Pesni.
IC.o bi ti me zapustila,
Ne bi smrti si iskal,
Trpel bi v spominu na-te
In otrpnil — in propal !. !
Tožnim glasom si govoril
Nekdaj mi besede te,
In zalile so očesi
Nama žalostne solze.
II.
Oj večnost peklenska to bila je res,
Oj strašne to bile so vice.
Ko sem hrepenela vse dni, vse noči.
Ozreti se v drago ti lice . ..
Pa divi se z mano, moj ljubeč, sedaj.
Odpirajo se mi nebesa.
In blaženstvo sladko mi v prsih kipi,
Izpij je — iz ust — iz očesa!
m.
Kaj mi krajšalo je čase
V osamelih dneh,
K.aj mi dušo je tešilo
V žalostnih nočeh?
Pojdi, ljubeč, pojdi z mano
Onkraj to vasi,
Gledi, v moji tej samoti
; Temen gozd šumi !
V njem zdaj vzcvele so ciklame
Sredi praprotja,
V njem strmijo plahe srne
V té iz zakotja . . .
V belih dneh so tamkaj pele.
Ptičice z menoj,
V žalostnih nočeh ihtele
Sapice z menoj . , .
Vida.