, da obvlada razen madžarščine nemški. angleški in vse slovanske jezike. Fna prošnia ie prišla ce'o Iz Amerike. Za mesto krvnika v Budimpešti kompetira izseMen kmet. ki bi se na ta način rad vrnil v domovino.
Ni še znano, za kora se bo sodni dvor v Budir.neštl odločil, da mu poveri ne baš priletni posel rabila. Iz nepričakovano velikega števila komoetentov za krvniško mesto se vidi. da ie voina svet strašno posurovela. Sicer pa ni čuda. Liudie so v volni ub:lali na povelje, na tudi na svoio pest in so se v ta posel tako uživeli. da jim Je zelo malo mar. ali je en človek več na svetu ali manj. Razen tega Je brezposelnost dandanes povsod velikanska in vsakdo želi priti do kruha, pa naj si bo zaslužek še tako sramoten.
X Dvorec slepih. Američani so nabrati tri -"ilijone dolarjev za ofta'mo!oški Institut, ki ga zgradi J. Honkecnsova univerza. Zval se bo »dvorec s!epih» In debi za ravnatelja zna« menftega ameriškega okulista Wi!marja, ki je opustil radi ustanove svojo zasebno pra« kso. Polovico navedene svote je darovalo ministrstvo za prosveto, polovico pa so zbra« Ii po VVilmarju ozdravljeni slepci. Na čelu njih akcije je sta'a znana newyorška dobrot« nira ga. de Acosta Ruth. ki jo je rešil dr. Wilmar oslepelosti pred nekoliko leti. Izmed dr"gih ozdravljenih slepcev je omeniti Je lorda Grava, bivšega dolgoletnega angleške« ga zunanjega ministra. — Glavna naloga tDvorca'slepih* bo gojiti nove operativne metode, ki so rešile večne teme toliko vojnih nesrečnežev.
X Velikanska lelezniška nesreča v Rusiji. V predmestju Moskve se je pripetila v sredo velika železniška nesreča, ki je zahtevala ogromno žrtev. Iz Taškenta v Centralni Azi« ji jc prihaia! ekspresni vlak. ki se je zaletel v Sokolnikih pri Moskvi v predmestni vlak. Sunek je bil tako hud. da so bili skoraj vsi vagoni razbiti. Pod ruševinami vlakov je po. kopanih na stotine potnikov. Po dosedaniih vesteh je bilo pri katastrofi ubitih okoli 250 ljudi, ranjenih pa nad sto. Materijalna škoda je velikanska.
X Srečna Amerika. Letošnje finančno le« to Zedinienih držav Severo ameriških, k? se konča s 30. junijem, izkazuie prebitek dr« davnega proračuna v znesku nad sto mili« ionov dolariev. Dasi se ie dohodnina znl?a^ Ia lani za 25 odst., |e vendarle vrgla 50 ml. liiorov prebitka. Ameriški državniki upajo. -1» bodo mogli v«led tako ugodnega finan?« nega leta še nadalje znižati davčna bremen«.
X Pe* z umetnim zobovjem. NijliubSi pes angleškega kralja Jurija je pred kratkim dobil umetne zobe Dv >r 4 /ivjnnzd-svnik prof. Holday je izdelal to zobovje iz platine in zlata.
15
Ravno sem prejel
novo pošlliatev dežnih pliščev. Za piaznike si ga lahko kupite Izrpdio ugodno.
DRAGO SCHIUAB - UU3UAHA
S

Občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju
Ob lepi udeležbi članstva se je vršil t so« boto, dne 4. t m. zvečer v spodnjih prosto« rih Narodnega doma v Celju 31. občni zbor Savinjske podružnice Slovenskega planinske« ga društva. Občneg« zbor« ae je tudi udelc« žil g. R. Badjura, referent z« tujski promet v oddelku ministrstva za trgovino in indu« strijo v Ljubljani. Načelnik Savinjske po« družnice g. Fr. Kocbek je ob tričetrt na 9. otvoril občni zbor ter po pozdravnih bese« dah podfl tajniško in blagajniško poročilo.
Savinjska podružnic« je imel« v L 1924. skupno 5?6 članov (1 častneg«, 72 ustanov« nih in 513 rednih). Na novo je pristopilo 132 članov, med njimi 3 ustanovni Glavno podružnično delovanje je bilo osredotočeno na opremo in oskrbo planinskih koč.
Frischatifov dom na Okrešlju je bil lani oskrbovan 3 mesece in ga je obiskalo 1291 oseb (1188 Slovencev, 36 Hrvatov, 12 Srbov, 6 Čehov, 46 Nemcev in 3 drugi); od teh je bilo č!«nov SPD 678. Dom je bil vedno pre« napolnjen in dobro oskrbovan. Najemna po« godba za pašnik na Okrešlju, ki je Ust ljub« ijanskega škof«, se je letos podaljšal« z« 5 let. V Frischaufov dom je bilo vlomljeno tudi letošnjo zimo, škoda pa še ni ugotov« Ijena.
Piskernikovo zavetišče t Logarski dolini je lani obiskalo 1105 oseh (100 več kakor 1.
1923.):	od teh je bilo 1010 Slovencev, 33 Hr. vatov, 7 Srbov, 5 Čehov, 48 Nemcev in 2 druga. Članov SPD je bilo 626. Podružnic« je zgradi!« novo kočo pri Piskerniku; o njej poročamo na drugem mestu Lani ae je kon« čala likvidacija zadruge »Rink«», koje po« sestvo je nato prešlo v last podružnice. No« šnio k Piskernikovem zavetišču in na Fri« schaufov dom je tudi lani oskrbel g. Anton Herle v Solčavi
Kočo na Korošicl je posetilo 505 oseb. Ko« čo bo treh« povečati; to vprašanje p« naj reši osrednji odbor.
Korbekm-a koča Celjska podružnic« Fe» rijalnega Saveza lani ni več oskrbovala ko« če in se tudi premalo zanima za razvoj naše turistike.
Morirska koča na Golteh izkazuje v letu
1924.	511 posetnikov (402 Slovenca. 12 Hr« vatov, 8 Srbov, 9 Čehov, 72 Nemcev, 6 Itali« janov in 2 Šveda). Mozirsko kočo posečajo naibolj Celjani, zlasti po simi smučarji.
Vse štiri oskrbovane koče so opremljene z lekarnami, ki jih je podaril lekarnar g. Ar« ko v Celju; lekarno v Piskernikovem zave« tišču pa je izpopolnil lekarnar g. S.'šnik iz Ljublj«ne. V omenjenih koč«h »e je tudi pomnožil inventar, zlasti prti.
Leta 1924. so se popravila pota skozi Ro« banov kot, od Sa vin Iskega slan« n« Okre« šelj, n« Kamniško in Savinjsko sedlo ter skozi Turški žleb. Markirala »e je pot iz Luč preko Arnlčevega vrha v Gornji grad. Ostale markacije so se morale radi oeugod« neg« vremen« odložiti n« letošnje leto. Po« družnic« Je lani s sodclov«niem Žals' ega odseka ter s pomočjo nekaterih domačinov in podporo ministrstva z« trgovino in indu« strijo po dveletnem delu popravil« in razširi« Ia cesto iz Solčave v Logarsko dolino ter a tem omogočila promet z vozovi in avtom o« bili do Piskernik«. Preureditvi ceste se je ljuto fn povsem neosnovano protfvil občin« ski odbor v Solčavi s kaplanom Kolmanom na čelu, ki se je celo povzpel do trditve, da Je vsako društvo slabo, ki ne temelji na strogo katofški pod'agi! Končno p« se je vendar posrečilo priti vsem »«prek«m in na« ksnam v okom ter z modernizacijo omenje« ne ceste postaviti nov temeli za razvoj sa« viniskega planinstva in turistike.
Podružnica Je t"di pokrenfla vprašanje izboljšan;a prometn:h zvez v gomiegr« 'skem okraju. Tako je zlasti izpo»lova'a od ljub« lianske poštne direkcije, da Je uvedla me« see« junija 1921. vožnio poštnih «vtov, t čemur ie bilo v veti'-! meri ustreženo i toka!« nim zahtevam I željam turistov. Trdi vse ostalo tekoče d"!o je vrši!« podružnic« toč« no in vestno ter z mnogim? uspebl.
Savinisk« podnižnic«, Izvzemšl celjski, žalski In mozirski odsek. |e imel« lani sle. de?f d-nami promet: gotovin« Iz I. P23. 51.40 D:n. skumi dohod'-! 117.6.T>40 Din. trda,kf 1I6.P20 35 Din: gotovina oh koncu 1. 1°24. ie torei znašat« 861 45 D-n. DobcriH vs»h planinskih ko? so znašali 96 036 Din Izdatki pa 74.304 55 Din. Celok"«n« «st* Imovtra (s kočami. Inventarjem Itd.) znaša po zelo zmerni cenitvi 74.541 Din.
O d-lovanlu Cc!'*l-e?a nareka je poročal g. Plrhuta. V letu |024. Je bilo odsekovo de. 'ovanle osredotočeno na fMIsko kofo, ka. r-rn glasom pogodbe oskrbuieta g. fn g«. S-liak, bivša oskrbni*-« M«rihorsVe V oče Obvi-rsl« s*« se tudi Izvršiti vse potr»bne In« vestlciie tako. da i'm« od*ek v obrokih rd> plačule zadevn» Izdatke. Koč« se Je lani pri« merno preuredila in točno oskrbovala. Ste«
▼ilo posetnikov ja znašalo v minulem leti
1160, pri čemur pa niso všteti skupni šolski in društveni izleti. Od Novega leta je kljub mili zimi. ki je onemogočila smučarski šport obiskalo Celjsko kočo že 192 oseb. Na Ste« fanovo 1924. je požar uničil gornji del kočet spodnjo stavbo pa močno poškodoval. Sko» da je bila le deloma krita s zavarovalnino Celjski obč svet je skelnil zgraditi na istem mestu novo, večjo stavbo, ki jo pa mora opremiti Celjski odsek. Gradnja je sedaj v polnem teku. Celjski odsek je priredil T svrho kritja opremnih stroškov za novo k®, čo dne 7. marca L L v Celjskem domu «Pla« ninski sejem«, ki je uspel nad vse pričako« vanje in dal 17.75S.95 Din čistega dobička; od tega se porabi polovica za gradnjo nove koče v Logarski dolini, polovica pa za opre« mo Celjske koče. Odsckova gotovina je po« rastla od 3190.20 Din koncem L 1923. na 4799.90 Din koncem L 1924.. leto« pa ja ie narastla na 12.550.37 Din.
Sodni svet g. Tiller je nato podal poroči« lo o novi koči v Logarski dolini Po ogrom« nem trudu in težkem delu se je končno po« sereilo la:ii v oktobru spraviti novo kočo pri Piskerniku pod streho. Dočim je v stari koči samo 13 postelj na razpolago, bo imela nova koča 8 sob z 20 posteljami in skupno leiW šče. 13 postelj pa je že oddanih raznim po« nudnikom, ki so se zavezali dotične sobe aa lastne stroške opremiti. Vendar pa kljub ta« mu ni opravičena bojazen, da bo turistom vsled tega primanjkovalo ležišč. Nova koča bo stala skupno okrog ICO.OOO Din in bo tr* ba do končane stavbe še 30.000 Din. Orna« niti je treba, da so se dosedanji izdatki za kočo krili skoraj izključno s prostovoljnimi prispevki, kar gotovo priča o veliki požrtv«. valnosti in uvidevnosti darovalcev. Dne 2$. oz. 29. junija L L se priredi ob priliki slav« nostne otvoritve koče velika planinska veselic«.
Med burnim odobravanjem ja bil nato sprejet predlog g. Vrtovca, da se naj ime« nuje nova koča v znak velikih zaslug, ki «i jih je stekel zanjo sod. svet g. Tiller, «Til/ lerjeva koča«.
Pri slučajnostih se jc razvila da!jša in žt» v«hna debat« o raznih aktualnih vprašanjih. Sklenilo se jc pozvati osrednji odbor, da se pobriga za kočo na Korošici in jo primerno poveča, oz. postavi v bližini novo, ker j« dosedanja koča na vsak način pretesna. — Živinorejska zadruga v Lučah je ponudila Savinjski podružnici 500 Din za odkup koč« na Rad thi. Ker je koča vsled vsakoletnih vlomov in tatvin popolnoma izropana in ker jo turisti že od nekdaj slabo posečajo, se jo sklene prodati, podružnica pa si izgovori od bodočega lastnik«, da da v njej na raz« polago dvoje slamnic za turiste — Osrednji odbor je vpeljal sredi lanskega poletja član« ske legitimacije a sliko in odpravil doso« danje članske Izkaznice. Savinjska podruž« niča bo to letos upoštevala, vendar pa bo za člane«neturiste mesto legitimacij a slikami, ki so predpisane za obisk planinskih koč, izdajala navadna potrdila o članstvu. — Pre* nočnina za člane znaša 10 Din, za nečlana pa se Je lani pobiralo 20 Din. kliub temu, da ie bil določen trikratni iznos. Zato se skle« ne letos pobir«ti predpisanih 30 Din od ne« č!«nov, ki poseč«io planinske koče. — Radi naraščajočeg« tujskega promet« se nanro«! poštno direkcijo v Ljubljani, da uvede v sezoni vožnio dveh avtov med Rečico na Paki in Solčavo. — Netočni naziv »Slap pod Rinko«, ki je najbrž nastal po nemškem vpil« vu (Nemci so sploh zelo površno in nepra« viJno označevali posamezne točke naših pla« nln), se prekrsti v Ime »Savinjski slap« oz. »Slap Savinje«. Pri gori n«ve<fenih pos«me»« nih točkah so posegli v deb«to gi. Kocbek Badiur«, dr. K«lan, dr. Kunst In Plahuta
G. dr. M. Hrašovec je nato priporočal, da pristopi podružnica k velikopoteznemu ob« navijanju potov, z!«stl mark«cij in kažipot« nih nanrav. — G. dr. Požar predlaga, da se ugotovi dejanski st«n izrop«nih oz. vlomlje« nih koč in da »e koče pri kakem zavaroval, nem zavodu po možnosti zavarujejo proti tatvini. — G. Kocbek predlagt, da se prilS« ne Frlsebavfov dom oskrbovati že od Bln« košti dalie. Sklene se dati t"r:stom do 8. ure zvečer prednost pri oddat! pienočišč tvred drugimi fnteresenti«neturisti. — Oskrbni« kom koč se naroči, da strogo varujejo hi»ni red. zlasti pa n« določbo, da mora vladati po 10. uri zvečer v vseh planinskih kočah popolna tišina.
Občni zbor Je bil ob tričetrt n« en«jst ze» ključen.
[p Ia m* za p urit?
IfooiTtee za pospode 'n dame, podveze, traue, teserlne, iroia, rute. ro*tnvfce glaca, žepne in s.Pene rrbee hravste, sa-BJOvc*n'ce dobite na ceneje
pri Albin Turk. galanterijski trgovina,
UUBUAVA. Prešernova ulica 48
urno je izblekniena beseda, ki se je kasneje hudo kesaš.
Mar ni. da bi se človek jezil, da gospodari in mu ie jeroh košček mesa nad vsem velikim telesom? Tega ne smemo več dovoljevati: vsaka beseda, ki se hoče zmekniti z iezika. treba, da stoni pred razum, ki io orei nafanmo preizkusi. Kdor pa tega ne stori, ie sli-čen vladarju, ki mu velevajo lakaji.
Ad. Vizjak:
Moč velie
Trdna, odločna volja je ona tafin-stvena sila. s katero ie mogoče obvladati liudi. voditi narode ter vladati nad njimi.
Volia ie ku!minac"a združenih duševnih sil človeka. Ona je vod;lna in vladajoča sila človeškega duba. ki odločuje velikost vsakega uspeha. Voha nam podeliuie oblast nad drugimi liud-mi. nam prinese zdravie. srečo in bogastvo. Človek, ki razpolaga z močio volio. premaga z lahkoto vse zapreke, ki se mu staviio v življenjskem boju ter doseže vedno svoj cilj.
Prava moč volje se Dresoia oo
zmožnosti In stopnji vplivan a na osebe. s katerimi prid:mo v dotiko. Cesto se pripeti, da vzbudi že sama navzočnost osebe s trdno in odločno voljo, v navzočih ghboko spoštovanie. Iz nie odseva neka nevidna, taiinstvena sila. ki zamore več. kot vsaka izgovorjena beseda.
Nikakor pa ne smemo zamenjati
volie s samovolinostio. Samovolinost, surovost, trma in slični pojavi pričajo le o maihni volil. ka'ti že deistvo samo. da se dotični re more obvladati in brzdati, je zadosten dokaz neznatne sile njegove vol!e. Sicer je tavaJno res težko obvladati te vrste liudi. vendar pa tudi oni ne moreio vplivati na drug1:. Kdor ne more obvladati samega sebe, tudi ne bo obvladal drugih.
Kakor vsako duŠ2vno zmožnost, tako si lahko vežbamo in goiimo tudi volio. Naravno, da si ie pridobilo mnogo ljudi svoio silno volio brez posebnega prizadevan:a. takorekoč nevede, kakor se nahaia'o tudi !}itd''e. ki so postali z razmeroma malim trudom odlični raču-narii. g'asbcp:ki in drugo Iz tega pa nikakor ne sledi da ne bi mogel postati dober računar t»d» tisti ki ni za to že
od rojstva posebno nadarjen. Ce bi bilu to tako. potem bi pač ne imele šole velikega pomena.
Volio je treba gojiti sistematično in z vstra nost'0. Koliko časa in truda žrtvujemo dnevno, da si izvežbamo in razvijemo razne duševne zmožnosti; volje pa. od katere je odvisen vsak nspch. ves naš vpliv na zunai. navadno popolnoma zanemariamo. Nihče ne bo pričakoval, da postane umetnik na gla-soviriu brez temeljitih dolgotrajnih vaj, kakor tudi ne more postati spreten telovadec brez predhodnega sistematičnega vežbanta. Enako je z voljo.
Moč volje si znatno ojačlmo In krepimo. če se odločimo doseči gotove uspehe. Le-tl moralo biti seveda vedno v okvirju naših zmožnosti Cim pa smo. se enkrat za nekai odločili, moramo to breznogoino ln pod vsakimi okolnostml izvršiti. Z vcakim takim poskusom se bo stopnievala moč volje in končno preide uspeh takorekoč v našo navado.
Kdor hoče Imeti v žlv1'enju uspeh, mora Imeti popolno zaupanje v svojo zmožnost, da bo svoj cilj dosegel. Komur manjka ta samozavest ta nuna
močne volie. nego 1: željo. Pomanjkanju samozavesti sbdijo neuspehi, in ti so na;hu ši ter najnevarnejši sovražniki in rušilci volje.
Noben trgovec še ni imel uspeha pri prodaianiu blaga, v katero sam ni imel zauparva. On mora to. kar govori verovati Proučiti mora natančno vse dobre strani blaga, katero hoče prodati da more potem o mih s prepričanjem govoriti Le na ta način bo lahko uve-ril kupca, da razume svoi posel vzbudil bo zaupanje in imel bo uspeh. Samo mehanično govorjenje brez notranjega prerričama je brez moči in ne mor* imeti nikakega uspeha.
Vzgo t voHe je za vsakega posam-nlka. kakor tudi za cel; narode nepre-cenblve vrednosti. Tega se zavedajo danes vsi kulturni narodi ter ji posvečalo naravnost neverjetno pozornost, ki se Izraža predvsem v Intenzivnem, sistematičnem goicniu športov vseh vrst In v prireianiu najmične.'ših tekem. Razne države votira;o v te svrhe velikanske vsote, zavedaloč se dobro, kako važno nalogo vršiio s tem.
Zdrav šport j« najboljša šola za c» jenje voljo.
rstvo
Udražen je rudarskih pod jetnikov kraljevine SHS
je imelo 7. t. m. v Beogradu svoio redno leino skupščino, katere so se udeležili tudi zastopniki rudarskih organizacij iz cele države. Predsedoval je Adolf Mtinch. predsednik udruženja. Prisostvovali so zborovanju tudi zastopniki interesiranih oblastev. Predsednik ie poročal o delu uprave v prošlem letu ter poudarjal, da bi bilo treba bratov-sko skladnico spremeniti v toliko, da bi funkcionirala popolnoma avtonomno od bolniške blagajne. Dalje je predsednik poročal o prizadevanju uprave za uvedbo uvozne carine za premog ter omeni! predlog, naj bi se na premog uvedla celo zaščitna carina.
O tem vprašanju se je razvila živahna diskusija, pri kateri ie Gjorgie Gen-čič, minister n. r.. v daljšem nagovoru zahteval zaščitno carino za domačo produkcijo premoga ali pa zabrano uvoza. Govoril je tudi direktor Trboveljske premogokonne družbe Rihard Skubec, ki je iziavil, da Trbovlje ne računajo na uvedbo zaščitne carine, vendar on sprejme odločitev skupščine. Dr. Gregorič, tajnik Centrale industrijskih korporacij. prosi rudarje, naj ne smatraio kot nekako neDtrateljstvo. da je Centra'a industrijskih korporacij zavzela stališče proti zaščitni carini. Kreditna kriza, zlasti v industriji, je ogromna in industriici se opravičeno boie. da bi se s to zaščitno carino podražil nre-mog, kar bi krizo samo povečalo. Drugače se strinja s tem, da je potrebna zaščitna carina za vse proizvode, ki se ■■noreio nabaviti v državi, ter se nadeia. da se bodo v tem pogledu industrijci vzajemno podnirali.
Koncem diskusije je predsednik Mii.nch pokrenil vprašanje inozemskih delovnih moči v radarskih ixxretiih ter omenil obljubo ministra za socijalno politiko. da se bo to vprašanje uredilo po žel'a h rudarjev.
Pri popoldanskem nadaljevani« zborovanja se je prečrtalo opravičilo zastopnikov rudarjev iz Hrvatske, zakaj se niso udeležili skupščine. v katerem iziavliajo, da se v vsem strinjajo z od-Jočitviio skupščine. Korono so se vršile volitve in ie bila izvoljena stara uprava z gosp. Miinchom na čelu.
Mariborski velikonočni trg
Zaradi bližajočih' se velikonočnih" praznikov je bil v sredo dne 8. aprila maribjr-ski trg prav dobro preskrbljen in obiskan kljub temu, da ie bilo deževno vreme. Sla-ntearjev sicer ni bilo, ali drugih kmeW in kmetic ie bilo na trgu, da je vse kar mrgolelo. Cen& so bile splošno višje kakor po navadi. Tudi pri domač:h mesarjih ni blio videti cen po 13 in 14 Din za kg govajbe temveč so prodajali govedino po 15 do 20, teleitao 17 do 20 in svinjino 20 do 22 D'n kg. V mestni mesnici so ostale cene prete-čenega tedna.
Perutnbe ie bilo preko 1000 komadov, a kljub temu je bila cena višja kakor r>o navadi. Cene so bile: kokošim 25 do 70. racam in gosem 60 do 125. puranom pa 100 do 200 Din za komad. Okoli 10 ure ie bih več kct polovica prodana. — Domači zajčki so ostali pri navadni ceni. to je 10 do 40 Din komad. — Kozlički so bili mnogo dražii. in sicer 100 do 150 Din komad.
Krompirja, zelenjave, sadja in drugih živil je bilo 20 vozov na trgu. Cene: krompirju 9.50 do 11 Din^a mernik (7 in pol k.?), čebuli 3 do 6, česnju 4 do 12 Din venec kis !emu zelju 3 do 4. kisli ret>: 2, jabolkom 3 <lo S, hruškam 6 do 12 Din' kg. pomarančam I do 3, limonam 0.75 do 1.25, iajcem 1 25 do 1.50 komad, bučnemu olin 22 do 25 Din lit*r, solati 2 do 4 Din kupček. Zanimivo ie dejstvo, da se ie mleko prodajalo tudi p.i 6 Din liter, čeravno je bila tržna cena 3 io 4 Din, med tem ko ga ie mlekarna Bernlnrd «>a Koroški cesti prodaiab po 3 Din liter. Tti sc. se ljudje nastavi1! že ob po! "7. ar zjutraj in so se prerivali do 8. ure. ko ie biio vse mleko razprodano in so nekaki morali brez njega proč. Smetana se ie prodajala po 16 do 20 Din liter. Maslo sirovo kakor tudi kuhano ie bilo po 60 D;n kg.
Lončena in lesena roba se ie prodaja a no 0.75 do 100 Din komad. Lesene robe 5« bilo prav malo, ker so Ribničani šli za praznike domov.
KHub deževnemu vremenu so Icmetje prl-peliali 4 vozove sena. 1 voz otave in 1 v~z atelje na trg. Prodaiali so: seno po 75 do SO, otavo po 75 stelio pa po 50 Din za 1?C l^r. Slame to pot ni bilo na trga.
Sasmrask* nen^ike zaradi letine
Zaradi nenavadno slabe zadnje žetve t.pha:a Rumtrtria v hodih stiskah. Iz va; Mitičnih vzrokov ne mara država uvažati ži-tr., čeprav ie celo po optimističnih cem'tv?h nemogoče, da bo izhajala z obstoječimi zalegami do nove žetve. Zato se je 2e prej /'.'branil izvoz pšcnice in rži, sedaj pa se ;e rczširlla zabrana tudi na ječmen, ki se mo-a spričo pomanjkanja drugega žita tu1' r.porabliati za prehrano ljudstva. Vojska dobiva že nekaj časa manj vredni kruh, da M se tako tudi s tem Hm najbolj čuvale c pšenice. Ravnotako je bila slaba želv v ovsa in eiarični konji dobivajo ttrršii-cn kot-krito.
Edini poljski pridelek, ki ga je v obflid turšč;ca. I anska žetev turščice je bila uHb.n. a je mogel v prošll jeseni izvozi'' .-rno majhen del. ker se z decembrom za-rr.;i nevarnosti zmrznjene Donave preneha transport Pa tudi sedaj se turščlca t-e izvaža v takšni meri. kakor se ie pričakovalo. Prvi vzrok temn je, kakor smo U
cmenili, povečana domača uporaba za krmljenje živine.
Je pa še ena okolnost, ki znatno povečava domačo uporabo turščice. Velik dci ocčeželskega prebivalstva, zlasti v stari kraljevini b Transilvaniji, je poznal pred vojno samo turščico ko: glavno hranilno sredstvo, u: šele v vojni so se navadili kmetje na kruh, pečen iz običajne krušne »neke. Letcs pa so se morali zopet vrnit: li turšeici, ker zaioge pšenice ne zadostujejo.
Sedanji položaj na tržišču turšdce ie jaso ugoden. Svetovna tržna cena je v zadnjih tednih moono padla in nizke cene r.e vzbujajo v kmetu nikakšnega veselja Jo prodaje. Kmetje sedai nimajo nikakih nuj-L-ih potreb v denarju in zato rajši čakajo it i godnejši trenotek. Kakor sc oeni, ;e ta izvoz na razpolago še blizu 60.0% do 80.000 vagonov turščice. Položaj na tržišču pa si ,:ajbrže še ne bo kmalu spremenil v ugodnem smislu za kmečko prebivalstvo, kajt-po dosedanjih izgledih se obeta letcs dobra letina v Rumuniji, kar bo kljub vsem ne-pri-Ukam zadrževalo zboljšanje cen.
Tržaa poročila
Novosadska blagovna borza (8. t. m.)
Pšenica: baška, 75—76 kg. 2lč, !50 q 460; sremska, 75—76 kg. 1% 150 q 445; baška, pariteta Zeata, 75—76 kg, 2%, 455: ameriška Maritoba, 75—78 kg. 1—2%, 440, Turščica: baška, za april, 155—170, baška pariteta Suboti-ca, 165; za april. Tisa, 175; ista 172.5: baška, za april, Donava 172.5; ista 175: baška, za junij-juKj, 172.5; sremska za april. 170; sremska, za junij-julij, 50% k asa, 175; baška, jimij-julij, 195; banatska, junij-julij, Zenta. 195. Moka: sremska, baza »0« 560; »0<*. ba.^ka 560; »Os«, 655. Otrobi: baški, 150. Tendenca mirna.
Zagrebški tedenski sejem (8. t. m.) Obilen dogon in dovoz. Promet ni bi! velik. Od zunanjih kupcev so kupovali Italijani konje. Zaradi prilične rezervJranosti kupcev so cene oslabele. Notirale so kg žive teže: biki 7—8. justice domače I. 11—It.50. II. 10—11, runed I. 12—15.50 II. 11.12, krave domače I. 10.50—11, II. 8—10, III. 2.50—5.50 teleta 10—13.50, voh I. 11.50—12. II. 950— 11, III. 8—9, prasci do 1 leta 11.25—12.50. starejši 12—13, svinje neprtane domače 11.50—13.50, pitane sr&rnske 15—15.50, pitane domače 14—15 Din. Zaklane srčrnske svinje so se trgovale po 17—17.50, domače zaklane pa po lfi—17 Din za kg. Konji: 3000—10.000 Dim par. Cene konjem ta žre-betom so znatno padle. Zrebeta do 1 '»ta 1000—3000, do 2 let 1600—4000, do 3 let 2500—5500 Din. Krma: detelja navadna 125 —150, lucerna 125—175, seno I. 100—125. II. 75—100, stisnjeno 120—125, oiava 125 —150 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.) V soglasju s čvrstejšimi ameriškimi poročili se je te dni na dunajskem tržišču uveljavila prijaznejša fetrdenca. Uradna notica za pšenico Rosaie je povišana za pol sfinga. Tržaške cii- zahteve za Rosafe se glasijo nesprsnieatjeno na 264 angleških šilingov. Kotirajo vključno blagovno prometni davek brez carine za 100 kilogramov v šilingih: pšenica: domača 50—51. madžarska s Potisja 53.50—54, jugoslovanska 53—53.50, argentinska Rosafe 48.50—49; rž: domača 48.50—50; ječmen domači 45—50; turščica 26.50- 27.50; oves 39—40 šilingov.
Dunajski svinjski sejem (7. t. m.) Dogor. 10.093 komadov. Ob jako živahnem rrrorne-tu so se oodražile mesne svinje za 20 gro-šev, debele pa za 10 do 15 grešev pri kg. Za kg žive teže rotirajo: mesne svinje 1.90 —2.35, debele 2.C5—2.40 šilinga.
= Pred pertektitlranicm posojila Blalr-
Armstrong. Iz Beograda poročajo: Finančni minister dr. Stojadinovič in ameriški poslanik Dodge sta sc razgovariala glede pogajanj z Blairovo skupino ::ara\i: nove emisije posojila. Potrjuje se skorajšnje per-tektDrranje posojila, za katero je Blair dobil opcijo še za 6 mesecev od 1. aprila. Pogajanja Blairavc skupine z angleško t v roko Armstron g-VVithvort so zaključena ter se sedaj vrše pogajanja samo še o potrebnih spremembah dotičnega našega zakona.
= Dobro stanje posevhov in živine. Po> porc-3ihi ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo stanje posevkov od 1. do 15. marca v ceii državi zelo povoljno. Isto vjlja za zdravstveno stanje živlre. Stanje posevkw je bilo dobro ali zelo dobro v vseh oblastih, v eni celo odli&to, ln le v poirinski oblasti je bilo slabo.
= Nova žcbmlika tariia ■ Posebna komisija v prometnem ministrstvu ie izdala načrt ttove železniške tarife. Načrt pr>dc v juniju pred Narodno skupščino.
= Obrestov.-nle pri bankah v Zast-etu. Dne 1. aprila je stopi! v veljavo dogovor zagrebških bank o enotni obrestni m°r'. Za vloge in terjatve na tekočem računu ie '.'■> ločena naslednja obrestna mera: a vi«ta 9 odst, pri enomesečni odpoved: 12 odst.. pri dvomesečni 12 5 odst.. pr: trome>?čni 13.5 odst. Za vložne knjižice je obrestna mera: a vista 10 odst.. dočim velja za druge termme ista obrestna mera kakor za komoterjatve. Pr velebankah je obratovanje pri «a vista in pri enomesečnih ^izplačilih za 2 odst.. drugače pa za 1 odst. nižje. To obrestovanje ne velja za državne zavode, avtonomne korporadje in dr:*ge pravne osebe ter za pupilarno premo'en;e. Garancijske listine se izdajajo le Va-'rodno banko in za noštno hranilnico. Pričakuje se, da se bodo tudi posoiilns obresti čimprej enotno uredile.
Dr. M. M. Stojadinovič: Naš nr.aj::i-sfcl položaj. V izdanju agibe ekonomsko -finančne revije cBankarstvo- ie iT*->' v okusni opremi pod gornjim naslovom referat finančnega ministra dr. Stojadinoviča o finančnem položaju naše države. Cen- bro-5uri Je 15 Din, a dobiva se v knjigarnah ln
pri izdajatelju: Glavna administracija »-Bin-karštva« v Zagrebu, Marovska 30.
=3 Dobave. Vršile se bodo naslednje ot^r-talne licitacije: 2. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jtlo-vih desk in drugega stavbnega lesa; 4. maja pri direkciji državnih železnic v Sarajevu i;iede dobave laneuega firneža: 5. ma^j pri i:pravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave karborjndum — ln smirkovih plošč; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave črne pločevine ter glede dobave tovotne masti. — Predmetni ogla si so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
=a Prodaja lesa se bo vršila dne 5. mala pri Samski upravi v Srednjem pri Sva'e-vu. Predmetni oglas je v Trgovski b obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
- Prevoz 25 vagonov iz Bara v Zelenilo sc fco oddal pri direkciji državnih železnic v Sarajevu potom oiertabe licitacije dne 5. maja Predmet® oglas je v Trgovski ta obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled.
= »Bankarstvo«. št. 4., ki izšlo te dni ima nasiednjo vsebtao: Ljubomšr St. Kosi-er: Uloga nacionabog bankarstva u stva-ranju štedionica: Nikola Berkovič: O za-štiM uiagača: Diordje VelisavljeVič: Jedan predlog za csnutak Središnjice Novčanih Zavoda Kraljevine Srba. Hrvata I Siovenaca'; Ing. Jovo Popovič: PrnTedna Bosna: Dr. Herman Steni: O zaštrti uiagača: D. F. An-dričevič: Organizacija naših kapitala u Americi; J. B. Miiialjevič: Potreba nacionalne orgatazacije emigrackMiih kapitala; Jobi Žagar: Pitanje koncentracije naših uštedaja u Američkoj Uniji: Pr^f. Bran. B. Todorovič: Po oboašma zlatnih iKvaca; Ar.te Zaplata: Solidarna garancija banaka kao sigurnost uioga; dr. Fran \Vmdischer: Vprašanje kreditov pri Narodni banki v Ljubi jam i; Redakcija: Anketa o zaštiti uiagača kod naših novčanih zavoda; Milan Juzbašič: Mišljenje n anketi o pitanja zašt:-te ularoča: Jovau P. Graf: Mišljenje u anketi o pitanju zaštite uiagača; Redakdja: Anketa uiagača o sigurnosti i zaštrti šted-nrh nloga: Ing. Josip Se%'č;k: Mišljenje uiagača o sigurnosti i zaštiti štednih uloga: Ftbb Bežek: Mišljenje uiagača o sigurnosti i zaštiti štednih uloga; Milorad J. Jelič: Mi-šljenie uktgača o sigurnosti i zaštiti 5todr.?h uloga; Ljudevit Sagadln: Mišljenje uiagača o sigurnosti i zaštiti šteditfh uloga: Petar StivaničevK: Mišlienje uiagača o sigurnost! • zaštiti štedniti uioga: Drago Potočnik: Svetovno gospodarstvo 1924.: Hror.ika: Bibliografija: Dr. V. O. Blagojevič: Dr. Laza Kostič; Statistika izbora narodnih poslanika Kralj. SHS.; Komunikeji: Hrv. Fs-komptna banka, Zagreb: Gla^a skutjšrina Hr,'. eskom.pt. b:,nke r, Zagrebu: Prva Hrv. StedSmrfca u Zagrebu; Kreditni zavod za trgovino in rndnstrjio: Hrvatsko-slavonska Zemaljska Hipotek, banka u Zagrebu: Ir-miena dionica Riječke Pačke banke. Fiome; Ljubljanska kreditna ba.rka c Ljubljani: Ju-goslavenska banka d. d., Zagreb; Poštanska štedionic? kraljevine SHS n Beogradu; Prva hrvatska obrtna banka d. d. Zagreb; »Sbveks« d. d. u Zagrebu; Izvozita banka u Beogradu; Bilanski prilog -Bankarstvcu: Hrv. eskompt. banka u Zagrebu; Prva hrv. štedionica u Zagrebu: Jngoslavenska banka d. d. u Zagrebu; Hrvatsko-slavortska Zemaljska Hipotek, banka n Zagrebu; Srp-ska banka d. d. u Zagrebu: Kreditni zavod za trgovino b industrijo v Ljubljani, te brojne vijesti. — »BaiAarstvo« ekonomska revija, izhaja mesečno na 50 straneh velikega formata. Letno stane 200 Din. Naroča se na administraciji »Bankarstva«, Zagreb, Marovska 30.
= Pred zmanjšano površino, obdelajo s sladkorno peso v Evropi. F. O. LtcM objavlja z 31. marcem v svojem mesečnem poročilu prvo cenitev letošnje površina ki se bo obdelala s sladkorno peso v Evropi, kakor sledi (v tisočih hektarjev): Češkoslovaška 290 (— 3 96 %). Nemčija 360 (v 2.57 %). Francija 185 (— 5.61 S). Hobnd-ska (_ 8.40 Belgija 72 (- 15.0 Švedska 39 (— 2.90 %). Danska 38 (■+■ l.fiO Po'iska 155 (— 7.94 S), Madžarska 70 (-7 70 %), Avstrija IS (— 15.30 %), Rumunija 50 (— 15 30 H). Jugoslavl-j a 40 (— 27.27 Italija M) (— 41..» S); skupno 1463.0, Rusiia 380 (+ 10.73 darge dežele 122 (— 15.10 Evropa v celem torej 1.965.00 ha (— 5 %). Za 5 % rapram 1924-25. zmanjšana površina slsl-korne pese bi pomenila izpad 350.W tt.P.
= Delniške družbe v Bolgarski. Konczm leta 1924. ie bilo v Bolgarski 524 debPVh dnižb. od katerih jc bilo 264 tndustr::skili. 155 denanrh, 00 trgo\'inskih. 13 transa vrtnih in 2 kmetijski podjetji. Skupna d-.-lnl-ška glavnica Je znašala 2327.5 milijona levov ; od tega jc bilo vplačano 83.4 mi ijoaa levov.
— Odprava potnih vizumov v prometa t Nemčijo. Nemški ruranji minister dr. Stre-semarui }c Izrazil željo, rb se ifcvrši odprava potnih vizumov v potniškem prometu med Nemčijo b Avstrijo še preJ Veliko nočjo, nakar prično ' to«adev:'a pogajanja tudi ? «staihr; državam:.
USPEH ZLRTOROG MILU
tero^l'! bb visoki Ws »ial saoci, mnoifnl pen ia »oliki Ir.dstrio«^	'ehnieaih
lastnosti fe SIATOHC8 »»^O tafil bb|-teeM 7»r»ljtibi;eno ™«<?.
8. aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe b v oklepajih kup-diski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo o—Ol \~ojr.s Skcrda 159—0. Celjska po-»osinjca 209—211. LjaMiat^ka kredkna 217—0, MeakaTitžina 110—126, Praštediona 83i1—S38. Kreditni za trgoviao 190—200, S;ro;:it 120—12.' <120). Trbovl.-j 402—417, Vevče 10&—106, Nihaš 50-0. Svvbna 265— Biago^ ks: remeljd, 9!?>9S. 78, 78. 4 m doižiae, para!., m-oc.c 12 'i20. 5 m dolžine, fco meja 660-0: plohi, 50. 40 mm. pa.Tal., inonte, 4 in dolžine, ko meja 650—; cetOTi kriji 2 tn dolžin«. 25 cm debeline, fco nakladaba postaja, 12 vag. (18); bukova drva. 1 tn do!ž., dobro polsuha, fco mew 0—25; poljski pridelki: pšenica Rosafž, 79^-60 kg fco Postojna tranz. 0—460; pšer.ični otrobi, drobni, jutr.e vreče, pariteta Ljub-liaaia 0—195; turščica: promprna, pariteta Ljubbana 0—212.50. prompina, mešana, pariteta Ljubljana 0—197.50; krompir, fco štajerska postaja.: rdečkasti 0—140. beU 0—125 rumeni 0—110; bučne peške, uerešetane, rir.fusa, fco hrvatska postaja 0—560; fižol man do k*:, fco Ljubljana 310—0.
ZAGRF.B. V bančnih papirjih je bi! promet zeto slab. — V devizah je bila tendenca nespren.cnjefia Blaga je bilo dovolj, dciirn je brlo pr»\-praševanje zmerno. Tečaj: v glavnem nespremenjeni, le deviz a na Italijo jc neznatno poskočila. Narodna banka je debo intervenirala v nekaterih devizah. Promet slab. Notirale so devize: Amsterdam 24755—24S7.5, Dunaj 863 —883, Berlin 1469.5-148-4.5. Budimpešta 0.0655—0.0875. Italija izplačilo 252.625— 255.625, ček 252.5—255.5, London izplačilo 295—298, Newyork ček 61.37—62.37, Pariz 319—320, Praga 1 «2.5—185.5. Sv,ca 1192.5 —1202.5. Švka ček 1192—1202; valute: dolar 60.5—61.5, eiekti: bančni: Trgo 15—16. Eskomptua 1C5—106, Hipo 58—59. Ji go 99—100 Ljubljanska kreditna 217—230 PraštedsoTia S30—840, Slavonska 0—75, industrijski: Sečerana 645—050. Isls 60—65 Nihag 45—50. Gutmann 430—440. Slavonija 54—55, Trbovlje 400—410. državjii: 7% po-sojik) 61—62, agrarne 29.5—30. vojna škoda per kasa 159—1595, obračun 159—160.
BEOGi"\D. Tendenca na koncu čvrsta. Devize: Atene 102—105, Dunaj 873—874, Berlin 1470—1475, Budimpešta 0.0659— 0.0861, Bukarešta 28.5—29, Italija 253.5— 253.75. London 296—296.5. Newyoik 61.75 —61.9 Pariz 318—329. Praga 1835—183.75, Švica 1196—1197.
CURIH. Beograd 8.35, Newyork 5i7 70. I^mdon 24.775, Pariz 26.60, Milan 2122. Praga 15.a375, Budimpešta 0.0072, Bukars-šta 2.45. Sofija 3.775. Dunaj 72.90
TRST. Beograd 39.30 — 39.60, Dunaj 340 — 348, Praga 72.40 — 72.80. Newyork 24.30 — 24.40, Curih 470 — 473; dinarji 39.15 — 39.50. 20 zlatih frankov 92 — 94.
DUNAJ. Beograd 11.445 — 11.485. Milan 29.04 — 29.16, Pariz 36.5275 — 36.6875. Praga 21.05 — 21.13, Varšava 136.20 — 136 70. Sofija 5.15 — 5.19, Curih 136.95 — 137.45; dinarji 11.42 — 11.48, lire 29.10 — 29.30.
PRAGA. Beograd 54.65. Dunaj 477, Rim 138.80, Newyork 33.80, Curih 6.45.
BERLIN. Beograd 6.785. Dunaj 59075, Milan 17.23. Praga 12.435, Curih 81.
KEWYORK. Devize: Beograd 1.63, London 4.78, Švica 19.32.
Uživati naslade
ni Slovenka znala, dokler čokolade „ftlirim" ni poznala.______
I
i.
Sokol I. v Ljubljani poziva članstvo, da se udeleži potreba preminulega brata Milana Pluta v dvilu z znakom. Pogreb pokojnega se vrši danes ob 3. uri popo'dne iz mrt\ašrrce javne bolnice k Sv Križu. —
Pihala Sokola !. Prihodnja vaja ie v torek dne 14. aprila ob S. uri zvečer. Udeležbe se vsi! — Kapelnik.
Društvo za zgradbo Snkolskega doma v Spodnji Šiški je prejelo sledeče zieske. za katere se darovalcem tem potom naiL-kre-nejše zahvaljuje: Antonija Keršič 100 Din; dr. Gabricl Piccoli 100 Din: Odon K^utcy 100 D:n; Ljubljanska gradbena družba 40 Din; dr. Volavšek 25 Din: Janko C-;šn;k 24 Din: J. Kette 20 Din, Slavenska Innka, Kranj 10 Din; skupaj 419 Din. Posnenajte!
Sokolslto društvo v Stervmji vas! vabi svoje člane, da sc danes v četrtek ob »ri-četrt r,?. 5. popoldne udeleže v krorh pogreba s. Lenčike Anžič. Pogreb se vr"i iz državne bobice na pokopališče v štepanji vasi Zbirališče ob pol 5. url pred mrtval-nico drž. bobice. — Zdravo!
V počastitev spomina umriega z. Jožefa Rohrmanna v Kostanjevici sta darova'a Sokolskemt! društvu v Kočevju notar dr. Vilko Maurer in niegova soproga Tonlka znesek po 50 Din. Srčna hvala!
Zlet irancosk:h 2imnastov v Strasbourgu sc bo vršil letošnje binkoš.ne praznike Češko Sokolstvo se udeleži zleta po večji de-putaciji, k; bo tudi nastopila s prostim! v i-jami in na krogih ter na visoki bradlji; r.a stopiio tudi članice. lzb'rna tekma čeških Sokolov za Strasbourg sc je že vršila pretekli mesec v Pragi.
Darilo mesta Pariz olimpijskim tekmo valcem. Mestni zastop v Parizu je poMil Jugoslovenskemu olimpijskemu odboru v Zagrebu dve krasni vazi. Izdelani v Sevresu. kot dar olimpijskim zmagovalcem na lansKi olimpijadi v Parizu. Jugoslov. olimniski odbor Je nameni! prvo vazo svetovnemu prvaku v telovadbi br. Leonu Štuklju. drugo v?-zo oa sokolski tekmovalni vrsti, katere član ic bi! tudi Štukeli. Jugoslovensko Sokolstvr. je pridobijo s tem zopet dragoceno dnrib za svoje uspehe na mednarodnih telovadnih tekmah. — JSS ima že lepo zb'rko d-ae -cer.ih i?1 umetniških predmetov, pridobljenih n? raznih tekmah, rekai' jih je prevzd od prejšnje Slovenske Sokolske Zveze, ki !e tidi uspešno nastopala na mednarodnih tekmah.
Ker vise ko cenite
ItitiU uil (Črtimo Simon)
„ ni nobenega dvoma, 'jt da fci ne posta o iz Vj"* istega h g'jer-skega vzroka tudi
MILO SIMON
čisto in nevtralno Vaše milo. — To odgovarja isti skrbi popolnega vzdrževan a kože, je ne draii, temveč jo bo"a;oč s ivOjO milino in parfumom le esti.
Prod.-js se povsod: krema, puder in miio S!cncn
PžrtUBiii Sfsos. 53. Fa. II Mertls, Pirls
Mednarodna strelska tekma
Švicarski konzulat v Zagrebu nam spo» roča:
Letošnja mednarodna strelska tekma se bo vršila v švicarskem mestu St. Gallen v prvi polovici meseca avgusta cb priliki kan» tonalnc strelske svečanosti
Mesto St. Gallen se dobro zaveda časti, ki sc mu s tem izkazuje, in njegovi prebi« vald, predvsem pa tamošnja dobro organi« zirana strelska društva se že sedaj marljivo pripravljajo, da zasigurajo popoln uspeh tek« movaniu za svetovni šampijenat v strelja* nju. Pričakovati je. da se bodo tekmovanja udeležile vse države, da (»kažejo svoje strel ske sposobnosti. L*deleženci bodo našli do« bro, strokovno izvedeno organizacijo v po« gleda tekme, a obenem se jim bo nudilo udobno bivanje v mestu, ki ima obilo zani« mi. osti. Sedanje mesto, nekdanjt samostan St Gallen, ki je bil skozi stoletja žarišče znanosti ima ponosen spomenik v obliki sa« mostanske knjižnice, ki uživa svetoven slo« ves. Moderni razvoj mesta v svetovni center trgovine in industrije nudi obiskovalcem bo« gat vpogled v svojo mnogostranost Proizva« janjc umetnih vezenin, finih tkanin in naj« večja dovršenost v izdelovanju tkanin vsake vrste gredo roko v roki z visoko razvito strojno Industrijo. Nic ni zanimivejšega ne« go razgledovanje teh industrij na licu me« sta. Bivanje v St. Gallenu nudi posetnikom strelske tekme tudi priliko, za ogledovanje vzorne šolske ureditve tega mesta in div« nih zgradb s sijajno katedralo na čelu. Div« na je tudi okolica mesta z modrim, širokim Bodenskim jezerom in z visokimi vrhunci Appcnzellerlanda m pripravna za številne lepe izlete.
Naj torej prijatelji plemenitega strelske« gs športa nikakor ne zamude prilike, da po« setijo to veli-ko mednarodno tekmo, ki se bo vršila v dneh od 7 do 13. avgusta v St. Gab lenu.
LNP. (Službeno.) Danes, v Četrtek, ob 20. uri seja u. o. v kavarni tEmons». Taj« nik I.
S. K. Ilirije, plavalna sekciie, ima danes 9 t m. nujen kratek 6estanek točno ob četrt na 18. v Športni zvezi v Narodnem do« mu. Obenem razdelitev prostih vstopnic. — Načelnik.
Dunajska «Ostm3rkr odigra v Ljubljani v nedeljo in pondeljek dve nogometni tekmi z Ilirijo, kar obeta lep športni užitek. Ost« mark pripada dunajski profesijonalni ligi, moštvo sestoji brez izjeme iz igračev po po« klicu ter predstavlja v vsakem o-i-u prvo« razredno moštvo. Iz Ljubljane nadaljuje tur nejo v Subotico preko Zagreba, kjer stoji v dogovorih za tekmo z »O. boys» iz Basla, fci gastšrajo istotako te dni v Zagrebu. Iliri« ja se nadeja, da bo mogla nastopiti o Veliki r.oči z znatno ojačenim moštvom, ki bo spo« sobno resno ogroziti pričakovano zmago Dunajčanov
Češkoslovaška : Avstrija. Kakor smo nedavno poročali, bi se morala 24 maja vr« šiti v Pragi tekma med reprezentancama Če j škoslovaške m Avstrije. Po zadnjih vesteh pa se ta tekma nc bo vršila. Mesto nje se \ rše pogajanja za tekmo Praga : Dunaj. Od prevrata sta se vršili dve tekmi Praga : Du» naj. Pri prvi le zmagala Praga s 6' : 4. pri drugi pa je bila Praga poražena z 1 : 2. Pni boj med tema dvema reprezentancama leta 1399 je z 2 : 2 ostal neodločen.
Zopet nox>i plavalni rekordi. V Brookly« nu je Walter Spenccr v prsnem plavanju na 300 jardov s 3:50.4 postavil nov svetovni rektfrd, F. Smith pa v hrbtnem plavanju na 300 jardov v času 4:06. Tako poročajo !Z Amerike. Pri tem pa je treba omeniti, da drži NVeissmiiller na 300 jardov rekord s 3:16.6. Ameriško poročilo bo torej vseka, kor netočno, ali ie Spencer dosegel boljši čas, ali pa ni postavil novega rekorda. Pro« ga 300 jardov hrbtno pa je tako nenavadna, da sploh ni v rekordni tabeli.
Poslano
Uredništvu «Jutra»
i. ma.
Z ozirom na notico v Vašem ccnj. "listu od 8. t m., št. 84.. pod naslovom: »Konkurz je razglašen o imovini Tvomice cmailiranih peči Lutz. družba z o. z. v Domžalah*, si Vam častimo s tem javiti, da ne bode zame« niave in ncsporazumlicnja. da podpisana Tvorntca cmailiranih peči Lutz, d. d. Ljub« ljana>§iška. nima z zgornjo, v konkurzu se nahaiajočo tovarno nikakc skupnosti, tem« več da je podpisana tvornica povsem samo« stojna, moderno opremljena tovarna slovitih emajliranth peči sistema «Lutz»»Bludenz, ki ima svojo tvornico v Šiški.
Beležimo z odličnim spoštovanjem
Tvornica emajlirr.r.ih peč1 «Lut7.» d. d.
LfabljaninSfška.
Izdajatelj in lastnik: rKonzorcif cjutra* Odgovorni urednik: Fran Brozovič.
Tisk Katodne tiskarne v Ljubljani
Dva odgovora
Odgovor na kritiko g. dr. Mesesnela o «Golgoti»
Vsakomur je na prosto dano, da izrazi svoje subjektivno ali objektivna mnenje o umotvoru, pa naj si bo to slika, kip, lite« rarno, muzikalno ali dramsko delo. To svo« je mnenje sme iaraziti ali v ožjem krogu znancev ah pa tudi javno v predavanju »li pisani oceni. V koliko je potem kritična oce« na pravilna, v koliko je kritik strokovnjak ali diletant, to pokaže čas, to presodijo po« tem umetniki sami, drugi strokovnjaki in končno tudi občinstvo samo. Muenja sem: javno delo mora računati z javno kritiko.
Nikakor se pa ne morem strinjati z nači* aom kritike g. dr. Masesnela, ki ne ocenjus je dela, temveč naperi ost preti asebi ter ne more p ikriti osebne antipatije.
Pred uprizoritvijo «Golgote» sem priobčil 9 «Jutru» članek, v katerem sem na kratko razložil in utemeljil zasnovo secnenje. S to razlago sem olajšal g. kritikom in občinstvu presojo. Na podlagi razlage je možno ugo« toviti v koliko sem dosegel, v koliko pegre* žil od onega, kar sem nameraval doseči
G. dr. Mesesnel bi lahko s pa. argumenti dokazal in utemeljil svojo uničujočo kritiko prioh.cno v »Slovencu«.
Ali g. doktorju ni šlo za tern, da kritizira aaoje secnično dela Iz kritike je jasno raz« v; no, da me hoče diskvalificirati kot arhis tekta. Iz t 'a vzroka sem primoran braniti sc, če' ga pri tem tudi zadenem naj si za« pomni, moje načelo je «zob za zob«, moje geslo pa «delo». G. dr. Mesesnel je postavil y svoji takozvani kritiki sledečih 7 trditev:
1.)	Poskus s simbolično sceno te vrste je aamrr-č huda zabloda.
2.)	Inscenator se lahko izkaže v tem ali onem pojmovanju, če mu gre delo do srca ln čs ima potrebno fantazijo ter okus.
3.)	G. Kregar je postavi! za prvo »n tretje dejanje v temen prostor stopnjiee iz katerih ac dviga piramidast podstavek s sedežem nad njim pa kamenit križ. Iskal je originalno sti v najbolj konvencijonelnih oblikah ter napravil kvečjemu delo z vrednostjo kam« noseške »umetnine*.
4.)	Na levi je pustil v zavesi pokončen pravokotnik za takozvani simbol, skozi nje« ga je sijala barvasta luč po potrebi.
5.)	Drugo dejanje ie bila orgija programa« tičnosti, štaeunarske umetne obrtj in barv« nega neokusa.
6) Arhitekt bi se moral izkazati s prostor« Minskim občutkom, ne pa iskati polje izključ no v detajlih
7.) Inseenacija je hotela biti nova, v umet» nosti pa postane novina le potom umetniške realizacije, potom kvalitativnega dejanja, ki ga scena «a «Golgoto» zaradi zmešnjave v pojmovanju in nedostatku globljega obeut« k» pač ne predstavlja. Teh sedem stavkov tvori celotno oceno, nič izpuščeno, nič pri« dejano,
K navedenim sedmim trditvam si dovolju. jem g. doktorju staviti sledeča vprašanja in pripombe;
I.) K prvi točki: V kom tiči zabloda? Za«
pisali ate trditev a na argumente ate poza«
bili.
2.)	Delo mi ni šlo do srca, morda zato, ker nisem veren kristjan ali morda za to, ker nisem pristaš SLS stranke? Prosim za dokaz trditve, da sem brez fantazije in okusa.
3.)	Iskal nisem nove forme za križ. Upo« rahljal sem scenične elemente povsem ele. menturnih geometričnih obltk. Ne gre mi za detajl in njega individualnost. Povdaril sem da iščem skupnega izraza v celotni sceni. V svojih člankih o ekonomiji odra in scene sem povdarjal potrebo po enostavnih sce« ničnih elementih, ki v različnih kombinati« jah vrše najrazličnejše funkcije. Taki ele« menti ne morejo in ne smejo biti visoke umetnine, temveč enostavni deli «Baukast« na» moderne ekonomične scene. Ako bi g. doktor nekoliko zasledoval razvoj moderne oderske umetnosti, hi moral vedeti, da sc to stremljenje pojavlja povsod in da je večina gledaliških kriz, posledica neekonomične iz« rabe opreme. G. doktor ni to moia izna jdba. Sigurno je, da Slovenci teca problema sami ne bomo rešili, kakor tudi ne rešujemo dru« gih problemov. Pač pa jc naloga »trokovnja« kov, da si osvojimo to kar je za naše raz« mere praktično in ne nasprotuje umetniškim zakonom.
4 ) Za',-a j ne more biti svetlobni pravokot«
nik simbol?
5.)	Doslednost v sceni, enotnost sloga. imenujete orgijo programatičnosti, kramar« ske umetne obrti itd. Mnenja sem, da more tudi um?tnik imeti gotov progiam, po ka» terem dela in ustvarja.
6.)	Očitek, da se izgubljam v detajle je brez podlage. Detailov, ki naj bi samostojno učinkovali, sploh ni, kar sem ie zgoraj do« kazal. Odrekate mi kot arhitektu prostornin« ski občutek Kako je mogoče, da sem pri javnih konkurencah, katerih sem se odele« žil, dobil nagrado Gospod doktor, t?) bi va? vprašal, katero Vaše delo Vas kvalificira, da si lastite pravico presojati meje sposob« nosti kot arhitekt. Do danes šo niste obja« vili razven par kritičnih člankov nikakega znanstvenega dela.
Samo to, da ste asistent umetnostno zgo« dovinskega seminarja ljubljanske univerze. Vas še daleko ne upravičuje odrekati mi mojih zmožnosti.
Gospod doktor, kritik ki »e smatra za strokovnjaka, ne sme na javnem predavanji! hvaliti portret slikan od ge. Zr'panc«Sodni« kove, kot najboljši portret g. Jame, tudi če visita slučajno oba v isti sobi. Najprvo je treba spraviti v red svoje pojme, potem oči« tati drugemu, da njegovi niso v redu.
Slovenski narod je zadnje čase izredno plodovit na umetnostnih kritikih in estetih. Vsakdo, ki je videl par razglednic, slišal par gramofonskih plošč ali poslušal par pre« davanj o umetnostni zgodovini na naši uni« verzi, se čuti poklicanega, da razlaga umet« nost in da brca umetnike. Vsi ti gospodje vedo kaj je umetnost, samo uboga para umetniška tega ne ve: zato le no nji — če se pustL Jaz pa kličem »fiinf Schritte vom Lcib» Arh. prof. Kregar Rado.
K «Slovenčeyi» kritiki simfoničnega koncerta Orkestralnega društva Glasbene Matice 2. t. m.
Neki S. V. je začutil o priliki koficerta Orkestralncsa društva potrebo da kot »strokovni« koncertni kritik »Slovenca« poizkusi pridobiti naši umetniški časopisni recenziji znova »izzubijeni kredit«. Uvodno govori o objektivni 'm subjektivt* reprodukciji starh skladb. Glede tesa bi svetoval kri-tšku, da si o priliki pazno prečita tozadevna mnenja svetovno priznanih clasbenih estetov in dirigentov. monografij« kot so n. pr. VVeinjtartnerjevi nasveti k izvajanju Beethovemovih simfonij ln videl bo, s kako svetim spoštovanjem se res pravi umetniki približujejo umotvorom velikih mojstrov ln kako ostro je obsojati samolastno »subjektivno« pojmovanje nekaterih dirigentov, ki zgoij iz težnje po orlslnaM interpretaciji spreTmjajo »pp« mes'a v »if« itd. S. V. je skušal s pomočta donefih fraz zadati svojemu članku zunanjo obliko, ki naj bi na površnega čitatei:a napravila vtis strokovne ocene Svoie delo je izpeljal t omembe vredno neinformiranostjo, za kar naj pričajo sledeči citati njegovega spisa:
»Maendlova skladba pomeni stilno prehod Iz visokega baroka v rokofco... ndtod jarka rre-ninva dinamičnih sredstev.« Ni res. dn bi baš Izvajana Haendtava skladba pomenila podoben prehod, nasploh H. ne velja kol prehodn k. H. je eden velikih skladateljev velikopoteznega sloga eeneralbasove dobe (Corel'4, Abaco, Bach, tiaendel, Riemann, zgodovina glasbe!) V njegovin skladbah samih in v uporabi dinamčnih sredstev ni jakih kontrastov in če bi g. V. le površno pogledal v partittrro, b! moral opaziti, da je nanačji neposredni dinntročmi kontrast tla-emdla »p« = »mf«. »H. ovi allegri človeka fcistrktrvno vlečejo k acce'lerandu, ki je ko«včni srrisel fiigala.« Brez ozira na to, da S. V. o H.-ovih allegrih bržčas ni£ ne ve vendar velja, da bi bil accellerando umesten. V nobeni mnogoštevilnih hi strokovnjakih priredbah tega koncerta ne najdeš te označbe,- jn je S. V. prvi, ki je opozoril na njeno potrebnost. Smela In netočna je druga trditev o končnem smislu hirata. Na laika (ko< je z. V.) pač napravi vsaka fueo že po imenu vtis bežnosti, ta vtis pa je le navidezen in Izvira iz notranje konstrukcije fuge, ne pa da bi bi! to predpis.
V nadaljnem piše kritik o Izvajani Beethovnovi simfoniji. Trdi, da ]e bila površno raštud rana; za to bi moral b:ti navzoč pri skušnjah. «2e v Poco sostenuro m*mo iz oktavnih tokov godalnega basa čuH rrar-kantnih akordov nad njim...« Tu se g. V. občutno rrrot'; teh kordov sploh ni v parti-turi, temveč omenjeni »sf« so le posamezne ur-isom-o note in torej ni čuda. da g. V. ni čul akordov! (Bržkone ga je varata oko. nevajeno čitanja pa^itirre). »Gavotasta melodija je v spremljivl utonila že v sedmem taktu po dolce« (nov način štetja v part:1uri: od enega »dolce« k druge-nu). Sporna melodija ni gavotasta (S. V. ne pozna gavote); v 7 taktu (če štejem prav) dobi me!od;jo ob neznatni, »pp« sprerrftavi prva vio'ina rn torej ni rro^no, da bi ufMii'a.
Isto velja za dalje navedeni »ff« v Vfvace-itavku. »Pri drugem dolce (!) v Allegreitu Iznad zgornje melodije s protitemo nismo 6ul| spremljave« itd. Kritik oiivldno slabo čuje, vsaj videti pa bi moral v partiturl, da je spremljava s prvo temo dana basom »pizz« in da torej ne more zveneti enako kot prvič, ko prinesejo viole z lokom. »Brvi prestop tema je bil v terrpu prepočasno vzet«. Beethoven predpisuje cc-1 takt = 133 M. M.; sloviti dirigent F. \Veingartner pa pravi, da je to izrecno prehitet tempo, ki naj bi se modificira] na 116 do 120 M. M. Naš dirigent se ie po vestnem preudarku odločil za Beethovnovo označbo in je bil torej tempo kvečjemu preliiter, nikakor pa ne prepočasen. (Odkod črpa g. V. svoje podatke? »Dolce (!) figura druge prestove teme (mimogrede: skbdb se ne deli na teme, temveč na dele in stavke) je biia neobdelano odsekana«... ta opazka velja Beethovnu samemu, kajti dirigent ni r.a »temi« ui-csar spremenil. Trditev, da je zadnji stavek simfonije kantabilen, bi si S. V. lahko prištedil, če bi kdaj prečita! Bekkerjevo Beethovnovo biografijo, v kateri W na5e! da se je Beethoven v ce'1 tej simfoniji na-rre.noma Izogiba! vsaki kantab'!nost'! In za zadnji stavek: kje najde S. V. podobnost med Bachom (!) in Beethovnom te sim-ioreje??
Cela kritika je potrebovala te?a razH-
ščenja pojmov, kari pri podrobnem razčlenjena je ostalo od nje le klaverno okostje muzkalnega analfabetizma in besedne ekvi-Kbrstlke.
Osebni napadi na dirigenta t. Skerlanca kateremu t. kritik vsekakor pod vplivom gotove klfke odreka glasbeno izobrazbo In notalno ter instrumentalno pismenost, med resnimi jla^borki ne potrebujeta zavrnitve V Imenu našega koncertnega občinstva pa. ki je o priliki izvajanja Orkestralnega društva dalo opetovano duška svori notran? zadovoljnost! Izražam željo, da bi nadaljeval svojo dobro započeto pot ravnajoč se po »predpisih« in ds N se ne oziral na umetnostna prepričainia diletamtov S. V kalibra, ki jim stoje ob strani neutolažljivo zavisti sporrin-dirigenli. Za Orkestralno društvo Glasbene Matice
1. K.
Dopisi
POLJANSKA DOLINA. Na velikonočni pondeliek ob 3. uri popoldne uprizori n.'S Sokol igro «Roknvniači» s petlem. Po Ig*' )e prosta zabava s plesom. Dolžnost vsak* ga naprednomVečega rodo'jitba v d^li-ii je, da po svoll moči In razmerah poseča soko' cke prireditve, četudi stio mordi pMi'i?-v razkosani v več naprednih protiklerik.ilih strank, a pri Sokolu smo enih mls'l. enega duha. Tedaj v pondeljek popoldne aa svidenj v 8ok"l. domu. Zdravo!
DOL. LOCHTEC. Sokolski g1eda'i?kl oder v Dol. Logatcu je uprizoril v neJe'Jo Tučičevo dramo «Go!gota*. Klitib temu da se mora oder boriti z ve!'k:mi težavami 'eh-nične ln finančne prirode le vendrr uprizoritev prav dobre uspela. 2al, da le b".a
avtorjeva tendenca. ločitev dveh svetrir, premalo podčrtana in ni prišla do prsvtea izraza. Igralci so pokaza i vso svojo sposol -nost. Dcmetrij se je v 3. dejanju povzpel do popolnosti. Pripomnil pa bi da je nuln • potrebno, da si braije vzgoje sposoben igralski naraščaj. Precej dolge odmor? je prijetno izpopolni!* gdč, Kunjeva g k'.»vT-skimi točkami.	R.
^ LITIJA. V nedeljo, 5. t. m. «o hotv« g. Kozinc iz Ljubljane igrati izrt-dni občni zh r «Brats va», pa se jim Je Igra že ob prVh nast -pih pokaz ia. Burni protesti in tn.-dk U ci večine so imenovanega gospoda vr^M b ravnotežja, da jc kot otrok stokal pod udir-ci zastopnika večine ter priznal *am, d* je • Bratstvo« neke vrste »Blažev žegen« ki ne škodi in ne korist! delavstvu. — smo tudi povedali, da si bomo us'an -v li v Litiji .Edinost., organizacijo Jug. napredne mladine, kar je g. Kozinca tako rukj. čilo, da ni vedel, a'l se nahaja na občnem zboru »Bratstva* aH «Oriune», o kat-iri se Je lzra?al tako podlo, kakor se more rJi-nole klerikalni zaveznik. Proti nepravi'-!« «k'lranemu občnemu zboru je vložil s'ari ^dbor pritožbo. Opo*arjamo vse člane In Vanice .Bratstva«, da se naš izredni ol*r,i zbor vrši na be'o nedeljo ob 3. uri p .p'.l-t^ne. Pridite, da zanijemo skimaj «Z ft.ina Bratstvo! Živela Pdinosil Zmaga Se n^ši!«
ZAGORJE OB SAVI. V pondeljek in« 8. nprl'a se le vršil v mal' dvorani Sokobkega doma d bro obiskani občni zbor krai. crt. SDS, katerega je poselil tudi delegat ie LJubljane. Po »'varnem in Izčrpnem poreči-'u starega odbora o delovanju in mpihih kraj. org., se je Izvolil novi odbor. k! mu še n^dVje predseduje g. Be?an. Ob «plol-nem odobravanju Je podal delegat iz :eii-'r»!e s!'ko o današnjem političnem po'0!^-iu. Smernice za bodoče delo so dale povjit ?ivah«t! debati.
KRŠKA VAS. Delovanje tukaJšnUh k'erf-kaleev je pod vsako kriliko. K stari So'! v Cerkliah so dogradi'i veliko stavbo, ki Je ra tamošnje razmere brez p imena. Konz-.m ki le bil tam nastanjen, ie propadel, dvorana Je večinoma prazna ter služi mesto prosvetnemu delu k!cr:k2'nemu zgaga^tvai Sedaj $e pa namerava na občinske stroške zidati še novo ogromno poslopje. Mig č« bodo tam nastanMI klerikalno »Avtonomni* in «Repubiiko», s katero so dosedaj varal nerazsodno maso. Tukajšnji g. kaphn se kaže ve''kega prliatella ljudstva, v re?nW le pa zvijač in zahrb'než. To se vidi fr n njetrovem delnvaniu proti gradbi hid.-» -električne centrale, ki bi b:la v splošno gospodarsko korist tukajšnje okolice. Mogcče c. kap';>nu kal drugega diši. a upam'\ da mu ne bo uspelo. Zvijača cerk'lanskih k't-rikrlcev se pozna tudi v tem, da delili premestitev pošte iz Krške vasi v CnVie mesto da bi iskali novo pošto, katero j'm vsi privoščimo, ako Jim Je v resnici potrrh-na. Starih pravic si pa ne damo kratit', ket so nam vsled napredka kraja neobhodno potrebna. Tem gospodom bo treba posvetiti več|o pozornost ter preprečiti njihov® ljudstvu kvarno delovanje.
ftSr^e)
Mof»»stfca
-a .sprejme talcoj. » sprsri «Jutrs«.
Naslov §048
PI-č;lno nntrk-Tico
Jeliro meS, eprejme kavsr-□a etritar. '	8120
k| lii samostcv:-i cbdeloval »niftijo in	živino —
sprejme Jcs. Teiban, Poljn-oorovnica.	81D6
Erlvslti po~nocn=tc
sc sorejme takoj ali po fic^ovorn. Plara 300 Din, fcr.ma in stanovanje po Selii. — BuVovSan Mn*i:a. brivec v Celja.	8M9
Srbohrvata
« l^e ra ncl;e prevedbo. Naslov pove npr. »Jutra«.
8130
N?frk"r:co
»^neno pespo^ipjo, sn ilč. ta r.a deželo. - Por-oj: snovnost v jrosti'Tii in kuhinj) ter starost SO—30 let. ■iv.nu.lbe na upravo «Jutr^» «1. maj?.	81S2
Trsovee
£i nora potoni §0"lr,ilske S-Ifove-H v kratkem fepras-nitj lokal. Je prisiljen vi-le.l rizpih težkoč ifketl n a -mešienja pri kaki veSji tvr.'ki. — Prijazne pennrtl« pn;i .Trgovec« na uprave .Jutra«.	7909
Elektromonter
ve55 instalacijskih, prost.' »o lnrh in r'm?ih v to sinko spa'fajo?!h <lel. išče sinr.be nri kakem t>0'rj"tjT v Vnbijani. ki rabi n:un tsrja m montažna Hela. — Gn tn M v kako elektrarno v Poveniji. — Cenjene ; o r-.i 'he po'l «F.lektrpuionti r> Qa npravo .Jutra«. 7950
Tre. pomočnica
* dobrim fpri?ev»!nm, polena ln prt.lna. ^obro it-nrjena v speeeri.iski, mnnn t^ktumi in ^elerni stroki. IMe mo-t» a 1. jtjniiem t. I. — Naslov pove poilružrira T Mariboru. 8071
KroJršVJ pomočnik
dobro Uuiien, iž5e primer-neira mesta. Poninibe na unrivo .Jutra« pod ' V n .Takoj 5».	7906
Trgovski pomocnlc
mešane, po«°bno Ipeeerljske stroke, soliden in delaven. Seli svoje sedanje nenapovedano mesto spremenitf. — 1'onu 'be na npravo «Ju'rs« jiod .Fr. S725«.	7049
Zngar iičo mesta
kje na deželi Ponudb* poil .iaTar« na upravo .Jutra« v Celju.	8W)9
Iziiriena n^tal-nr-ca
2 dobrimi spričevali, želi mesta v dobro Idoči roctii-ni v Ljubliani. — Ponu'be na npravo .Jutra« pod ?i'ro sSpfttna SS78«.	8131
Slamnike H svilene klobuke
tPT ▼snkovr^tno f»rpoMiko vanje f»ri|-orofa M Je^li^ Sioraškova »lica Sle*. 27
U'2
Poknrijn
<**\>tq ifloča, ^ e o »1 d a T
Za<rrehu v najem t invt»nt:\rjera in Ftanovanjfifn Naslon rove npr. «Jutra».
8143
Žensko kolo
dobra ohranjeno, se po rirki eeni proda. Naslov v u(»ra»i .Jutro«.	802-4
Pnkovo oiHe
T» vagonih, dobavlja Z«-iiemi Maid«n i Tal::>nv Topusko, Hrvatska. 70"iD
Amer. res?, M'!5ro"ni
.National« s tinkami do 100 Pin, «e neredno nro<,». Naslov pove npr. *Jutra».
8103
Avto
prv« Ital. marka, » sadežev, elektrika, molian in anesljlv vos. skoro rove Ernme, ?e nikdar v popravilu, v izvrstnem stanjn. se pro(|a. — Ponudbe po.l • S. P. A. 82« 8« »pravo «Julra»,	7»7I
stsifiicapje,
e,
ki želita v pr?zn'čn> številki .Jutra" prinoročat' svoja vina oziroma izdelke prosimo, ti-i nam takoj pošljejo naroči'a, da lih spro'1 stavimo, ker za oglase, k' j'h borro prejeli zadnji dan. ne moremo prevzeti jamst a ■.	za n'ih piiohčitev -
Za trnnsmJs?Jo
prodam 4 kolesa. Ponndbe na upravo «Jutr»» pod SHro «L'godna cona«.	8107
ftamct-opeVo
ln ftamot-moko. nriporoea P. Hočevar, Lmbljana. Dunajska cesta 3«.	7689
Isle
za ru?-o iile!ovnnje 5myr-7:j prepro«. blarin itd. — r kupno z ravo "i'nra IG Din. Volna, perl-rarn in ves traven spadajoči materijal. — Predtiskana ročna dela, garniture za sobe ia kuhinje, rastori itd., solidno M.t-o [o na'nižji -eeni rarpoJilja po poŠti M. Zore - Steka r. Jesenice, Oorenjsko. 7990
Motorno kolo
s priklopnim vorotn ter električno razsvetljavo, po-[tolrtonia v dobrem stanju, -e proda ta SHOO Din. — Ogleda se v SloraSkovi ul. St. 6, Ljubljana.	81C9
Žensko kolo
predvo;no blairo in majben amerikan^ki vrtalni stroj, nrav po nizki eeni naprodaj Naslov pov« upr. »Jutra«.
8134
Perzijsko prcnrocro
prodam. N»slo7 p«ve upr • Jutra«.	8129
Slamniki
damskl ter m gospode in
otroke, se prodajajo ln sprejemajo tudi-v popravilo po zelp ntrodni eeni v«aVi dan na stojnicah v I.Jub-ljasi na Sv. Jakoba tr;u BU1
Prazne steklenice «Odol»
fc n p n j e Hrotrerija Anton Knnr, t-icova, židovska al ' St. 1.	179
Plr?ču5e se
r&Jv!Sj<» cpne ra fcrore in rfoTarji\ tlate in vre«li.o?tne pajiirie. C«iijcne ponudbe ne! «Srebro» nj ujrave <Jutr^».	767ft
P0Z07!!	P0Z02!
Najvišje plačam
ftnre fr?r§Ve obleke
Dopi^ni^a rn'!octn;e. da nrl-''cm na »'om. Dratn«, l.inK. Ijana, Gallusovo nabrežij
8128
Prq<3a sf fraT fcraetfko
posestvo
t prf:atnl vasi l.iVMfah.
•'obro nrn ol Dravorrr.n^a. 7o'o pro-torna in rat-
ppf.n« renov. po^no^ar«!-© po«'op:»» 1'oveo^ el»»ktr:C\\ r.-r^vptljava. — Co^podarckj •trnii na	t voino
močjo ra lastni remiji, mo-poč domač mlin: vodovod, debre kleti, »»like dve-r»š?»>: oralov *f»m!J*. ©d te ea 10 oralov nji*, dobri travniki ta ?rrefo do 15 plav iivine. posd« «a po-trebo. ta«'ia r dobri Irtini r.n SO po'ovn:al-oT n>o*ta. Po«fftvo b!i?n 0'ičln*. icle in cerkve. — Pplroluta lieiafniU ^aje retnim kur»-cctn Ivo Močuilt, nail^fit*-!}
Enonadstropna h*šn
w Bfaribnm, Oro^rova olica
H. 3. blizu poft« in m»-«tT!e hrani'nicc. t vrtom, je naprodaj. Pojasnila daje no-fn^ka pitama dr. Bnrle-ta, Maribor, Aleksandrov« 14 79D3
Trsovsfto
* pritfk'inami, v prometnem fcralu, kupim takoj. — Poriu M>»» na ui-ravo «J'ilra» pod «Kupim takoj*. 8084
R*ša z costlno
•e taVoj ©''"'a ra ir>n.0*0 Din. Moieroa kavarna in re^tavrarjja. pe proU aH pa pp !«prp:m* drniabrit-s. ['©•»'"tvo	jobov), leii i-'
r bli".inl f.«dr7n!rp tor cta. m pro Ta ra lrA000 Din. Moderna vil* pa ae pro a'i tudi da v »akup Poru 'hp na reaMt^tno p!?arr.o «Pani!» v ^.triboru, »poska uliea ?8.	800n
manjSa ali vfja, otlroisa tndj kak drujj primeren p-o«tor, k! pp da prrurrs -*ilit pp	ra takoj ra
ključavničar« t ro. — Do*v*e ra upr. «Jutra» pod «0clavnica»	fe047
llče «e lepo opremljen«
soba
r. električno rafvetljavo. če morroče v blilini Tabor«, rt.vent»''no tudi s hrane. — Ponudbe je nasloviti- Oficirska tadrug« v Ljubliani. Tabor *t. 1.	8138
MH Ko»np«n;on
pamee -r- a pendeb-fbo sa dobro llo<le. ie vp^-Hano ♦rjrovfro mp^ane^a Ha?a
na 8ts!pr«kcm. ae ISče t vptopom 1.V aprila t. 1. — p kapita'om ?n0.000 Pin. — R"rnp ponu '>»p na upravo «.Tutra* v Oelja pod *i'ro cKompanjen*.	1M99
''^n ra dobo pn*<M |pf«. Vkniilba na popp«tvo pri Krlkrm na nrvo mppto. — Po oMlo rabim «*o 20. t m. Le resne Ponii-'be pod fifro •TVbr« obret-ti* m «pravo f Jutra*.	8*^85
Trgovini T usnjeni
na Ccrenjsltem Prorlm d»imit»: drupo pi«-mo. ako mo<roč« le danep. Stvar je nujn«.	813D
Lokrl
r »tanevarlprn. ur»o»-ab-n *a
vpako obrt. v Spodnji Ilu-finli. fce takoi T;'»r.enja *a itanovanjp v C''':u (m""tn ali perjfeniiV Naslov uprava «Jutra».	7lf93
Sl~5č'čtirno
na prometnem zn^Ptu, ^u-jim. pvent. vzanipm v najem. H » lov v upr. «Jn'ra» I h) d 5S!ašcii^rii«». TO85
Prlprosto sobo
s posebnim vbodom, i 8 č e tro^podična. Cenj. ponndh« na npr. .Jutra« pod Mfeo .Soba 3738».	8009
Oprcmljsna sobn
lena, po'streln«. te takoj n M» ?o«poJ» G« VrU*i * (Korsika).	8110
Mesccna sobn
se « b*« ,ol! 'noiru fu.rvid«, Njflov pov« upr. .Jutra«.
»M
Kl-rrr-t H
e-rodn« ranrodsj. — Na-i«v pov« nprava »Jutra«. 8118
Pin. — 7alo5i'a H:nVa "o-^ie. l^nbljann. Fop't-». i«va «'ie, 1. Istetsni note P'a:tove edicije «d s TM« dalje.	81S7
- ' -r	..
Prevlstr? t>. ^'-'k
.» je it"aibila ed Zt. |i«ke do 9t Vi',. o>ds nal se n« policiji v Milki. 811»
Predtlskanie
ročnih del najnolerneJUb ezoteev — po (»vanre^ni nitki eenl Pred Skotiio t/l 133
sve'. i« nre*-,len« r<nnV*). »stame (ionskem izde,Va. Va^or >n'i ko»l"ko »a«t nn'«rn".-i po tn-tito r"i'a-elb een.b Putnik lin '»If. Tr»3?ka cesta !'er. t — v konjaki mesnici In » Mo-«t*h na stojnici mm po»ie §144
clrarežni papir zopet »t«lno "S »aloi-l. — A. Lami>r»t. I Krekov trg I*.	18«
Mole oste
je trebs brez rdloga tskoj naročiti v Inseratnen' oddtlku ,,Jutra", Preš- rnova ul. 4
Kaznanilo — onozorilo
Slavnemu p. n. o' čins'ra, trgovcem kakor tud vsem mo im cei f. nsročnikom nsznan'am in obeni m opo rarism, ds ie «vo|eč,"sno pri meni tislttžbenl praltik^nl OtoIHT Hnhn, radi neum-stne?« de lkti Iz «i|tJhf d"uSčen ter kol tak n'tna n kake pr«Wce j icemati za rno e rodjet e ni'akib nsroill kakor tudi mor.bila« poit-l.uinj« kasitanja denarnih zneskov.
Toliko v vednoti n previdno«!
Z o 'llfr.im »poStov«n|em Protok""t«e| »nončtil ln reklamni zavod „APOI.O" R OOLEBIOVVSKI Ljubljana, Stari trg 19/11.
HeiiKn fiofcroftfoča gostilna u Sloveniji na proda].
Hl!a stoji na periferil mesta 5 minut od koh* Ivora v velikem Industrijskem kraiu. ter ma velike gosti'niške prostore s krasno veliko dvo-r.iiio, krasen vrt in dvoiišče. Leini promet do 300 hI vina, večjo rrnoJino piva, žganja in sadjevca.
Cena 600.000 dinarjev. Podrobneje se poizve pri las niku, kalere?a pa-slov je v upravništvu .Jutra". 1830-a

, s*..-. j. ^i-- ^
■■m
Kdnr ŠS Ilima ▼ avoji kniižnici Sienkiew;ezevega romana
Z ognjem m mečem
naj St ga takoj kupi. Bro» Dnio5—, vez. Din iao - bre*
poštnine. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge
v Liub lani. Prešernova ulica ti (nasproti elavne pošte.
adružna hranilnice
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o, &
u Ljubljani
Sf. Petra cesta čtev. tO
sprejema vloge na liraiiilBO bnlžlco in toUoČi račun ter jih obrestuje naj-ugodneje. Večje in stalne vloge i odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Dale posojila proti vknjižbi, poroštvu ia
zastavitvi. M 0
UJ
m 0
j
ALEKSANDER.-DU /\AJ
ZVESTOBA
(LA-DA/AS DE-nONSO.^EAU)
113
Vratarji so zares dvignili zastore spalnice. Vstopili so brivec. vlasuljar, komornik njegovega veličanstva. Ko je bi! kralj že skoraj gotov in nališpan, so sluge najavili prihod niegovc visokosti vojvode. Henrik se je okrenil in pripravi! svoj najlepši nasmešek, da ga pozdravi. V spremstvu vojvode so se nahajali grof de Monsoreau, ki je zopet vstal, dalje Epernon. Aurilly in drugi. Monsoreau je izgledal strašno. Kralj se jc zelo začudil nad njegovo bolno zaunanjostjo, tako da so kraljevo začudenje opazili tudi vsi drugi. Kralj se je razgovarjal o njegovi rani, potem pa vojvoda vpraša, ali ie r.adlovcu mogoče prirediti lov Compiegneu. Kralj pristane na lov za pojutrišnjem. ker je jutri dan Telova in pobožnosti, potem se okrene vstopivšima, Schombergu in Qi;elusu, in ju pozdravlja. Tačas pa šepne Monsoreau vojvodi: «Kaj sts to vprašali zaradi lova? Izgleda, da me preganjate?« <-Pa saj ie vaša dolžnost. aa kraliu priredite lov!» «Razumem. visokost! Nocoj dospe rok, katerega ste zahtevai, da mi poveste iine! Želite me'odpraviti, ne da bi izpolnili svojega obečanja. No, prav. Samo vedeti morate, da je meni nocoj mogoče samo z eno bcsedico . . •■» Franjo pograbi Monsoreaua za roko, jo stisne in pravi: ®Tak molčite vendar! Spomnili ste me obečanja, na katero sem že zares pozabil. Ali izpolnil je bora, gotovo. Vsi pa ne boste odšli, ampak se skrijte v bližini hiše, in mož, katerega želite videti, bo prišel. Videli ga boste, to vam jamčim. Mislil bo. da ste odsotni . . «0, samo da me ne varate !» <■ Dajem vam svojo besedo!« spregovori vojvoda. »Jaz imam nekaj boljega, monseigneur,« odgovarja resno Monsoreau. «Jaz imam vaš podpis!« Besede so zvenele kot dovolj jasna grožiia. «Vem. vem!« hiti zatrjevati vojvoda. Nič za to!> Sedai se vojvoda približa svojemu bratu, kralju. Epernon pa AttršHvju. dotakne se njegovih ramen in mu prišepeta: «Bussy jutri ne pride na dvoboj, ker se je zgodilo nekaj neobičajnega,- c Kaj se ie zgodilo?« «Nič za to, kaj. Dovolj vam bodi, ia' se ie zgodilo. Bussy ne pride. To je vam dovolj. Hud nasprotnik jc . . .« «Ej, gospod čarovnik, če je to res. dobite tisoč tolariev!« pravi vzradoščen Epernon. ki je po žrebu bil baš Bussvjev proti vnik v dogovorjenem dvoboju štirih parov in kateremu ]e zato smrt bila že pisana.
Kralj je bil med tem že oblečen za odhod in pravi: «Uo-erjoda. torei k maši, v Saint Germain 1' Auxerrois!« «A po-kionstvo v cerkvi svete Genovefe?« vpraša vojvoda. »Seve-
da, seveda!« pravi kralj. »Računajte na tof» se oglasi tudi
Chicot in prepaše svoj meč.
Henrik odide iz Louvra z vsem svojim sijajnim spremstvom. Dogodki tega dne so započeli.
XX.
ZAROTA POIZKUSI GLAVNI UDAREC.
Po obedu so kralj in kraljica ter vsi dvorjani oblekli spokorniške obleke. Kralj se je bos pojavil v navadni raševini. opasan s konopcern in kapo, pomaknjeno na čelo, kakor so iih nosih le veiiki grešniki spokorniki, ki so javno delali pokoro.
Vreme je bilo divno. Ulice so bile posute s cvetjem. Oltarji, kjer ie imel kralj določene svoje postaje, so bili divno okrašeni. Najbolj Pa oltar pri samostanu svete Genovefe. Nebrojna množica je oblegala dvor in se gnetla po ulicah, najbolj pa tudi tu pri sveti Genovefl. Sprevod je otvorik) duhovništvo. Nad-biskup ie nosi! Rešnje telo. Dečki so raahnli s kadilnicami, deklice so sipaie cvetje. Njim .ie sledi kralj, bosonog, za niim njegovi štiri prijatelji v metliških haljah, ie pomanjkljivo tajno oboroženi pod haljami. Vojvoda Anžovinski ie za njim stopal oblečen v svojo običajno sijajno obleko, za njim pa plemiči in dvorski dostojanstveniki po vrsti po svojih činih in rangih. za plemstvom so prišle čme možice meščanstva.
Bilo je že ena popoldne, ko je vsa ta množica prišla iz Louvra. Kralju so sledili poveljnik Crillon in njegova francoska garda, ali kralj jim je z znakom mahnil, da jih ne potrebuje in aa naj ostanejo, kjer so. Sele ob šestih popoldne je končno povorka končala vse druge obrede in prispela do samostana svete Genovefe, kjer so vsi menihi s priorjem Josephom Foulonom pričakovali kralja, da ga dostojno pozdravijo.
Vojvoda d' Anjou je postal že utrujen in se je s svojim ožjim spremstvom odloči! od povorke in se vrnil v svojo palačo. Kralj je dovolil tudi svojim miljencem. da odidejo in se odpo-čiiejo. Pred opatijo je kralj odpustil še nadškofa in njegovo spremstvo in stopil sam k opatu Foulonu, rekoč: «Evo mene, čestiti oče, prihajam kot grešnik in prosim pomoči v vaši samostanski samoti!«
Na to je odpustil kralj še vse one. ki so vzdržali napor, se jim zahvalil za trud in vzdržnost, in je sam stopil v opatijo. Čim je vstopil, so zaprli za njim velika vrata in vse zapahe, on pa tega kakor v globoki zamišlienosti sploh ni zapazil. «Najpreje povedemo vaše veličanstvo v grobnico, katero smo pripravili v čast kralju nebes in zemlie!« spregovori prior. Kralj je bil s predlogom zadovoljen in je sklonjene glave in globoko zamišljen, prebiraje moiek, stopal za priorjem. Cim je stopil pod mračno arkado, kjer sta stala ravno in nepremično, kakor na straži, dva velika meniha, in ic zakrenil okrog ogia. se je za njirn dvignilo iz mraka dvajset meniških kukljic, in v mraku se je videlo, da nosilcem te uniforme sijejo oči radosti in zadoščenja nad lahko zmago. Najbolj se ie ta sijaj izraža! z nekega ženskega lica, ki se je spoznalo izpod menl-ške kukljice. «0, vendar enkrat!« je rekla polglasno svojemu spremljevalcu. »Vendar enkrat imamo Valoisa v rokah!« »Za-
res. sestra, tudi jaz tako nris!hn!» pritrdi Balafre. »O. še ne!« zašepeta kardinal. »Imamo li dovolj meščanskih čet, da vzdr-žimo nasproti Crillonu in njegovi francoski gardi? To so izbrani vojščaki!« »Imamo nekaj boljega!« zašepeta vojvoda de Mayenne. »Verujte mi, niti en strel ne bo počil!« «Govorite, kako mislite to?« vprašuje vojvodinja de Montpensier. »Nekaj malo hrupa ne bo škodovalo!« »No, sestra, škoda, ali te zaba- ( ve ne bo! Kralj bo sicer vriščal, ko spozna, da je v rasti, ali; nikdo mu ne bo odgovarjal. Potem ga bomo prisilili, da sej odpove prestolu in da podpiše. To bomo dali takoj proglasiti i mestu, in vojska bo na mah samo zaradi tega prestopila k nam. Saj je itak Guisova. Meščanstvo je pa tudi naše. in del, ki bi ne hote! biti naš. bo pristopil, ko bo slišal o tej izjavi.« »Osnova je dobra in se gotovo ne bo izjalovila.« pravi vojvodinja de Montpensier. <-Sa:r.o nekoliko preveč enostavna in surova ie!« pripomni kardinal. »Kralj ne bo hotel podpisati.^ j meni Ba!afre. »Srečen je in bo raje umrl.« »Pa naj umre!« klikneta v en glas Vojvodina de Montpensier in vojvoda de Mayenne. »Nikakor ne!« spregovori odločno vojvoda de Guise. »Nikakor jaz ne bi hotel slediti knezu, ki se ni odrekel prostovoljno, ampak je bil umorjen. Razen tega pa pozabljate na vojvodo Anžovinskega. ki bo zahteval krono za sebe.« »Vojvoda Anžovinski jc v zvezi z mojim bratom, sokrivec njegov je. in razven tega ic v zvezi s Huguenoti. nezanesljiv in za to ni vreden, da postane kralj.« »Dobro. Nastopati moramo točko za točko. Najpreje naj se eden odreče, drugega se bomo že znebili, da bo našemu domu v prid. Po ostavki bo vojvoda dc Guise posta! upravnik kraljestva. Od tega dostojanstva do kraljevskega je samo korak.«
Gospodje zarotniki, ki so bili primerno pripravljeni, so se sedaj oborožili in oborožili so tudi stotino mladeničev in dve stotini meščanskega moštva, za obrambo proti eventualnemu napadu Crillonovemu v namenu, da osvobodi svojega kralja. Pripravili pa so tudi tajni hodnik, da v slučaju potrebe pobegnejo po njem in seveda vzemo ujetega kralja seboj.

nPri nizki ceni"
v
lun, Zargig LjMblgana
Sv. Petra cesta štev. 3.
«2
priporoča cen|. odjemalcem veliko izbiro rasnega perila, prvivrllm svil. flora In viške vrt?e c!«mikih, moSkili in otrol« iih nogavic ter jumperjev, oblake, predpasnikov« vsake vrste kravat, svilene In pletene santoveznice Itd.
i*
po priznano nizkih cenah. -
Prlporo45»mo
novo izdajo
Mo MM
romanov i
Cyc!anien
Broš. 22 Din ve?.. ] 27 Dir,. pcSt 1-25 Din
Agitator j
Broš. 18 Din. \es. 1 23 Din, pošt. 125 Dio
Izdala Jih Je !
I Tiskovna zadruga t Ljubljani
O
SniodnISk
BnKpasESR^rsfciJssB se zopet c obl
FR. STUPieA
Liubijans, Gosposveiiki 1 Trsverce
Betonska in drug« žolezo
Najbolišl rort« land cement
Poljedelski stroji
Jermena
prvovrsten ir. dobro «-pelian se odda v najem (ali spieime korn-pan ona) v sredini Beograda. — Vprašati na Post restante štev. 885, Beogiad.
NsiSeple VeSikonošno daril©«
Poi&r! Samo 300 lin franka na dom?
Ta garnitura kuhinjske posode je iz naftiolšegs Blumta«!a; snež-so-beia ia desetletja trpetaa. Dobavlja se proti predplačilu aH povzetju.
Cenik brezplačno.
Ir.serst priložiti. Ako bi ne ugajalo, sc vzame radevolje nazaj.
111
..TT«	c».u*w	d lit	c«ia;ttt
Kovinski indu jtrijs IJ1Ž.J sH.BElflL pribor, SH3
, r.eMwind»;stri? )	AleKsa*drov« cesli 6.
P2a
E3>
regulatorfe, zaSvorni«© i. t. «S.
Izdeluje in dobavlja
INS. F. SCHUIlTEi? - S10FJ& LOKA.
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahteve te ponudbe.	1864-a
Cepiče športne in klobuke
pri proste do najfinejših vrst, tako poceni, da se kupovalci presenečeni čudijo nizkim cenam, prodaja le tvrdka £QM. ~ SP0SH masi. /LJiifiSBžIK, 2.iabi?ana, Stari trg.
OeC3«C3HCP1010aC3BC31CDBC5HC3HC3«C3iC3HC=3
L
hipotekama banka
jugoslovanskih hraniinšo
Bneisri Hipotekara«
v LJubljani
9al*!oa
m
t. , (prej Kranjska deželna banka) ■ *
izvršuje vse bančne posle in transakcije
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju
ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup ln prodaja valut in deviz.
S8 a _
lili DR0STV8 IS IU UPNIKOV i HI
TAJNIŠTVO za SLOVENIJO, LJUBLJANA, Anton Knezova ulica 3
IZPELJUJE:
1.	ProsfovoSIne izvensodne poravnave.
2.	Pri konkurzih zastopa najenergičneje svoje člane.
Telefon 952
Pojasnila daje drage volje
TAJNBSTVO ZA SLOVENIJO
1955-»
Telefon 952
Vsak dan sveže namočena h-
poienovka
Anton Mi Piana
P, n. občinstva naznanjam, da sem.
letos zopet otvoril zdravilišče ln letovišče
v
Šmar ješke Toplice
na Dolenjskem. 10km od Novega mesta oddaljene. Poštna vožnja vsak dan ra-zun ob nedeljah. Odhod iz Novega mesta ob 1215 uri. Avto in vozovi na razpolago po dogovoru. - Sezija od 15. mara do 15. septembra. Za oskrbo in kopeliSče dnevno Din 65 -, izven sezife 20° o poau-sta. - Za dobra jedila in pijačo po zmernih cenah je preskrbljeno. Pismena pojasnila daje vodsivo Toplic 1851*	J- KARLOVŠEK.
»RaVBBSIHEHCBBnGB
Ceno se proda
perzijske preproga
prvovrsten prostor v sredini Maribora se zaradi družinskih j (Buchara) razmer upodno proda. Cenjene ponudbe na po-! ter iarške vezenine. O'leda se in cena pri podružnico »Jutra"? Maribor pod ,Zas;gurana bodočnost;. \_______družn.ci .Jntra', Maribor.
Sprefmeta 83
dva trgovska sotrodnika
prvovrstna detaflisča, v ssaculak-turno tr^evlne.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na upravništvo lista pod šifro .Adro* 19 «-a.
1974-a
1972-t i |
OsBeite si
!!

Zahvala
Vse ga mogočni Bos je v nerazrešljivem svetu sklenil poklicati k selil naSega najljubšega dobrega soproga, oJeta, sta ega očeta, brata, svaka, strica, tast.-., gospeda
Ignaca Paar
hotelirja in posestnika
ki je na posledicah nepričakovane teike operacije ob polni čvrstosti življenja umrl v Celovca, star 64 let.
N'a pokojnikovo željo smo truplo prepeljali na Jesenice in položili v rodbinsko grobnic i.
Zal, da nam spričo težavnosti prevoza ni bllr> mogoče objaviti časa pogreba. S tem izpolnjujemo bridko dolžnost, da to izpopolnimo. V nedeljo, 5. t m, ie bilo truplo v Iiiši žalosti slovesno blagoslovi ieno ln ob prav obilni udeležb: prenešeno v grob.
Ne moremo se vsakemu posebej zahvaliti za pokoinemu izkazano Čist, za ijubez-i*vo vpoš'evanje ln spoštovanje, ki g* je užival v najtrših krogih, in kl se je osobito pokazalo ob tako demonstrat vni udeležbi na poslednji poti.
Neizmerno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, pevskemu društvu .Sava', vrlim gasilcem iz Save in Hrušice. fjodbi Katoliškega delavskega društva, vsem prijateljem in znancem, ki so pokojniku položili na grob cvetja in vsem, ki »o ga spremili na večuo počivališče ali se ga spominjali lz daljine.
Ha Jesenicah, 6. aprila 1925.
Žalujoče rodbine: Paar, Bela, StagUr, Jarc, Bureovert.
SilOltSO lil«!
tvrcfks Treks?
Liubliana, Sa. Petra e. C ~ Prsti i&aastva ns cbroke
Zahvala,
Za izraženo sočutje, za darovane vence in cvetje, za častno spremstvo na zadnji poti našega ljubega soproga, zlatega papana, brata in strica gospoda
se tem potom vsem najsrčnejc zahvaljujemo.
Žalujoči ostali.
1950

a a« n^lf^C da dobite pri kuplienem blagu tez Din 50'— popusta samo PlC PUiifllfll C§ pri tvrdki B. VeselinovUu i Comp« Maribor, Gosposka ul. 26
popusta samo