Leto VI., štev. 231 torek 6. oktobra 1925 Po&nlua pavšallrana. Cena 2 Din Bsa l«h«j» ob 4. Kjutr»J. ea Stane mesečno Din «5—; ca lno-cemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarlfu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičev« cesta štev. 16/I. — Telefon Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knailovi ul. št. s/L — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. loseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 4ga Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. LJubljana, 5. oktobra. Danes se je otvorila konferenca v švicarskem mestecu Locarnu ob Lago Maggiore. Seja je bila nadvse kratka. Klavna posvetovanja šele sledijo prihodnje dni. Ne more biti dvoma o tem. da ie pravilno mnenje tistih, ki trdijo, da ie locarnska konferenca eden najvažnejših dogodkov po svetovni vojni. Saj gre za to. da Nemčija dobnovoljno prizna novo politično karto na zapadu, da se še enkrat slovesno odreče posesti Alzacije - Lorene in da se obveže k spoštovaniu miru in reda v tem delu Evrope. Gre tudi za bo. da Anglija, ki se po zmagi konservativcev odteguje odgovornosti v tem delu sveta, prevzame garancijo za obstoj nemško - francoske in nemško - belgijske meje. V Locarno pa sta poleg Belgije in Italije, ki imata interes predvsem na sedanjih meiah Evrope, povabljeni tudi Poljska in Češkoslovaška. Poljaki in Cehi se sicer ne bodo udeleževali konference o renskem varnostnem paktu stal no. ampak bodo zaslišani le vselej, ko bodo v vprašaniu interesi teh dveh severno - slovanskih držav. Pričakuje Pa se, da pride v slučaju ugodnega izida posvetovanj o renskem varnostnem pa"* tu do epiloga poljsko - nemške in češko-nemške arbitražne pogodbe. V prvem delu posvetovanj bodo Angleži imeli prvo besedo ket dejanski ini-ci.iatorji za renski pakt m kot posredovalci med Nemčijo na eni ter Francijo in Belgijo na drugi strani. V razgovorih za vzhodne arbitražne pogodbe pa bo Velika Britaniia zavzemala stališče radovednega opazovalca, ker ii njena in-aularna politika in veto dominijonov prepoveduje aktivnejšo udeležbo. V tej fazi prevzame vodilno ulogo Francija, ki hoče ne - le v lastnem interesu, ampak tudi po želji Poljske in Češkoslovaške prevzeti jamstvo za vzhodne arbitražne pogodbe. Perspektive, pod katerimi se sestaja locarnska konferenca, niso naiboljše. Nemčija stoji pod pritiskom nacionalistov. ki se bodo na račun prestiža pri volilcih mogli dobn>voljno odpovedati Alzaciji in Loreni. Nad. njeno delegacijo še vedno plava mračni duh Čičerinov. vodje rdeče sovjetske diplomacije, ki je s svojim obiskom opozoril Berlin na obstoj rusko - nemške rapallske pogodbe in možnost nove oriientacije Rusije — brez Nemčije. Upati je sicer, da Nemci ne pridejo v Locarnu na dan z vprašanjem krivde za svetovno vojno, ki so ga nedavno načeli, vendar se je nemška vlada o tej zadevi s svojimi izjavami še precej prejudicirala. Francozi, razočarani v Washingtonu. bodo morda v Locarnu skušali iti do skrainih mej. da omogočijo sporazum z Nernčin in da utrdijo v Evropi svoj položaj Francija mora rešiti najtežje evropske probleme, če se hoče pripraviti za bodoče gosnodarsko razračunavanie z Zedinienimi državami in Veliko Britanijo. Vendar tudi v tem težkem položaju Francija ne more iti preko gotovih mej. Ona ne more zapustiti Poljske in Češkoslovaške, ki tvorita resnično efektivno 'amstvo. za francosko varnost na iztoku. Francija bo zahteva'a zase ulogo garanta v arbitražnih pogodbah Nemčije s Po!:sko in Češkoslovaško. Form^no sicer Locarno ni pravi teren. kier bi mov'a Nemčija razpravljati o pogoj;h svojega vstopa v Zvezo narodov. Kakor znano, ona zahteva z->«e izjemo od one določbe Zvezimb nra -il po katerih mora o članice dovoliti preko svoicga ozemlja Drehod Zvezinih čet v slučaju konflikta in se celo same udeleževati takih eksoedicii Nemčiia ne želi omoročiti obrambe Poljske, če pride do spopada z Rusijo. Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov ima reševati Zveza sama. ne pa locernska konferenca Vendar ni izključeno, da načne Nem^ia namenoma to vprašanje na nepravem mestu in ob nenraverr času. kar bi urez pogoino otežkočilo potek nogaianj. Iz vseh teh in še drugih razlogov je upravičeno opozorilo angleškega zunanjega ministra Chamberlaina ki je pri svojem odhodn iz Londona svaril pred prevelikim optimizmom. Gotovo pa ie Locarno ogromen napredek v povojni zgodovini sveta. Se pred par leti ie besnela v Por"*ir'»i ne krvava vojna med Francijo in Nemčiio. Nemški nacijonalisti so pozivali na re-vanžno voino. Tudi danes se še razlega odmev njihovega bojnega klica. Vendar je samo dejstvo, da so se podali v Locarno zastopniki nemške desnice in 'udi nacijona'istov pogajat se o prostovoljnem priznaniu nove evropske karte in končnega miru v Evropi, dokaj nepobit-nega progresa. Politična situacija Vse čaka g. Pašiča. — Likvidacija «makedoaske a!ere». — Veliki krediti za beograjsko občino. — Intrige proti slovenskim demokratom. Nov izredni profesor ljubljanske tehnike Beograd. 5. oktobra, p. Z ukazom pro» svetnega ministra je imenovan za izrednega profesorja tehniške fakultete v Ljubljani g. Viktor Gostiša, rudarski inženjer v Sara« jevu. Beograd, 5. oktobra, p. V političnem življenju tudi danes ni posebnih dogodkov. Vse čaka na prihod min. predsednika Pašiča. Dopoldne se je vršila seja min. sveta, na kateri se je razpravljalo o raznih resortnih stvareh. Minister Ninčič je poročal o ženevskem zasedanju ter je pri tem prišlo v debato tudi obnašanje Stj. Radiča v Ženevi. Z ozirom na obojestransko željo, da se »makedonska afera» likvidira je minister Ninčič izjavil, da sicer ni bil na predavanju g. Radiča. vendar mu njegovi referenti niso ničesar povedali, da bi se bil g. Radič nekorektno izražal. Tudi v ostalem da je g. Radič nastopal korektno. Medtem je dospela tudi od posl. Vase. Jovanoviča brzojavka, da on ni nikdar očital Radiču znane izreke o Ma kedoniji, kakor je to prva poročala »Politika«. »Politika« se danes v tem oziru sklicuje na svoie dopisnike ter pravi, da bo zadevo do kraja pojasnila. Vlada je na današnji seji odobrila na podlagi finančnih pooblastil beograjski občini 12 milijonov Din za zgradbo trgov in noDravo cestnega tlaka. Razen tega je bil odobren kredit 3,400.000 Din za izplačilo dolga tramvajski družbi, 1,000.000 Din za izplačilo skandinavskega kamna. 800.000 Din pa za inšpekcijska potovanja po državi. Mnogo pozornosti je vzbudil prihod drja. Žerjava, ki je sinoči dospel iz Ljubljane. Zemljoradniške »Novosti« so Žerjavov prihod porabile za intrigo. Pišejo. da organizira dr. Žerjav prečan-sko fronto. Ako bi ga SDS ovirala, da bo izstopil in se pridružil radikalom. Intrige «Novosti», ki zastopajo interese gotovih krogov, izvirajo očividno iz bojazni, da bi se napredni interesi v Sloveniji na primeren način zaščitili. Ministri na potovanju Beograd, 5. oktobra, r. V Beograd se je vrnilo večje število poslancev in ostalih mi« nistrov. Davi sta dospela v Beograd mini« ster Pavle Radič in državni podtajnik Via« da Andrič. Pašičev povratek se pričakuje za četrtek ali petek. Danes je minister pošte in brzojava dr. Šuperina, ki je delj časa Ie« žal bolan v hotelu Bellevue s šefom kabi« neta krenil na pot iz Splita v Beograd. Za« drži se nekaj dni v Sisku Tudi Ljuba Jova. novič, ki se je s cetinskih slavnosti vrnil bolan v Split in ležal tudi nekoliko dni v hotelu Bellevue, se bo najbrže jutri odpe« Ijal v Beograd Minister za šume in rude dr. Nikič pride v Beograd jutri, dr. Krajač pa jutri zvečer. V Zagreb pa krene jutri minister za notranje stvari Maksimovič. Te m;i prihodu se pripisuje važnost z ozirom na konferenco, ki jo imajo jutri v Zagrebu radičevci. Jugoslavija in Rusija Beograd, 5. oktobra, p. »Prager Presse® in drugi listi so javili iz Berlina, da je prišlo do sestanka med čičerinom in našim po» slanikcmi v Berlinu Balugdžičem. Ob tem povodu se je vaš dopisnik obrnil za infor« macije na pristojno mesto v zunanjem mini strstvu. Tam je dobil odgovor, da do tega trenotka vlada nima nobenega poročila, da bi se bil tak sestanek vršil. Ako pride do takega sestanka, bo imel vsekakor popol« noma privaten značaj. Naš poslanik v Ber« linu v tem smislu nima nobenih službenih instrukcij, niti naredbe, da se sestane s Či» čerinom. Na vprašanje kakšni so sedaj prav zaprav naši odnošaji z Rusijo, je dobil od« govor: Mi se ne mešamo v ruske notranje stvari in ne želimo, da se oni mešajo v na« še. Podpiranje in vzdrževanje emigrantov, ni akt proti sovjetski Rusiji, temveč je to akt čistega slovanskega gostoljubja napram bratski krvi. Seja glavnega odbora SDS za -eograd Beograd. 5. oktobra, r. Včeraj dopoldne se je vršila v Beogradu seja glavnega odbora SDS za mesto Beograd. Na tej seji je šef SDS Svetozar Pribi-čevič poročal o svojem agitaci.iskem potovanju. Po njegovem poročilu je uspeh tega potovanja izreden in kaže ljudstvo povsod veliko zanimanje za SDS. V zvezi s tem se je razpravljalo na seji tudi o nadaljni izpopolnitvi organizacije SDS in ie bilo sklenjeno, da se povsod osnujejo krajevni odbori stranke, kier jih doslej še ni bilo. Sklenjeno je bilo. da se v najkrajšem času vrši v Beogradu veliki shod SDS, na katerem bo govoril Sv. Pribičevič. Nadalje je bilo sklenjeno, da se vrši strankin kongres začetkom decembra v Beogradu. Velik uspeh SDS pri občinskih volitvah v Sisku na škodo radičevcev in za-iedničariev je izzval v Beogradu veliko senzacijo v političnih krogih, pri vladnih pristaših pa mnogo skrbi. Olajšanje ?"». denarne ^ošilfaive Narodne b«mke Beograd. 5 oktobra, p. Finančni minister je odobril, da sme Narodna banka in njene podružnice pošiljati v inozemstvo vrednost« na pisma z označeno vrednostjo do 100 ti« soč Din. Povišanje oristaniških taks Beograd. 5. oktobra, p. Prometno mini« strstvo izdeluje načrt o povišanju pristani« ških taks v Dalmaciji Po predlogu direk« cije pomorskega prometa v Splitu, bi se ta taksa imela povišati za 300 odst., da bi se izenačila s pristaniškimi taksami v Italiji. Naši delegati na haaški konferenci Beograd, 5. oktobra, p. Jutri odpotujeta dr. Ninko Perič in dr Ivan Subotič kot na« ša delegata v Haag na mednarodno konfe« renco za privatno pravo. Varaždinci zahtevajo svojo oblast Zagreb, 4. oktobra, r. Deputacija varsž« dinske županije je pri vladi zaprosila, da bi j se izločila iz zagrebške oblasti Osnovala j naj bi se podravska oblast s sedežem v Va» j raždinu. j Napad separatističnih Sokolov na jugoslov. Sokole Crikvenica, 5. oktobra, r. Sinoči so bili juroslov Sokoli !z Crikvenice in Selc. k! so se vračali s sokolske prireditve v Novem napadeni zahrbtno na obali od hrvatskih separatističnih Sokolov, ki so motorni črln bombardirali s kamenjem. Pri tem so bi! težko ranjeni ga. dr. Brelideva v čelo, Ivan Antlč in Peter Brozovič v oki in ka-pelnik iugoslov. Sokola Rule na vratu. Ta dogodek je izzval silno razburjeni« in ogorčenje v Novem, Selcih in Crfkvanici. Preiskava je v teku. Spopadi med muslimani radi fesov Skoplje, 5. oktobra, r. Danes je došlo v Muratovi mošeji do spopada med staro in novo strujo muslimanov. Pristaš moderne struje je prišel v mošejo s klobukom na glavi, se odkril in izvršil običajni poklon. Ker je hodža njegov nastop grajal, je došlo do razburljivega prepira. V Skoplju se zad« nje čase sploh opaža močno gibanje proti fesom Mladoturki so naprosili turškega konzula, ki nosi tudi klobuk, naj pride pri« hodnji petek v mošejo s klobukom. To gi« banje je posledica novih reform Kemal pa« še v Angori. Turški zunanji minister o pogajanjih z našo državo Angora, 5. oktobra, r. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej je izjavil carigrajskim novinarjem glede na pogajanja z diplomati sosednih držav, da je sedanji izjemni položaj povzročilo dejstvo, da kraljevina SMS ni podpisala lausanneske pogodbe. V razgovoru z jugoslovenskimi zastopniki je bilo sklenjeno, da se vprašanje reši s posebno pogodbo. Pogodbeni rok je odvisen od pričet-ka in poteka pogajanj. Konferenca o predvojnih dolgovih stare monarhije Dunaj, 5. oktobra, s. Dne 3. novembra se bo vršila v Pragi konferenca nasledstvenih drž.iv. Konferenca ima namen po možnosti končnovcljavno ugotoviti višino nezasigura« nih predvojnih dolgov v posameznih drža« vah, dalje rezultate žigosanja in iz tega iz« virajoče obveznosti reparacijske komisije ter slednjič nadomestne titre za one delne zneske, za kolikor je uspeh žigosanja za« ostal za vsotami, katere morajo posamezne nasledstvene države po mirovni pogodbi prevzeti plačilo. Železniška nesreča Pariz, 5. oktobra, r. Ekspresni vlak Pariz« Praga je skočil 30 km pred Strasbourgom s tira, potem ko je zavozil v tovorni vlak. Ubita sta bila kurjač ekspresnega vlaka ter zavirač tovornega vlaka. Lyauteyev naslednik Pariz, 5. oktobra, r. Nekateri listi trdijo, da bo ministrski svet imenoval Steega za naslednika Lvauteva. «Matin» trdi, da Lyau tey ne bo odpotoval iz Maroka, dokler ne bo predstavil svojega naslednika sultanu. Nesreča na morju Kodanj, 5. oktobra. 5. Vihar, ki je ujel finsko broaovje pri manevrih v botskcin zalivu, je zahteval do sedaj 22 člov^kih žr« tev. Nevihta se je pojavila nenadoiua. Več ladij je zelo poškodovanih Otvoritev varnostne konference Včeraj se je vršila prva formalna seja. — Predvsem se bo razpravljalo o renskem varnostnem paktu. — Možnost sklepa vzhodnega varnostnega pakta. — Italijanski interesi na konferenci. - Varnostne Uredbe za osebno varnost dr.Stresemanna Locarno, 5. oktobra, s. V sejni dvorani novega sodnega poslopja, ki stoji ob mirni postranski ulici »delle Palme«, je ob 11. uri župan Rusco. noleg ka*~-e-ga je sedel zunanji minister Chamber-lain, otvoril ministrsko konferenco s kratkim nagovorom, v katerem ie v ime nu mesta pozdravil prisotne delegate. Po županovem govoru se je angeški zunanji minister Chamberlain zahvalil za prisrčni sprejem. Izjavil je. da bi bili vsi zastopniki zelo zadovoljni, ako bi se na gostoljubnih švicarskih tleh doce-gel končnoveliavni mir. Prva. formalna seja je bila zaključena ob pol 13. Aled delegati posameznih držav se je dosegel sporazum glede dnevnega reda sei. Kot prva točka na dnevnem redu ie razprava o renskem varnostnem paktu. Prihodnja seja je jutri Pra^ri or'>-r>- <-"-tavl:en iz francoskih angleških, belgijskih in nemških strokov njakov, ki ie skupno delal že v Londonu, je pričel popoldne z delom. Z ozirom na program konference so bila vprašania razdeljena na tri dele. O vr>rn"->n'"h o katerih se je odbor že sporazumel, se ne bo razpravljalo. V drugi skupini se bodo razpravliali problemi, ki so v zvezi z varnostnim paktom in ki iih bo treba šele rešiti, v .tretji skupini pa vnašanja. od katerih zavisi možnost sklepa vzhodnega varnostnega pakta. Angleški zunanji minister Chamberlain je izjavil novinarjem, da je Velika Britanija zelo zainteresirana na varnostni. konferenci, kateri bodo sledila še druga prizadevanja. Angliia odkritosrčno želi pozabiti preteklost. Njena želja je, da se vojne grozote ne ponovno. Nadalie ie izjavil, da se bo na konferenci naibrže razpravlialo tudi o vprašanju vzhodnih meja. Končno je z zadovoljstvom ugotovil, da nemško-rveka pogodba v nobenem oziru ne zadeva po-gaiani v Locarnu. Italijanski delegat Soialoja je izjavil, da italijanska delegacija ne bo sprožila vprašanja brennerske meje. ker noče Pa liia tega vprašania izoostaviti zavisti. Sicer pa ima Italija interes, da pr-tane na pogodbo, ki bo zagotavljala tHr. Pariz. 5. oktobra, s. Agencija Havas poroča iz Locarna. da nemška delegacija ni predložila znanih pridržkov, ki so jih podali nemški poslaniki ob nriliki izročitve nemškega odgovora. Prvi utis srečania z nemško delegacijo v Locarnu je ugoden Berlin 5. okt. k. Kakor javlja »Vos-sisehe Zeintung« iz Locarna. je izjavil nemški zunanji minister dr. Stresc^ann pri sprejemu novinariev med drutrim: »Mi želimo mir. kier ne bo i.ivazii in sankcij, mir, ki bo popravil vse ono, kar je vojna uničila na gospodarskem, mo-raličnem in kulturnem polju«. Berlin, 5. okt. s. Po brezžični brzojavki »Berliner Tageblatta« iz Newyorka so prispele tjakaj vesti iz Locarna, po katerih vlada tamkaj veliko razburim1* radi overovljenih govoric, da obstoja komplot za umor dr. Stresemanna, katerega hočejo baje prej umoriti, kakor pa mu dovoliti, da bi sklenil z zavezniki zvezo za varnost Evrope, ki naj b! se držala določb versa'ske pogodbe. Zaroto ie odkrfla berlinska tajna policija. V zvezi s tem sta dr. Stresemann in dr. Luther v Bellinzoni za pestila posebni vlak ter šele zvečer potovala dalje v Locarno. K temu doznava »Berilner Tageblatt«, da sta v zadnjem času državni kancelaT in zunanji minister v resnici prejela grozilna pisma. V teh anonimnih pismih se je zatrjevalo, da oni, k! hoče;o podpisati garancijsko pogodbo, ne bodo prišli živi na cilj potovanja. Berlinska policija Je ukrenila vse potrebno, da se morebtart atentati Izja1Tvijo. «Vorw5rts» piše, da ne gre samo za vro-zilna pisma, ampak tudi za druge stvarL Kolodvori, kjer se ie nemška delegacija na potu v Locarno ustavila, so bil' policijsko zaprti. Nemško delegacijo spremlja več krt minalnih uradnikov. -SS- Kritično stanje na Grškem Beograd, 5. oktobra, p. Po vesteh, ki pri« hajajo iz Grške, se zdi, da se tam situacija zelo komplicira. Bivši predsednik vlade Pa« panastasiu je izdal proglas, v katerem po« živa predsednika vlade Pangalosa, da takoj zapusti mesto predsednika vlade, češ da bo do siccr nastale za narod in državo, a tudi zanj usodne posledice. Pangalos je odgovo* ril s tem, da je dal Papanastasla aretirati. Ravno tako sta bila aretirana dva urednika listov, ki so vodili kampanjo proti Panga« losu. Postavljena bosta pred preko sodi« šče. Prometna konfeTenca v Monakovem Monakovo, 5. oktobra, s. Tu se vršijo posvetovanja zastopnikov železniških uprav Italije, Avstrije in Nemčije o načinu izboljšanja blagovnega prometa, predvsem transporta živi! med omenjenimi državami. Madžarski komunisti v sodnih zaporih Budimpešta, 5. okt. Tekom zadnjih dni so izročri prijete komuniste državnemu pravdništvu in jih prepel'ali s policijskega ravnate!'stva v sodne zapore. Policiia je t.ila pri prevozu zelo pre-": '-i. ker niso bila izključena iz'enaden:a. Tekom tedna je bilo Izročenih drzivnemu pravdništvu vsega sku paj !6 oseb. Ker ni v zaporih v ulici Makn prostora za vse komuniste, so jih porazdelfi na razne druge zapore. Policija je že popolne ma zaključila preiskavo v zadevi komunistične zarote v Budimpešti, nadaljuje se !e še preiskava na deželi. Jugoslavija pri odkritju spomenika Denisu Pariz, 4. oktobra, r. Pri odkritju sporne« nika Denisu je govoril tudi jugoslovenski poslanik Spalajkovid ter poveličeval zaslu« ge velikega moža. Tisoči srbskih beguncev ranjencev in dece, ki jih je Francija brat« sko sprejela in vzdrževala med vojno, se bo vedno s hvaležnostjo spominjala pokojnega Denisa in njegove gospe, ki so jih presrčno negovali. Poslanik Spalajkovid se je zahva« lil francoski vladi in narodu za usluge, ki so jih izkazali v najtragičnejših trenutkih za spas srbsko«hrvatsko«slovenskega naro« da. Na koncu je izrazil zagotovilo ljubavi Jugoslovenov Denisu in Francoski, domo« vini modrosti in junaštva. Maščevalec svoje sestre Atene, 5 oktobra, s. Čevljar s Krete ie s pe'imi streli iz revolverja težko ranil bivšega šefa venizelistične tajne policne, orož-niškega kapetana Verikakisa. Verikakis je ime! nalogo da varuje min. predsednika Panga'osa. Napadalec, ki so ga prijeli, izjavlja, da ie maščeval svojo sestro, kateri je Verikakis svoječasno obljubil zakon. Atentat na člana fašistovskega direktorija Firenze, 5. oktobra r. Dopoldne se je razširila po mestu vest, da je član fasistovskega direktorija cav. Luporinj ubit. Vest je napravila zelo mučen vtis po vsem mesta, zlasti veliko razburjenj pa je zbudila v fa-šistovskih krogih Domnevajo, da je Lirpo-ririja ubil neki GJovannj Ber.cioli, k] ga ie množica zasledovala, streljala nanj z revolverji ter so ga ranjenega prepeljati v boliiš-nico. Izvršeni so bili ulcrepi za zaščito javne varnosti, da se preprečijo nadilini incidenti. Vsa gledališča, kinematografi in javni lokali so zaprti v znak žalosti. Vrši se Preiskava, da se Izslede sokrivci. Smatra-da je atentat delo opozicije, ki vodi kam-nanjo proti fašistom. Morilec Rothstcck oproščen Dunaj, 5. oktobra, z. Danes se je vršila pred porotnim sodiščem razprava proti 21 letnemu zobotehniku Otonu Rothstocku, k! je umoril pisatelja Hugona Bettauerja. Morilec, ki je bil prej član narodno socialistične organizacije, je bil obtožen za-vratnega umora. Umor je izvršil 10. maria v uredniških prostorih lista »PcPaeers Wo-chensehrift«. Morilec je prišel ob 3. popoldne v uredništvo, izročil Bettaueriu neko nismo, nato pa nanj ustrelil petkrat fz revolverja. Težko rajrenega Bettaueria so prepeljali v bolnišnico, kjer je po dveh tednih umri. Morilec je priznal svoj čin ter izpovedal v preiskavi, da je umoril Bettiue--ja, ker je s svojimi duševnimi proizvodi ogrožal nravnost mladine v največji meri. Razprava pred porotnim sodiščem se je vršila danes pozno v noč. Porotniki so potrdili vprašanje uboja z 12 glasovi. VpraSa-nje, ali je bil obtoženec pri svojem dejanju Pri popolni duševni zavesti, so potrdili s 6 glasovi, s 6 glasovi pa Zanikali. Z ozirom na ta izrek norotnikov je predsednik sodnega senata proglasil oprostilno razsodbo. Ker e državni pravdnik predlagal, naj se obtoženec obdrži nadalje v zaporu, medtem ko je zagovornik dr. Riehl predlaga! takojšnjo izpustitev, je senat po kratkem posvetovanju Dred polnočjo sklenil, da se odda morilec Rothstock v umobolni00. Mencija Karniciu Dunaj, oktobra, r Mencija Karnieiov« ne nastopi kazni. Zagovorniki bodo te dni vložili prošnjo za pomiloščenje in v slučaju, da bo prošnja ugodno rešena, se bo vrnila v Bolgarsko. Vsekakor p« ne bo ostala v za« poru, ki bi mogel po mnenju zdravnikov povzročiti njeno smrt. Darujmo za sekoiski Tabor I v oditeiji «Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju» g. Ivan. Bizjak iz Celja, predsednik Zveze obrtnih društev; g. Ivan Rebek iz Celja, znani starešina slovenskih obrtnikov; g. Miloš Rozin iz Trbovelj, agilni organizator posavskega obrtništva. Minister Beneš o pomenu konference v Locarnu Praga, 4. oktobra. Včeraj pred odhodom v Locarno, kjer se kot zastopnik CSR, kot sosede nemške republike, udeleži konference o garancijskem paktu, je zunanji minister Beneš sprejel češke novinarje ter iim Je podal pregleden ekspoze o pomenu tega sestanka. Izvajanja ministra Beneša. ki bo v Locarnu imel nalogo, da čuva tudi interese Male antante, so za nas posebno zanimiva. Minister Beneš je izvajal: Garancijski nakt smatram za čin, ki bo v politiki Evrope po vojni imel pomen mejnika. Politično bo ta pakt če se posreči, ustvaril novo situacijo, ki se more karakterizirati s tremi važnimi dejstvi: 1.) s francosko - belgijsko - nemško pogodbo, ki ima dobesedno zabraniti in onemogočiti vojno med temi tremi državami; 2.) s sklenitvijo arbitražnih dogovorov Francije. Belgije, Poljske in Češkoslovaške z Nemčijo, kateri dogovori bi imeli isti cilj, da se namreč dobesedno onemogoči vojna in na njeno mesto postavi arbitraža; 3.) s pristopom Nemčije k Zvezi narodov. S tem pristopom in sprejetjem Nemčije bi se odstranila delitev evropskih držav na dve kategoriji, zmagalce in premagance, in bi se evropski položaj seveda znatno spremenil. Ce pride v Locarnu do sporazuma, pomeni to olajšanje v sledečih konkretnih točkah: 1.) na Renu, t. j. med Francijo in Nemčijo, je zagotovljen mir. S tem je tudi centralna Evropa v veliki meri konsolidirana in obvarovana možnosti konfliktov. 2.) Naši dosedanji dogovori in sklenjene garancijske pogodbe tako s Francijo, kakor tudi z državami Male antante, ostanejo neizpremenjene v veljavi. 3.) Dobimo pa še nova jamstva v obliki arbitražnih dogovorov, ki bodo stvarno in moralno novo obrambno sredstvo za vse one, ki bi mogli biti ogroženi. Na pogodbah ČSR s Francijo in med Malo antanto sedanja pogodba za Nemčijo ne bo nič spremenila, pač pa bo Francijo in vse druge države Nemčiji približala. V tem bo velik plus, velik napredek za vse udeležence. Evropa bo prisiljena, da obrne svoje poglede k perečemu problemu Iztoka, t. j. Rusije. Dokler se skupno ne lotimo tega problema, tudi evropski problem ne bo popolnoma rešen. Uverjen sem, da se nam tndi to približa, čim sklenemo garancijski pakt. Naša situacija tako dolgo ne bo definjtivna. dokler ni doseženo sodelovanje Rusije Moje stališče v tem vprašanju je znano, hočemo največje zbližanje in prijateljstvo s Poljsko, ravno tako pa želimo popolno prijateljstvo z Rusijo, do tiste mere, kakor obstoja med nami in Francijo. To vse je vpra-šanie bodočnosti. V Locarnu se bodo najpreie izmenjavali nazori med zavezniki in Nemčijo o načelih garancijske pogodbe, potem bomo pristopili k pogajanjem o arbitražnih dogovorih. Vprašanje taktike je, ali se bomo pogajali naenkrat ali vsak zase. Glavno je to, da so vsa pogajanja ena politična celota. Kakor je znano, se pripravlja v pod» pis pravzaprav šest diplomatskih dokumentov, namreč renski pakt, štiri arbitražni dogovori in garancijski dogovor, sličen našemu arbitražnemu paktu in sli čen poljsko - nemškemu paktu. Konstatiram, da bi pomenilo načelno napako, če bi kdo domneval, da bo sporazum v Locarnu mogel kakorkoli zmanjšati ali oslabiti dosedanje pravice in garancije, katere smo dosegli s pogodbami s Francijo in Malo antanto. Pogajanja v Locarnu naj bi le še bolj utrdila pogoje miru za nas, za Francijo in za Nemčijo. Če bi ne imela te vsebine. potem se ne podpišejo. V bistvu obstojita med zavezniki in Nemčijo dve sporni točki: 1.) kako naj se formulirajo garancije arbitražnih oo-godb in 2.) kakšen obseg naj te pogodbe imajo. Različnost v naziranjih pa ni nepremostljiva. Neuspeh v Waskingtonu Prvotne brzojavne vesti o začasnem sporazumu med francosko in ameriško delegacijo so se izkazale kot — netoč= ne. To se pravi, bile so točne, toda preuranjene. Kolikor je do sedaj znano, je zakrivil preuranjenost teh vesti neki francoski delegat, njihovo naknad no netočnost pa egoizem enega delu ameriških merodajnih činiteljev. — Uredništvo. Pariz, 3. oktobra. Finančni minister Caillaux in njegovi tovariši so zapustili Washington včeraj ob pol osmi uri zjutraj. Tako zgodaj so odpotovali zato da bi se izoenili noslo-vitvi, ki se ne bi mogla izvršiti brez precešnie ženiranosti z ene in z druge strani. Pet ur pozneje so bili Francozi že v Newyorku. kjer so se s kolodvora podali naravnost v hotel Ritz na intimno kosilo, ki jim ga je priredil ameriški »odbor za zunanje zadeve«. Ob pol petih je Caillaux sprejel francosko kolonijo, nato je večerjal v Lotus-klubu skupaj s 400 povabljenci. Z nastopom noči se je francoska delegacija vkrcala na »France« in odplula v Evropo. Ameriška ekspedicija »diktatorja fran coskih financ« je končala brez definitiv-nega rezultata. Formalni povod neuspehu se pripisuje nekemu članu francoske delegacije, ki ni zna! molčati in je izdal časopisju številke, na katerih se je baje dosege! sporazum. Mož je gotovo zakrivil to prenagljenost iz veselja da se ie vsaj nekaj doseglo. Upošteval pa ni, da so omenjeni »sporazum« odobravali le Mellon, Hoover, Thurley in 01ney. dočim so se Smoot, Crisp, Kellog in Burton odločno izrazili proti njemu. Američani niso smatrali francoske indi-skrecije za odpustljivo napako, temveč so reagirali nanjo z veliko butal-n o s t j o. Čutili so se zadete v svoji svo bodi odločevanja, češ, da so Francozi s svojo zgovornostjo hoteli potom ameriškega časopisja izvršiti pritisk na končni sklep finančne delegacije Zedinjenih držav. Zato je bil odgovor Amerike nenavadno rezek in katego-rično odklonilen. Da pa ne končajo pogajanja za ureditev francoskega dolga na katera sta obe deželi polagali toliko važnosti, s to gren ko noto, je predlagala ameriška delegacija francoski, naj zaenkrat plačuje Fran ciia 40 milijonov dolarjev na leto brez posebnega sporazuma. Končna pogajanja pa naj bi se obnovila, ko se razmere razjasnijo in bo lažje oceniti džjansko plačilno sposobnost Francije. Caillaux se vrača v Francijo, da se sporazume o tej ponudbi s svojimi tovariši, zakaj on je imel pooblastilo samo za slučaj definitivnega sporazuma. Kaj bo sklenila francoska vlada ie tre notno še težko reči, posebno zato ker bi po ameriškem predlogu onih letnih 40 milijonov dolarjev šlo na račun odplačevanja obresti, ne pa glavnice. Francozi bi torej bili čez pet let ravno toliko dolž ni kot danes. Če Francija odkloni ta provizorij. bi prišlo do precejšnje napetosti med obema republikama to in onstran Atlantske ga oceana. Na finančnem polju bi imela ta napetost občutne posledice za Francijo, čeprav francosko časonisje zatriu je, da Amerika ne more škodovati francoskemu franku, češ da je popolnoma zavarovan z aktivno francosko trgovin sko bilanco. Težje bi se občutil razdor na trgovskem polju. Zedinjene države, ki že itak vodijo zaščitno carinsko politiko, bi u-vedle še ostrejše mere. da popolnoma onemogočijo dovoz francoskega blaea v Ameriko. Francija bi morala reagirati z enakimi koraki, kar bi dovedlo do prave carinske vojne. Vendar obstoja še vedno upanje, da ne pride do teli skrajnosti, in da bodo zmerni elementi na obeh straneh omogo čili nadaljevanje pogajanj dinlomatičnim potom. Caillauxa pa seveda ne bodo več tako kmalu videli v Ameriki. Politične beležke + Razkol v SLS, «Slovenec» skuša z zavijanjem in smešenjem zatajiti dejstva. ki jih je navedel naš list pred par dnevi kot dokaz, da obstoja v klerikalni stranki sami nezadovoljstvo proti politiki onih krogov, ki so si v njej prilastili vso oblast in odločilno besedo. »Slovenec® skuša seveda to tajiti, dasl se omenjeno nesoglasje razviia že v javen boj in sta se pričela: krščansko-so-cijalno glasilo «Pravica» ter klerikalno kmetsko glasilo «Domoliub» medsebojno napadati in si očitati zahrbtno ro-varjenje. In da ne vre tudi med^ duhovščino samo. ki vidi, da ni dr. Korošče-va politika prinesla niti njej sami nobenih koristi, dasi je to glavni cilj klerikalne politike, še manj pa slovenskemu ljudstvu? Nai «Slovenec» pove, zakat sklicuje vodstvo SLS sestanke duhovščine, ki se jih znaten del duhovščine demonstrativno niti ne udeležuje in na katerih je došlo ponekod do zelo nasprotujočih si nastopov! Tudi naj pove. kako so ljubljanski klerikalci sami zadovoljni z «delom» svojega ljubljanskega poslanca dr. Korošca? «Slovenec» niti z besedo ne skuša ovreči naše navedbe, da so katoliški akademiki že spomladi poslali vodstvu SLS obširno spomenico o svojih zahtevah, da pa so poslovni politiki v vodstvu SLS njihovo akcijo zatrli, ker so mlajši inteligeriti v klerikalni stranki gmotno popolnoma odvisni od njihove milosti. Za »Slovenčev® odgovor je zelo značilno, da te stvari sploh ne omenja in da teh poslovnih politikov sploh ne skuša braniti, ker ve. da bi se z obrambo splošno znanih stvari pred javnostjo samo osmešil. Je že res. da so «Slovencu» neljuba dejstva, ki smo jih navedli in ki osvetljujejo krščansko solidarnost v klerikalni stranki. ugotavljamo pa. da ni niti enega ovrgel. + Depolitizacija «Kmetijske družbe«. V sobotnem »Jutru® je posl. dr. Žerjav napisal članek o potrebi depolitizacije »Kmetijske družbe®. «Slovenec» pristav Ija njegovim izvajanjem: «Mi se z večino izvajanj dr. Žerjava strinjamo in zelo nas veseli, da slišimo tudi od te strani besedo «depo!itizacija», ki smo jo že davno poudarili, toda dogodki komaj preteklega leta — da ne segamo nazaj — nas uče, da moramo biti silno previd ni, če hočemo verjeti v iskrenost zgoraj navedenih besed®. Ugotavljamo, da veljajo izvajanja dr. Žerjava ravno tako za klerikalce kakor za Pucljeve pristaše, kajti res je, da je prva zanesla politiko v «Kmetijsko družbo® klerikalna stranka in to že pred vojno. »Sloven čeve» trditve glede depolitizacije «Kme tijske družbe» so zgolj hinavščina, kar najbolj dokazuje Jarčeva doba v »Kmetijski družbi®. Kakor je SDS obsojala klerikalno partizanstvo v «Kmetijski družbi® ravno tako obsoja tudi radičev-sko. Če ima kdo pravico dvomiti nad iskrenostjo izjav, ima pravico dvomiti SDS nad iskrenostjo «S1ovenčeve® želje po depolitizaciji «Kmetijske družbe®. + Radičevski porazi pri občinskih volitvah. Pri občinskih volitvah v Hrvatski in Slavoniii niso radičevski glasovi nikjer narastii, četudi so ponekod nastopali skupno s frankovci in zaiedničar-ji. V Ogulinu bi se skoro zgodilo, da ostaneb brez mandata. Ako bi dobili frankovci še 50 glasov, bi radičevci doživeli poi>oln poraz. V Karlovcu so izgubili 607 glasov. V Križevcih so v nedeljo dobili izmed 20 odbornikov samo 8 odbornikov ter tako izgubili večino, ki so jo orei imeli. V Sisku je SDS napredovala za 80 % ter so dobili radičevci 8 mandatov. SDS 5. HZ 4. komunisti 3. sociialisti 2, en mandat pa je sporen med radičevci in radikali. Pri zadnjih skupščinskih volitvah je SDS dobila tu 217 glasov, sedaj pa je dobila 384. V Petrovaradinu ie bil izvoljen za župana radičevski disident. kar je zelo porazno učinkovalo na sporazumaše. V Vinkovcih ie bil za župana izvoljen radikal. za podžupana pa samostojni demokrat. s čemer so radičevci in zajed-ničarii izgubili iz svojih rok občinsko upravo. + Stiepan Radič — hrvatski ban? Za svojega bivania v Beogradu ie podpred sednik HSS dr. Maček izjavil, da se bo Radiču omogočilo na drug način vršiti podpredsedniško dolžnost v vladi, ako že formalno ne more postati podpredsednik vlade. Beograiske «Novosti® pišejo. da se ie v zvezi s to iziavo pojavila v političnih krogih verzija, da bi imel Stiepan Radič postati hrvatski ban. da se bo ta čast vzpostavila in da bo tako postal Stiepan Radič član vlade. Brez dvoma ie, pristavljajo »Novosti«, da je treba to verzijo sprejeti z veliko rezervo. + Radičeve skrbi. »Obzor® poroča, da ie vprašanje vstopa Stjepana Radiča v vlado načelno rešeno, vendar je komplicirana njegova izvedba. Kakor piše «Obzor». se ima to vprašanje rešiti po povratku Pašiča v Beograd na ta način, da bi v volilnem okrožiu. v katerem ima fISS sigurno večino, odstopili vsi radičevski poslanci, nakar bi bile za to okro žje razpisane nove volitve, pri katerih bi St. Radič kandidiral. Šele potem bi se izvršila preosnova vlade, v katero bi St. Radič vstopil kot parlamentarec. — Zagrebški »Večer® pa ponoča, da gre predvsem za to, kako bi se St. Radiču omogočilo, da postane podpredsednik vlade. Kakor pravi ta list, prevladuje v vladnih krogih mnenje, da bi se to vprašanje moglo najenostavneje rešiti na ta način, da bi dobil St. Radič ministrstvo brez portfelja. vsi člani vlade pa bi se njemu v korist odrekli svojemu »ran-gu». Tako bi mogel postati Radič po «rangu» prvi za Pašičem ter izvrševati dolžnosti podpredsednika vlade. Kakor poroča «Večer», se bo o »rangu® St. Radiča razpravljalo takoj po povratku Pašiča v Beograd. Torej je odvisno od Pašiča, v kakšen »sporazumaški rang» bo prišel St. Radič. Ali bodo vpeljali tudi posebne «seljaške» uniforme, da se bo «rang» bolje poznal, še ni znano. Mladinska organizacija Kamnik. Ustanovni občni zboT Edinosti, ki bi se imel vršiti 5. t. m. se je preložil na 7. t. m. ter vabimo vso napredno mladino, da se istega polnoštevilno udeleži. Ljubljana. Tamburaška vaja se vrši danes na kar opozarjamo vse člane tega odseka. Dramatični odsek ima istotako danes skušnjo. Vse člane »Edinosti« Ljubljana o požar« jamo, da se vrši vpisovanje za plesno šolo samo do 10. t. m. od 7. — 9. zvečer v dru« štvenem lokalu, Narodni dom, 1. nadstropje levo. Ženitbeni goljuf se skriva po Ljubljani! Dekleta, vdove ogibajte se ga. fePrimorja * Smrtna kosa.. Na vrhu sv. Mihaela blizu Gorice je preminul v najlepši moški dobi učitelj Josip Cotič. Pokojnik zapušča ženo z otrokom, mater in dve sestri. Podlegel je bolezni, katero si je nakopal v svetovni voj« ni. V Bazovici pri Trstu so v nedeljo polo« žili k večnemu počitku posestnika in gostil« ničarja Andreja Grgiča. N. p. v m. * Smrt v škafu vode. V Svetem pri Kom« nu so je utopil dveletni otrok Jakomčeve družine v škafu vode. Mati je bila za posle« na v hiši in je pustila otroka za trenutek samega. Ko se je vrnila, ga je našla mrtve« ga v škafu vode. * Poroka. V nedeljo se je poročil v Tr» stu član pevskega društva »Ilirija® g. Albin Bremec z gdčno Minko Komparovo * Burja rm Krasu. Te dni je razsajala na Krasu močna burja, ki je napravila poseb« no veliko škode na trtah. Obtrgala je še tisto malo grozdja, ki je ostalo neprizadeto od skrajno slabe letine. * Strašna nesreča v tržaški prosti luki. 451etni pleskar Adolf Metelko je bil zapo« slen v tržaški prosti luki. Delal je na ogrodju v tretjem nadstropju nekega skla« dišča stoje na deski. Ko je končal delo, je hotel priti poceni na tla ter je skočil v dvi« galo, ki se je baš začelo premikati. Skok pa je bil tako nesrečen, da je prišel Metel« ko med dvigalo in zid. Dvigalo ga je po« tegnilo za seboj ter ga popolnoma zmeč« kalo. Izdihnil je še predno so ga prepeljali v bolnišnico. * Tatvina v tržaški okolici. Neznani ta« tovi so okradli Ivana Pečarja, stanujočega na Vrdeli pri Trstu. Odnesli so mu za 2 tU soč lir obleke in perila. * Drugorodci v javnih lokalih. Tržaško uradno glasilo «Osservatore Triestino® ob« javlja značilno vest, da je podprefekt v Bolcanu izdal naredbo, ki prepoveduje za« poslitev več nego pet odstotkov tujega osobja v hotelih, gostilnah in javnih lokalih Gornjega Poadižja. Povod za to odredbo je baje dalo nezadostno znanje italijanske« ga jezika. * Obsodba radi aLepe naše domovine» v Ajdovščini. Italijanske oblasti so pred ča» som zaprle štiri Ajdovce, ker so v neki do« mači gostilni prepevali za ajdovske razme« re prikrojeno pesem «Lepa naša domovina®. Goreči pevci, ki so presedeli tudi nekaj dni v zaporu, so bili sedaj obsojeni radi kalenja nočnega miru na pet dni ječe in na dvajset lir globe. Veliki češki film oKristalna princesa® ali »Kaznjenčeva božična noč®. Jutri kino «Dvor» ii zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Trbovljah Trbovlje, 5. oktobra. Dopoldansko zborovanje Zveze. Včeraj se je vršil v Trbovljah občni zbor »Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju«, katerega so se udeležili delegati včlanjenih društev, poleg tega pa tudi mnogo onih, ki še niso včlanjena. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze g. Ivan Bizjak, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče delegate in goste, zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Pretnarja in končno zastopnika »Jutra«. Po prečitaniu pozdrav nega pisma »Saveza hrvatskih obrtnikov« v Zagrebu je nato podal besedo začasnemu tajniku g. Franju Čepinu. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da se je ustanovila Zveza 20. avgusta 1. 1922. Sistematično se je delalo do 20. aprila 1. 1923., ko je bil tajnik še obrtno-zadružni nadzornik g. Ignac Založnik. Do tega časa je bilo rešenih 208 dooi-sov. včlanjenih pa je bilo 13 društev. Do zadnjega časa je bilo 1236 redno plaču-jočih članov, medtem ko šteje Zveza še enkrat toliko članov. Od leta 1923. je prenehalo sistematično delovanje, čemur ie bilo krivo tudi pomanjkanje denarja. Letos 23. avgusta se ie sklenilo sklicati prvi redni občni zbor. na katerem se naj bi izdelale smernice za bodoče delo. Tega dne je prevzel začasno tajniško mesto g. Franio Čenin. Po prečitanju zapisnika ustanovnega zbora Zveze iz 1. 1922. v Celju se ie oglasil k besedi g. dr. Josip Pretnar, ki je V imenu Zbornice pozdravil navzoče. Opozarjal ie na nujno potrebo krepke organizacije, ki naj zanese v obrtniške vrste duha skupnosti in stanovske zavesti ter nai da poudarek zahtevam obrtništva. Obrtne zadruge in zveze ki temeljijo na predpisih obrtnega reda. in obrtniška društva in zveze teh društev, ki temelje na društvenem zakonu, se medsebojno dopolnjujejo. V kraiih. kier so obrtniki porazdeljeni na razne strokovne zadruge z oddaljenim sedežem, je hvaležno polje za obrtna društva. Ta morajo združevati vse obrtništvo dotič-nega kraja in delovati za splošne in specijalne lokalne interese obrtništva. Skupno ognjišče in matica obrtnim društvom naj bo zveza, ki iim dajai iniciativo in nudi oporo. Izvajanja dr. Pretnarja so bila sprejeta z iskrenim odobravanjem. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da raznolaga Zveza s 4230 Din goto vine. G. Bizjak je povdaril. da je bilo mogoče vzdržati Zvezo le z izredno sub vencijo v znesku 5000 Din. Na niegov predlog sta pregledala stanje blagaine gg. Ivan Berger iz Trbovelj in Avgust Dolinšek iz Hrastnika. Nato se ie nričel živahen razgovor o proračunu za bodoče poslovno leto. Posebno se je ooudar-jala potreba stalnega tajnika-uradnika. G. Ivan Rebek je svetoval, naj gredo obrtniki v hranilnice in posojilnice in naj skušajo doseči subvenciie. Kjer ™a ne bi to šlo, naj ustanove svoje, kajti brez denarja in brez soodločujoče besede pri gospodarskih korporaciiah se ne da delati. Po stvarni debati je bil odobren proračun, ki znaša 15.000 Din kar se n^1' bi krilo s članarino in s prireditve?, nadalje pa se je sklenilo pozvati vsa še nevčlaniena društva na pristop v Zvezo. Več navzočih zastopnikov poedinih društev se je takoj informiralo glede pristopa. Po primernih pojasnilih se je prešlo k volitvam. Izvoljeni so bili in sicer soglasno, sledeči gospodje: za predsednika Ivan Bizjak iz Celia, za prvega podpredsednika Josip T u r k iz Ljubljane, za drugega podpredsednika Jakob Za dr a v e c iz Središča pri Ptuju, za odbornike: Miloš Rozin iz Trbovelj. Avgust Dolinšek iz Hrastnika, Josip Kolar iz Vranskega, Martin Kolšek, Ivan Rebek in Mihael Vrenko, vsi trije iz Celja. Ker se glede drugih odbornikov ni bilo mogoče zediniti, se je sklenilo, da naj imenujejo na prvi prihodnji seji sledeča obrtna društva po enega zastopnika kot odbornika v Zvezo: Obrtn'o društvo Brežice. Šoštanj, Jesenice. Ljubljana, Maribor in Sloven.igradec. Za namestnike so bili izvoljeni: Ivan Berger iz Trbovelj, Jernej Golčar iz Celja, Runert Borko iz Središča pri Ptuju; za računska preglednika: Anton Planine iz Trbovelj in Miloš Hohnje-s iz Celia. Pri slučajnostih se je sprožila marsi-■ katera zanimiva ideja. Popoldansko obrtniško zborovanje. Popoldne ob 2. se je vršilo obrtniško zborovanje, ki ga je otvoril kot predsednik g. Miloš Rozin, predsednik Obrtnega društva Trbovlje-Hrastnik-Dol v Trbovljah. Ko je na kratko omenil vse križe in težave, ki tarejo obrtništvo, je podal besedo g. Ivanu R e b e k u iz Celja. Le-ta je v svojem referatu o pomenu pridobitnih zadrug spregovoril o težki gospodarski krizi, ki tare aanašniega obrtnika, o tem. da ni obrtništvo zadostno organizirano, za kar je naštel več vzgledov, in o veliki potrebi obrtniške-j ga pridobitnega zadrugarstva. Opozo-j ril je med drugim na potrebo krojaške 1 produktivne zadruge za celo Slovenijo, ki bi nudila krojaškim mojstrom primer no organizirana, možnost udeležbe pri licitacijah državnih dobav. Za niim je dobil besedo g. dr. Josip Pretnar, ki je podal kratko zsrodovi-no gospodarskega razvoja obrtnika v plošlosti. V nadaljnem je očrtal težak položaj obrtništva po prevratu. Pomanj kanje dela. nelikvidnost naročnikov, huda konkurenca, pomanjkanje denarja, visoki režijski stroški in neznosna draginja na eni strani, na drugi pa davčna preobremenitev in razne socijalne dajatve izčrpavajo obrtnika tako. da mu preti propadanje. Treba je iskati odpo-moči:. dvigniti se mora strokovna usposobljenost obrtnika in kvaliteta obrtniških izdelkov ter si pomagati z združevanjem gospodarskih jn pridobitnih za drug, v katere je treba zanesti več trgovskega duha in boljše tehnično vodstvo. Treba pa je tudi. da priskoči obrtniku na pomoč predvsem država z olajšanjem davčnih bremen in socijalnih da jatev, s primerno carinsko in prometno politiko, s podpiranjem zadrugarstva, z dajanjem cenenih kreditov, podpiranjem strokovnega šolstva in drugih institucij za pospeševanje obrta. Kakor kmet. ta-j ko je'tudi obrtnik eden glavnih stebrov | države in narodnega gospodarstva. Kot tretji govornik ie nastopil g. Nace Založnik obrtno-zadružni nadzornik pri velikem županu v Mariboru. V svojem govoru je povdaril. da se mora obrtništvo usposobiti za kvalitetno najboljše delo in se s primerno šolsko izobrazbo prilagoditi zahtevam moderne dobe, če se hoče v novih razmerah vzdržati, razvijati in uveljaviti. Naše obrtno šolstvo je zelo revno, tako da smo navezani le na splošne obrtno-na-| daljevalne šole, ki pa ne nudijo vajencem one koristi ki jo naj bi imeli od te šole. Naštel je več prav značilnih vzrokov in podčrtal, da je treba stremeti za tem, da se bo pouk vršil kolikor mogoče ločeno po strokah ali vsaj po skuni-nah sorodnih strok, s čimer še ni rečeno da je treba zavreči splošne nadaljevalne ; šole. Le-te je povsod snovati kjer je vsaj 20 vaiencev. če iih ie pa mani, se naj osnujejo nedeljski tečaji. Govornik je podal nato izčrpno statistiko obrtnih šol v Sloveniji in prešel na njih financiranje. Predsednik krajevne organizacije SDS g. upravitelj Robert Plavšak ie po zdravil zbor v imenu samostojnih demokratov. Opravičil ie poslanca min. n. r. g. drja Žerjava, ki ie bi! vsled nenadnega odpoklica v Beograd zadržan ter je sporočil njegove oozdrave in želie za Čim nailepši usneh obrtniškega sestanka. Iziava g. Plavšaka ie bila prejeta z živim odobravaniem in zboroval-ci so sklenili naj se g. Žerjavu pošlje pozdravna brzojavka s prošnjo, da tudi v bodoče posveti razvoju domačega obrtništva največjo pažnjo. Nato je sledila živahna debata, ki je bila zaključena s tem. da so zborovalci ob velikih ovaciiah kralju sklenili poslati Nj. Vel. udanostno brzojavko, v kateri prosijo zaščite za obrtniški stan. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi ministru trgovine in industrije g. dr. Krajaču. Predložene resolucije (ki jih naknadno objavimo) so bile soglasno sprejete. S primernimi besedami, v katerih ie povdarjal važnost občnega zbora Zveze in čim ožjega sodelovanja obrtnikov v dobrobit obrtniškega stanu je predsednik g. Rozin zaključil lepo uspelo zborovanje. Nato se je v okviru vesele trgatve grozdja vršila animirana prireditev, ki je združila obrtnike in mnoge prijatelje iz vseh krogov v živahni in prijetni zabavi Ustanovitev Zveze kulturnih društev v Mariboru Maribor. 5. oktobra. V nedeiio dopoldne je dobila tudi mariborska oblast svojo Zvezo kulturnih društev, ki bo gotovo zlasti na deželi razvila čilo delavnost, saj sta izvedla priprave za ustanovitev večinoma dva učitelia. gtr Skala in Robnik iz Maribora. Pri izvajanju obširnega programa jim bo gotovo tudi v bodoče stalo ob strani vse učiteijstvo na deželi, s čimer pa ie že tudi vnaprej zasiguran uspeh. Na predvečer ustanovitve je priredilo Dramatičio društvo v Narodnem do mu umetniški večer, ki pa bi bil lahki) bolie obiskan. Večja mesta pač običajno kažejo manj zanimanja za podrobno kui turno delo kot naša prosvetna žarišča po deželi, kjer je vsak inteligentna detu. Program večera pa je bil skrbno izbran ter je zbor sodelujočih lepo pokazal smer skupnega dela prosvetnih pi.io.iir-jev. Predvsem smo s ponosom opazili velik nanredek sokolskega orkestra pod vodstvom strokovnega učitelja gosp. Šušteršiča. Sobotna izvajanja orkestra so bila na umetniški višini. Prav tako je nudila velik umetniški užitek igra članov Narodnega gledališča pod režijo ravnatelja gosp. Bratine. Gdč. Kraljeva je ponos Maribora. Pa tudi drugi igralci so bili na višini. Petje naših pevski društev »Glasbene Matice*. «Drave» in «Ja drana» ie ponovno pokazalo visoko pevsko kulturo Mariborčanov. Ljubezen do naše pesmi postaja skoro prva vrlina našega obmejnega Maribora. Sodelovala je tudi pobreška «Zarja» s svojo godbo. Med navzočimi smo opazili tudi velikega župana dr. Pirkmaierja. podžupana Maribora gosp. dr. Lipokla in druge odiičnike. Pri naslednjih točkah sporeda pa je prišlo še toliko zamudnikov, da je postala dvorana polagoma z galerijo vred polna. Naslednji dan S6 zbralo lepo število duševnih delavcev, ki so zastopali nad 30 kulturnih društev iz mariborske ob'asti. Zborovanje je otvoril v imenu pripravljalnega odbora gosp. dr. Strm-šck. ki je med drugim pozdravil šefa prosvetnega oddelka gosp. dr. Poljanca. ministra na razpoloženju gosp. dr. Ku-kovca, predsednika ljubljanske ZKD g. ravnatelja Juga, tajnika iste g. Prešerna ter zastopnike raznih društev itd. Tajnik pripravljalnega odbora g. Skala ie podal sliko dosedanjega pripravljalnega dela in je med drugim ugotovil razveseljivo dejstvo, da ie že ljubljanska ZKD imela iz mariborske oblasti organiziranih nad sto društev, medtem pa je stopilo k mariborski ZKD še 48 društev. tako da bo predstavljala nova Zveza izredno močno skupino kulturnih društev. Iz več kot 30 krajev so dospele že dosedai pripravljalnemu odboru prošnje za predavanja. Dosedanji odbor je stopil že v stik z raznimi predavatelj! in bo Zveza v kratkem Poslala vsem društvom seznam razpoložljivih predavani. Pri nadaljnem sporedu so govorili o nalogah ZKD ravnatelj g. Jug. prosvetni šef g. dr. Polianec. minister n. r. g. dr. Kukovec, tainik ljubljanske ZKD g. Prešeren, imenom Ljudske univerze g. prof. Favaj in drugi. Pri volitvah odbora ie bil izvoljen za predsednika ZKD v Mariboru učiteli gosp. Anton Skala iz Maribora, v odbor pa gg.: prof. dr. Makso Kovačič. orof. Strm-šek. učitelj Malenšek, Robnik, Domin-kuš. podpolkovnik v p. Herman Vidmar, uradnik Ivan Keižar. sndnik Franc Juha"'. odvetnik dr. Boštmnčič. ravnatelj rrcščnn^ke šole Drago Humek ter novinar Vekoslav Soindler. Po volitvah so -e obravnavala še razna organizatorič-n? vnrnšnn:a Zveze, tako glede izposo-ie<-nn<<> n-cft-Tiov. predavani. Jubilejni koncert »Ljubljanskega Zvona" Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela «Union» v Ljubljani slavnostni koncert pevskega društva «Ljubl.ianski «Zvon». ki si ie znal tekom svojega 20-letnega obstoja priboriti v našem mestu toliko simpatij, da je bila unionska dvorana včerai polna, kakor že dolgo ne. Koncert sam je bil najskrbneje pripravljen in spored stopnjevito sestavljen. Prve točke so bile posvečene moškemu. druge ženskemu in končno mešanemu zboru. Moški zbor je zapel štiri Adamičeve pesmi, ki so se vse. razen ene. topot izvajale prvič, in ki so izšle pred kratkim v izdaji «Zborov». Moški zbor. ki šteje približno 40 članov, ie zapel z vznosom in občutkom into-nančrao dosti nevarne Adamičeve pesmi, ki smo iim pred kratkim posvetili dališi članek. Pri drugi pesmi (»Mara v jeze-ie pri tej priliki praznoval petnaisletni-co svojega društvenega delovmja. ter mu v imenu svoji': društev izročili nekaj vencev in šopkov. Pri ženskih zborih je sodeloval kot pianist dirigent ljubljanske opere, goso. Niko Štritof. ki je muzikalno fino občuteno sledil dirigen-tovi interpretaciji Pri zadnji, slavnostni točki, Psalmu. ki je veliko osnovana, a precej neenotno izdelana skladba in ki očituje dokaj talenta, ie sodeloval poleg pianista še gosp. Heri Svetel ob harmoniju. Koncert, ki mu ie prisostvovala ognom na množica občinstva in ki je vsled primerne izbere sporeda trajal Ie do 10. ure. je bil nov dokaz, da ima Ljubljana v «Zvonu» mlado, krepko zborovsko institucijo, ki razpolaga s svežimi, mladimi glasovi in z vedno čilim in odušev-Ijenim dirigentom, ki bo, kakor je z zanesljivostjo pričakovati. I v bodoče vodil svojo zvesto četo s krepko roko naprej do še lepših uspehov. V imenu zbora se dr. Rus zahvaljule Jav no Zorku Prelovcu za njegovo nožrtvo-valno delo pri Ljubljanskem Zvonu. O. pevovodia Premelč Čestita Zvonu in obema slavljencema v imenu Zvona iz Šmartna pri Litiji. Inženjer Pavel Vrbič v imenu Zvona iz rudarskih Trboveli. Predsednik Lujo Drenovec imenuje od dolge vrste delavcev in pevcev Ljubljanskega Zvona g. Jožeta Jamnika marljivega 20 letnega arhivarja in upravnika številnih notnih izdai. nadalje g. Sla-voza Gartnerja, ki je osivel v svojem dolgoletnem vestnem izvrševanju gospodarskih poslov Ljubljanskega Zvona. Od pevcev pa omenja g. Lojzeta Pipa. člana opernega zbora, ki ie že od 1. 1897. pevec in član Ljubln korroracij. med njimi Sokola l.. Sokola II. in L.iublianskega Sokola. Glasbene Matice v Liubljani in Mariboru ter Saveza hrvatskih pievačkih društava čestitali požrtvovalnemu pevovodii. ki ELITNI !iINC 'lati c a Telefon 124. Predstave ob: 4., '/26., V2S. in 9. Prvovrstni '-metniški or- xester svra pri n'et1>tavab vseh Pozor! Pozork Danes se predvaja prekrasni velefilm nemške iova'ne ,UFA", ki ie izdelala film ,\ibelnn?e" KDOR £12 SMZJS... s prvakom nemških Igralcev slovitim Emil Jannings-om, ki nam ie znan kod veliki traged a obenem tudi neodohivi komik Njeeova igra je dovršena in brezkonkurenčna. Vsi str kovni listi so polni hvaie o njem in enoglasno nazivljejo ta film za njegovo najboljše delo. Vsebina ie p< snela i : življenja, režija filma, kakor rri vseh Ufa-fiimih na višku. Intimno slavlje „Lj"nb!janskega Zvona" Po sinočnem veleuspelem koncertu se ie zbralo občinstvo v restavracijskih prostorih Uniona. Predsednik »Ljubi. Zvona« g. Lujo Drenovec je pozdravil prvi vrsti zastopnika hrvatskega pevskega saveza skladatelja in pevovodjo g. Matza, nadalje zastopnike iz Maribora. Kočevja in drugih krajev Slovenije in Liubljane. pred vsem pa zastopnika zasnžmene Gorice, in Idrije, roistneca kraia Zorka Prelovca. Pozdravlja tudi župnika Aljaža iz Dovjem in obžaluje da. tretjega slavljenca g. Rmila Adamiča ni tu. Za njim je g. Smodej čestital slavljencu v imenu glasbenega društva Ljubljana, dr. Ravnihar pa v imenu Glas bene Matice. G. Silvin Pečenko, predsednik pevskega zbora Glasbene Matice naglasa v prisrčnih besedah tesne zveze in srčno prijateljstvo, ki vlada med nie-govim pevskim zborom in Liublianskim Zvonom. Zastopnik Glasbene Matice iz Maribora govori obenem tudi v imenu Koroške, ki mu na danes ni več zagrnje na v črni pajčolan. kakor pred petimi leti. Maribor bo petletnico plebiscita praznoval z bojno pesmiio. Član pevske ga zbora Ljubljanskega Zvona prof. dr. Rus se obrača do zasužnjenih bratov onstran meja. Ljubljanski Zvon ie 1. 1910 prinesel iz Beograda na svoji zastavi trak z napisom: »Karagjorgje«. Naj bodo nerešeni bratje čuječni v pričakovaniu. da privihra pole? drugih zastav tudi zastava Ljubljanskega Zvona z nanosom »Karagjorgje« v njihove kraje. Prišli pa bodo pevci z narodno pesmiio uglasbeno od našega priljubljenega Fmila Adamiča V ta namen Ljubljanski Zvon noklania g. Adamiču štiri krasno vezane km^e Štrekljevih slovenskih narodnih nesmi. polni, da velik del gostov in gratHnntov ni mogel dobiti prostora. Med govorom g. Šviglja se je pojavil ob burnem akla-miraniu tretii slavljenec g. Fmil Adamič Vrhu odličnega moralnega usneha ima Ljubljanski Zvon zaznamovati tudi znaten gmoten uspeh. To ie tem bolie. ker je od vseh naših pevskih društev on edini, ki poleg koncertnega oetia vrši tudi požrtvovalno službo glasbenega založnika. Poslanec dr, Pivko v Savinjski dolini Narodni poslanec g. dr. Pivko je imel zadnja dva dni več lepo uspcl;h sestankov in zborovanj v Savinjski dolini, in sicer v soboto 3. oktobra ob 17. na Polzeli, ob 20. v Brasiovčah. v nedeljo 4. oktobra zjutraj zbor krajevne organizacije SDS v Braslov« čan v gostilni g. Plaskan pod predsedstvom g. Omladiča. Zborovanje je bilo prav lepo obiskano. Tudi pristašev nasprotnik strank ni manjkalo. Poslanec dr. Pivko je obširno poročal o političnem položaju ter so navzo« či zelo pozorno poslušali njegova izvajanja ter izrekli popolno zaupnico vodstvu SDS. Pri debati so možje obravnavali razna go« sr>odarska vprašanja posebno glede hmeljar siva. — Isti dan ob 15. jc zboroval g. po» slanec v Grižah pri Žalcu v dvorani gc. Pi* klove. Tu se je zbralo okoli sto poslušalcev delavcev in posestnikov iz Griž, Zabukovce in sosednjih krajev. To zborovanje je bilo eno najlepših, kar jih je bilo dosedaj v Gri» žah. Po zaslugi marljivega delovanja tam> kajšnje krajevne organizacije je dobil ta kraj že dokaj napredno lice, k čemur so pripomogli v SDS organizirani dclavci. K debati se je oglasilo okoli deset domačinov possstnikov in delavcev, ki so govorili o po= trebah rudarjev in hmeljarjev domačega kraja. Ljubljanska opera. Prva repriza opere »Mrtve oči«, ki ie pri premieri dosegla tako izredno lep uspeh, se vrši dan.^s, dne 6. oktobra in sicer za red C Gledališke obiskovalce na vljudno obveščamo, dn ie poleg abonentskih sedežev še dovelj sedežev In I o? vseli vrst na razpolago pri dnevni odnosno večerni blagani. Zasedba opere je ista kakor pri premijeri. Ljubljanska drama. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bn v sredo, dne 7. t. m. ob 8. ar! zvečer. Vprizori se Fr. Langerja drama v 15 slikah «Periferi.ia». Avtor Lan-ger ie sodoben češki dramatik in pri nas že vpeljan ter dobro znan po svoji komediji. igrani v predlanski sezoni, .Kameli skozi uho š'rvanke». Naslov njegove nove drame «P?rifer!:a» pomeni okoliš praškega mesta, iz katerega so nabrani vsi junaki z glavno junakinjo vred predmestno iahko-žfvko Anči. ki živ! od čarov svojega lepega. mladega telesa. Njen pravi fant le krotki m zali natakarček in plesalec Franci, katerega duša ie prepoštena. da bi mogla najti ravnovesja potem, ko je storil v nagli jezi ljubosurrn'i grdo barabijo. Tako raste in rtastaia sredi pisane in veseie predmestne drufbe drama, ki konča z Anično smrtjo. a za Francija z ječo. Celo delo je sestav-Ter.o iz 15 burnih in mestoma drastično-ka-rakterističnih slik. ki nas seznanjajo s pre-rrnog'nji tipičnimi zastopniki predmestja. Olavri žensko vlogo, Anči. igra ga. Nabloc-ka, glavno moško. Francija, g Pogoz. Fran-ci'eva prijatelja Barbcro in Tonija bosta predstavljala gg. Cesar in Plut. sodnika g. Kralj, gospo, katero moža ie Franci ubil. ga. \Vinfrovn. njeno služkinjo srna !e*Vova, ravnatelja bara g. Povhe. Dramo .ie izrežiral in izcertiral g. Šest. De'oma nove inscena-cije je izgotovil g. Skružnv. Pri slikah v baru s.-icfeluie primerna godba. Proi. M. D. Giurlč v Liubljani. Znani grafični umetnik, prof. M. D. Ojurid je dospel v Ljubljano in ostane v našem mestu toliko časa. da prouči razstavo cortretnega slikarstva na Slovenskem v Jakopičevem paviTonti. Prof Giurič, ki je tudi uvaževan umetniški kritik, kani napisat' o našem slikarstvu obširno razpravo, katero bo tiska! v Zagrebu. Zagrebški »Kolašl« v Parizu. Zagrebško pevsko društvo »Kolo«, ki ie pelo v Cu-rihu, ie nastopilo dne 1. In 4. oktubra v pariški koncertni dvorani, v prostoTih razstave za mednarodno dekorativno umetnost. Koncertu je prisostv.val med drugimi p-j-siartik beograjske v'ade v Parizu g. Spaiaj-kovič. Zbor ie vodil kapeinik Oskar Smo-dek. Na programu so bili skladatelji: Ma-neilovič Lajov'c, Mnl:rani?c. Dnbronič. Adamič :i Štolcer. Oba konceTta ie posetilo izredno rrtiogo frrncrs'-egn občinstva. Prhoda v Zagrebu. Češki violinski vir-, troz Vaša Pf hoda je izvajal na rvo.iem violinskem koncertu v Zagrebu Dovvinkovo sonato v F-molu ter Lalovo »Symphonie Espagnole« op. 21. Drugi del produkcij? ie obsegal Schubertovo »Ave Mariio«, Gou-nodov 'Popo'ni valček«, nekaj Chopinovih ^klaijb in Paganinfev »Ples čarovnic«. Premijera Nušičeve drame »Tako je moralo biti« v Sarajevu. V soboto, dne 3. t. m. je bila v sarajevskem gledališču premijera. Igrala se je Nušičeva drarra »Tako *e mora'O bit!«, katero ie svojčas izdala »Srpska Književna Zadruga«, v štirih de-anjih in katero je sedaj pisatelj skrajšal za en akt. »Tako je moralo biti« je družabna drama ter prikazuie zakon med možem \z siromašnih krogov ter ženo i z bogate obi-telji. Glasom kritike gre femu delu prvenstvo med Nušičevimi resriTij dramatskimi komrdi. Režiral ie g. Jevtič. Šestdesetletnica dramafka Maksa Hal-'oeja. Nemški dramatik Maks Halbe, ki je poleg Hauptmanna m Sudermanna dobro znan tudi v inozemstvu, ie obhajal v nede- iio, dne 4. t. m. svoj šestdeseti rojstni dan. flafbe je pri nas znan po svoji drami »Mladost«, napisal pa je še več drugih del, n. pr.: Mati zemlja. Brezdomci. Tok Itd. Dunalska Volksopera zaprta. Upravni svet dunajske Volksrpcre je pred nekaj dnevj zaprl zavod radi težkega denarnega položaja, pred katerim je moral kapitulf ravnatelj Gruder Girtram. Kljub temu pa zatruije, dn bodo merodajni krogi sk-u- .. vnovič sanirati gledališče. Goriški slikar Jožef Tominc. Zbirka slikarjev in portretistov na razstavi portreta v Jakopičevem paviljonu ie med drugim pomnožena z novim mojstrom portretistom, Jožefom Tomincem. Kakor sta se zlasti odlikovala v prvi polovici 19. stol. v Ljubljani Matevž Langus In Mihael Stroj, tako se je odlično meril na Goriškem Jožef Tominc s svojim umetnostnim delovanjem z moistri dobe. Njegova dela so razpršena po svetu in le s težkimi gmotnimi žrtvami se je Galeriji posrečilo dobiti za razstavo iz Trsta njegove portrete. Ker za Ljubljano in Kranjsko ni delal zato so pri nas njegova deia prava zanimivost in redkost. Na veliki razstavi portretnega slikarstva Julijske Krajine leta 1923. v Benetkah so njegova dela zavzemala odlično mesto med mojstrovinami pn-s polovice 19. stoletja. Danes nepreklicno zadnji dan sijajne burke Pat in Patachon na rivieri Jutri: težko pričakovani film češke produk« cije: »Kristalna princesa® ali uKaznjenčev« božična noč.n Kino «LJUBLJA_NSKI DVOR». Telefon 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. in ob 3., M 5., 6., Vi 8. in 9. uri zvečer, ob de* lavnikih ob 4., % 6., % 8. in 9. »Kristalna princesa» ali «Kaznjenčeva božična noč». Veliki češki film esa» ali «Kaznjen ična noč». Jutri kino «Dvor» Nagrobni spomenik Milošu Meži Ze peto jesen pada velo listje na zapuščeni grob pokojnega Miloša Meže, ki počiva Po njegovi poslednii volji — na pokopališču Haidina pri Ptuju. Trhel. lesen križ s skromnim napisom še znači. kje počivajo ostanki Miloša, kojega spomin je drag vsakemu, kdor ga je natančneje poznal. Meža ie imel mnogo prijateljev kot prijeten družabnik. mož narodnjak in poštenjak? Zamislim se pet lei nazaj in vidim ga pri klavirju, ko zamaknjen ubira strune. prijateljem spet zabrenka na svoje citre, kakor je to znal le Meža — naglo zopet vstane in že ima kako novo idejo. za katero je ves navdušen in hoče v momentu pridobiti zanimanje navzočih za uresničenje iste! Vsakomur, kdor se obrne nanj za nasvet ali pomoč, rad obljubi, že beži, ne da bi se skoraj imel časa posloviti da intervenira na merodajnem mestu, in kor.cem koncev ima toliko posla, ker bi rad vsakemu ustregel in izpolnil svoje obliube, da mu gre to na živce, one nesrečne živce, ki so mu končno izkopali prezgodnji grob. Zapuščen je sedaj ta njegov grob na Hajdini, a ne vedno! Vidim ob njegovi gomili prijatelje; solnce je ravno zatonilo. rdeče je obzorje, zadnji voz pelje kmet s polja, žaniice so končale in postavile zadnje snope ajde: oni prijatelji ob grobu in-toniraio življenja večerno pesem, koje ubrani akordi se zlivajo z večernim zvonom iz hajdinske cerkve: »Vigred se povrne . . ., al* prijatlja sem nazaj — nikdar več ne bo.» Tri žaniice slone na kamenitih grobnih spomenikih v bližini groba pokojnega Miloša, žanjice z ostrimi silhuetami srpov v polmraku, one žanjice. ki ta&oj nato pones6 vest po Hajdini. da so prijatelji prišli počastit pokojnega Mežo in da so mu lepd zapeli . . . Ni vedno zapuščen ta grob; danes je na njem šopek vrtnih rož, skrbno spleten, drugič je posuto navzkriž zelenje, nabrano med notjo iz Ptuja do haldln-skega pokopališča, kar znači. da se ga spominiajo prijateljice. Namesto trhlega, lesenega križa — naročili smo pri kamnoseku Oojkovlča kamenit nagrobni spomenik, skalo t marmornato ploščo in kratkim napisom: ^Narodnemu delavcu Milošu Meži. nad-komisarju v Ptuju! (Spodaj na robu plošče: . . . A!" priiaflja sem nazaj — nikdar več ne bo!) Prijatelji! Prijateljice! Bilo vas je mnogo, ko je bil Miloš Meža še med nami! Pokažite, da znate ceniti spomin prijatelja! Manjka še približno polovica za nagrobni spomenik, ki je že v delu. druga polovica je že nabrana. Prispevke blagovo^te poslati pod: «Nagrobni spomenik Meža, na Hranilno in posojilno društvo — Narodni dom — v Ptuju.«_Dr. H. Atrakcija v kinu «Ideai» od srede 7. do vštevši sobote 10. oktobra. Velika pustolovščina z glavnim igralcem Rudollo Valentino II «9 Rezervirajte si čas za ta film. Danes še star spored — krasna drama vr» šeča se v Švici za časa zimske sezije — z očarujočimi naravnimi posnetki in lepo vsebino «Strast» Fredstave v delavnikih: popoldne ob 3., Vi 5., 6.. Vi 8. in 9 uri. Predstave v nedeljo: ob pol 11 dopoldne, popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. Za fes25!s»?9 prodajo m - J. cene isaiRO znižane pri 2C Znižane cene 1 Palača Ljubljanske kreditne banke Znižane cenek je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamkp P (rdečo, modro ali zlato) Domače vesti * Kraljevo priznanje narodnim borcem. Ob priliki svojega potovanja po Dalmaciji je kralj izkazal svoje priznanje narodnemu bc-rcu Josipu Krausu, ki je padel kot dobro-voljec, ter mu podelil zlato Kolajno za hrabrost, njegovi materi pa je daroval 500 dinarjev. Nadalje je kralj odlikoval z zlato svetinjo dva sinova vdove Antice Mllič-Zu-tič, ki sta padla kot dobrovoljca, vdovi pa je daroval 5000 Din. * Kraljev dar siromakom v Splitu in Šl-beniku. Veliki župan splitske oblasti je izročil županu v Splitu kraljev dar za občinske siromake in za humanitarna društva v znesku 50.000 Din, županu v Sibeniku pa 25.000 dinarjev. * Novi predsednik kas2cijskega sodišča. Kralj je podpisa! ukaz, s katerim je dosedanji kasacijski sodnik dr. Dušan S u b o 11 č imenoval za predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. * Izpremembe v državni službi. Dosedanji suplent Marko Bajuk je imenovan za profesorja na III. realni gimnaziji v Ljubljani, profesor realne gimnazije v Kranju Franc Stopar pa je iz 6. skupine pomaknjen v 5. skupino I. kategorije. Upokojena sta profesor in začasni vodja učiteljišča v Kast-vu Jakob Jakac in Mate Čopič, profesor na istem zavodu. Premeščeni so: carinik Josip Amon iz Maribora v Beograd, carinik Anton Grečka iz Ljubljane k carinarnici v Zi-reh, carinik I. Polak od carinarnice v Zireh v Ljubljano in carinik Anton Pire iz Maribora v Subotico. * Iz srednj»»olske službe. Iz Beograda nam poročajo: Minister prosvete je iz službenih ozirov premesti! suplenta na drž. realki J. Silo na gimnazijo v Ptuj, suplenta drja Canjka pa na realko v Ljubljani. * Himen. V pondeljek, dne 5. septembra, se je poročil v Breznem na Pohorju g. Franjo R a j h, posestnik na Bistrici, z gospo Hedviko B a n e r, hotelirko v Ormožu. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V nedeljo je umrla v LJubljani v visoki starosti 87 let gospa Ernesti-na Krisper, mati odvetnika dr. Valentina Krisperja in tovarnarja Metoda Krisperia v Radečah. Pokojnica je bila skrbna mati in blaga ženska, ki je uživala splošen ugied. Pogreb bo danes, ob 4. popo-ldne, iz hiše žalosti, Bledweisova cesta št. 11 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji **omin, žalujočim naše iskreno sožalje! * 75-letnica naše vojne akademije. Dne 12. oktobra se v Beogradu svečano proslavi 75-letnica obstoja vojne akademije, ki je kralju in domovini dala doslej nad 4000 oficirjev, ter v višjih tečajih (ki imajo značaj visoke vojne šole) nudila nad 600 oficirjem najvišjo vojaško izobrazbo. Povodom 75 letnice izide knjiga »Spomenica 75-letnice Vo)ne akademijec ter se pri tej priliki iz fonda pokojnega majorja Milana Stefano-viča izroči nagrada najboljšemu slušatelju višje vojne akademije. Kralj bo na proslavi osebno izročil svojo nagrado prvemu v činu. * V pomorsko vojno akademi*o v Gružu pri Dubrovniku so sprejeti naslednji abitu-rijenti: Sergije Bajkov, Aleksander Berič, Borivoj Djordjevič, Elvin Grego, Avguštin Grošelj, Vinko Hudeček, Ilija Ilič. Dušan Jaklič, Milivoi Jakovljevič, Aniun Jukas, Sergije Lamzaki, Mihajlo Lepetič, Vladeta Petrovič, Radoslav Plavšič, Josip Sesei.ia, Lojze Škufca, Stanislav Štiglič. Branko Šušl.iič, Raiko Valand. Gvidon Voh, Franc Vreš, Jože Vrtačnih, Milan Zupančič in Pavao Zupan. Študij v akademiji traja trj leta. Absolventi vstopijo v vojno mornarico v činu poročnika korvete ter napredujejo po zakonu o ustrojstvu vo:ske in mornarice. Najvišji v miru dosegljiv čin je: vice-admiral. * Nov hrvatski federalistični list. V Zagrebu je pričel izhajati tednik »Hrvatski se-ljački narod«, ki ga izdajata za »Hrvatski narodni federalistični klub« Radičeva disi-denta posl. Mato Jagatič in Stjepan Uroič. * Občinski uslužbenci v Sloveniji. Kljub pozivom v vseli časnikih se Je sedaj javilo zelo malo občinskih uslužbencev v organizacijo. V vašem interesu je, da se čimprej javite vsi. 170 za stvar navdušenih tovarišev se bo vendar moglo združiti! Pošliite takoj prijave na »Zveza nameščencev avtonomnih mest Slovenije (sedaj v Mariboru, Magistrat). * Obrtniki in davčne rubežni. Z-"eza obrtnih zadrug v Ljub!:ani je razposlala vsem zadrugam v ljubljanski oblasti okrožnico, v kater! jih poživlja, da naj v čim najkrajšem času sporoče vse slučaje davčnih rubežnt, ki jih je davčna uprava v zadniem času izvedla, in sicer: ime in priimek obrtnika, obrt, ki ga 'zvršuje, s koliko pomočniki dela in za kakšno svoto .ie bil zarubljen. Te podatke potrebuje zveza za akcijo proti krutemu, brezobzirnemu postoparru davčne oblasti. Vsi obrtniki, ki so bili v zadnjem času vsled davčnih zaostankov zarubljeni. naj vsled tega vsaj do 15. t. m. sporoče pismeno zadrugi ali pa direktno zvezi vse zgorajšnie podatke in kako se je rubežen izvedla. Opozarja pa zveza pri tem na to. da morajo biti podatki točni in do zadnje malenkosti resnični. * Zakup državne domene Belje? Na me-rodajnih mestih v Beogradu zopet razmo-trivajo vprašanje zakupa državne domene Belje, ker je državna uprava predraga in dobiček premajhen. Tozadevno sicei ?e nI padla nobena odločitev, ako pa pride do zakupa, se bo izvršil s pismenimi ponudbami. * Gradbena delavnost v Zagrebu. V Zagrebu ie Ki1a gradbena delavnost tudi Vtos precej živahna. Zgrajeni sta bili 2 štirinadstropni, 8 triradstropnih, 10 dvonadstropnih. 46 enonadstropnih in 123 pritličnih hiš. Razen tega je bilo zgrajenih 47 raznih dvoriščnih poslopij, 20 obrtnih delavnic, 11 skladišč in 19 provizornih barak. * Strokovni svet za preizkušanje zdravilnih sredstev. Minister za narodno zdravstvo, dr. Slavko Miletič, je podpisal v nedeljo določbe glede ustanovitve stalnega strokovnega sveta za preizkušanje zdravil pri ministrstvu za narodno zdravstvo. Ustanova je zamišljena kot posvetovalna korpo-raciia za vsa vprašanja glede dopustitve In prometa z zdravili in bodo člani v stalni zvezi z lekarniškim oddelkom ministrstva V strokovnem svetu bo 5 članov in sicer po en profesor farrnacevtike, kemik, uradnik lekarniškega oddelka, zdravnik in lekarnar. * Kolesarska (športna) loterija Jugoslo-venske Matice. Ponovno obveščamo vse, da je žrebanje te loterije prenešeno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra. Dobitki — dve motorni kolesi in 25 navadnih (moških in ženskih) koles — so razstavljeni v izlož bi tvrdke O. Žužek, Ljubljana. Tavčarjeva ul. in si jih lahko vsakdo ogleda. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslo-venske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih trafikah. Cena srečki Din 10.- * Odličen ameriški učenjak v Beogradu. V Beogradu se mudi newyorški vseučiliški profesor, dr. Shottweil, vodja Carnegie'eve propagande za svetovni mir, in bo imel na beograjski univerzi več predavanj. * Za populariziranje avljatike. Beograjski aeroklub ie imel te dni sejo. v kateri je bilo sklenjeno, da se v interesu pospeševanja strokovne literature in aeronautike razpiše natečai za najboljše književno delo, ki naj se bavi z avijatiko. Klub Je nadalje sklenil, da se še letos pošlje deset članov našega aerokluba v Češkoslovaško, ki naj, upo-znavši se z aktivnosiio tamkajšnje avija-tike, stopijo v stvarne stike, za katere že sedaj obstoje ugodne kombinacije. * Protestno zborovanje prometnih In administrativnih uradnikov Ifl. kategorije. Na protestnem zborovanju, ki se Je vršilo dne 2 t. m. v Ljubljani, so navzoči prometniki in administrativni uradniki III. kat. z ogorčenjem protestirali proti krivičnemu hi skrajno nazadnjaškemu osnutku nove službene pragmatke, s katerim so občutno prizadeti. Sprejeta ie bila sledeča resolucija: 1. Prometni in administrativni uradniki III. kat., zbrani na protestnem zborovanju v LJubljani v restavraciji Miklič dne 2. oktobra, odločno protestiral proti nameravani ukinitvi III. kat. uradnikov ter zahtevajo, naj se jih v slučaju ukinitve III. kat. uvrsti v II. kat. z manjšo začetno plačo kot je predvidena za uradnikeirnaturante, in to iz sledečih razlogov: a) z zakonom iz leta 1923 jih je uprava imenovala uradnikom, b) imajo vse izpite ter vršijo isto službo pod istimi pogoji in odgovornostjo kot uradniki II. kat. 2. Zahtevajo, da se prometne uradnike z ozirom na n!ih naporno in odgovorno pto-metno službo tudi v bodoče uvrsti med ek-sektrtivno osobje s 25 letno službeno dobo, kaT jim je bilo priznano z zakonom iz 1. 1923, z novo pragmatrko se Jim pa name-rrva zopet odvzeti. * Omne tulit punetum! Zdai so mi začele dohajati še anonimne čestitke! Vraga, naposled ne bo drugače, kot da si začnem res še kaj domišljati! Kdor zna pa zna! In anonimni pisci navadno zna:o! Prav-zares, iako ljubke stvari! Zlasti se odlikuje tako po duhovitosti kot po ljubeznivosti tisti moj nepoznani prijatelj, ki mi očita, da sem po-užfl svojčas velikansko množino »klerikalnega špeha in masti«. Ampak resnici na ljubo treba Vonštatlrnti. da se ta trditev ne ujema z dejstvi. To so bili povsem drugi 'jndje, ki so to delali in stavim kaj. da je bil mo? anoni-rus sam med njimi! Jaz sem v tistih časih, ki jih ima on v mislih in ko so se drugi debelih' ob špehu in masti, postal v nekaj mescih za 26 kil laž!i. mo.i pokorni sin pa ie kar do kosti shuišal. To je istina in nič drugega! Jaz sem bil ;n sem še vedno mjd onimi, ki odhahio navadno praznih rok. Kdor more kaj drugega dokazati, naj dokaže! Iz onih časov »šoeha !n masti« imam jaz sam marsikai v evidenci. Ako se komu hoče. da otvori o terrr debato — jaz se ie z veseljem udeležim' Jaz Ie predobro vem. kje so bili poln-: piskri! Pa še v nečem se moj tihi slavitelj moti! Da me vsak človek pomiluie, v tem ima morda prav, čul nisem sam o tem še nič in 'e prvi, ki mi o tem pripoveduje. Tudi o tem ;ma morda prav, d? gre pri meni »na otročjo pamet*. O tc.m morajo soditi kaipakda drugi, sodba o tem ne pristaja meni. Napačno pa je, ako spravlja oni »spis«, ki je "jeza chvede! do te sodbe, v zvezo z mojo 701etmco, ker ;e bil že pred polnimi 25 let! spisan! Morda se je pa v tej dobi v mojih možganih vendar le kaj na bolie obrnilo? — To so torej zmote! Sicer pa vsa čast! »Vi uboga para!« kakor me moj skrivni častilec naziv!:e — ta naslov je tako prisrčen in nežen, da ga nikakor ne gre pozabiti! Do-nisnica se konču:e lakonično: »Častitam!« Zato pa jaz njenemu piscu prav od srca čestitam! Dr. Fr. Zbašnik. * Jesensko cvetje Iz Pi ekmurla. Iz Ra-kovcev pri Murski Soboti nam ie tamkajš-n'a učiteljica gospodična Olga Gominčeva poslala lep šopek jabolčnih cvetov, ki rib DI« 150'— (600 kron) Vas stane volneno biaao |3 metre) za ženski plašč ali obleko sukno (fitof) [3 metre] za moško obleko riouble-sukno (V/t metra) za moški vrhnji suknjič EošEoi francoski oelour za ženske plašče, 140 cm, čista volna, vse barve. FinI D 110—, fineiši Din 150—, najfinejši Din 220—. Ostanki raznega blaga po polovični ceni. A. POTOKAR, LJUBLJANA, poleg trga pri Zmajskem mostu. 5760-« Ostanke češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po metr 2-5" do 3*20 dobite po neverjetno nizki ceni In sicer od Din 250 nanrel v razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Liubliana, Miklošičeva cesta št. 4. (Nasproti frančiškanske cerkve) Oglejte si izložbe I Prepričajte se! NOGAVICE za damefgospode F. & H. ROZffidll S« V W ® Sfl jn otroke Židovska ulica it. 4 je nabrala v tamkajšnji okolici. Kakor drugod v Sloveniji, se tudi v Prekmurju v toplih jesenskih dneh pojavlja druga pomlad. * Raztrgana od lokomotive. V Zavrtmci pri Zagrebu je prišla v nedelo dopoldne 55!etna kmetica, Katica Premuš. na dose-daj nepojasnjen način pod vlak in jo Je lokomotiva strahovito razmesarila. Nesreč niča je bi!a na obisku pri svojem sinu Filipu, ki je železniški policist. * Zagoneten umor našega državljana v Sofiji. V nekem hotelu v Sofiji je bil v nedeljo zvečer umorjen naš državl'an Kolenič, rodom iz Južne Srbije. Morilci so izginili biez sledu. Najbrže gre za političen umor. V r.aši jugoslovenski koloniji v Sofiji je utr.or povzroči! veliko razburjenje. * Roparski napad v vlaku. Da se gode po vlakih tatvine in da moraš na vsaki vožnji raču-nati z žeparji, ie že stara stvar, včasih pa se človeku pripeti lahko celo kaj hujšega. V soboto dopoldne se je iz Zidanega mosta vozil proti Ljubljani Bosanec Omar Ramič. V istem kupe'u se je nahajal tudi mlad potnik. Ko Je vozil vlak skozi predor pri Hrastniku, je zgrabil neznanec Ra-mlča za vrat, ga priče! dušiti, z drugo roko Pa mu poskušal odvzeti listnico, ki jo je imel v notranjem žepu suknjiča. K sreči pa se 'e Ranrič lopova zna! obvarovati. Čim je vlak prihitel iz predoTa, je Ramič ukroti! napadalca in ga v LJubljani predal stražnici. Tu so spoznali v njem 22!etnega bivšega pisarniškega pomočnika Ivana Biiena Iz Krnjevš pri Gračacu, nevarnega železniškega uzrooviča. Bal en je imel pri sebi cel šop železniških kaTt za različne proge. Predan je bil deželnemu sodišču. M Iz Ljubljane u— Tombola Sokola I. Nedeljska tombola Sokola I. Je privabila na Kongresni trg do 5000 ljubi. Glavne dobitke so zadeli: Anica Podkrajšek, dijakinja, Sv. Petra cesta 12 — nevestino opremo; služkinia Neži-ka Vrtačnik — moško kolo; dijakinja Marija Slana — kuhinjsko posodo; mestni uslužbenec Ciril Gregorc — stensko uro; tipo-graf Emil Bečič — voziček z živili; uradnik Janez Flego — blago za obleko; dijak Ivan Gartner — otroški voziček; učenka Trgovske šole Emilija Humer — srebrno damsko uro; ključavničar Alojzij Platiša — preprogo; trgovski uslužbenec Peter Starš — usnjene hlače; Tončka Cotman — vrečo moke. u— »Ablturljent pred Izbiro poklica in študija* Je naslov predavanja, ki se vrši pod okriljem podružnice Ferijalnega saveza na univerzi v četrt?k dne 8. t. m. ob 16. uri na univerzi. Predava g. prof. Stanko Sila. Vabljeni so akademiki — predvsem novinci, pa tudi oni, ki so se že odločili, a v pripravljanju za svoj bodoči poklic omahujejo; dalje so vabljeni maturanti vseh ljubljanskih srednjih šol, pa tudi starši, ki so pri izbiri poklica abiturijentom često edini svetovalci. u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi abonente, da vplačajo 2. obrok gledališkega abonmaja najkasneje do 10. oktobra pri gledališk' blagajni v dramskem poslopju in sicer od 9. do 1. in od 3. do 5. ure popoldne. u— Jtigos!oyensko društvo za proučava-nje angleškega jezika v Ljubljani naznanja da Je pričelo z rednim delovanjem ter prosi vse interesente, da se radi ur ali konverza-cije zglasijo pri tajnici g. F. S. Copeland. 1928 u— Učni tečaji Trg. društva «Merkur» se otvorijo okoli 15. oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna (Gradišče 17, I.) od 6. do 7. tire zvečer do najkasneje 8. oktobra. — Odbor. 1931 u— Prihodnja plesna vaja ljubljanskih maturantov se bo vršila izjemoma v četrtek dne 8. oktobra v dvorani Narodnega doma. — Odbor. i— Plesni ltrožek «Tabor» prične letos s. svojimi rednimi plesnimi vajami v nedeljo dne 11. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Vabljeni so člani in članice vseh sokol-skih društev in po njih vpeljani gostje. Prijave sprejema br. Albin Turk, Prešernova ulica 48. — Odbor. 1933 u— V vlnotoču Viktor Sede}. Kolodvorska ulica 26, v kleti, se od danes naprej toči pristen mošt, liter po 11 Din. 1930 u— Magičen večer priredi danes zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma svetovno znani artist in umetnik Fregole Retfa in Fatima. Cen j občinstvo se vabi, da v čim večjem številu poseti ta izredni večer ki bo nudil obilo zabave in užitka. Vstopnice se dobe zvečer pri blagajni. Za mnogo-brojni obisk se priporoča Fregole Retta. u— Predavanje o češkem slikarju Vojte-chu Hynalsu. Jugoslovensko - češkoslovaška liga v LJublianl priredi lutrl dne 7. oktobra ob 7. uri zvečer v univerzitetni dvora ni predavanje s sklop'ičnimi s'ik;.mi o češkem slikarju Vojtechu Hyna:su. Govori dr. Mesesnel. Vstopnine ni. Umetnost ljubeče občinstvo le vabljeno, da se udeleži te prireditve, s katero proslavi Jug-češkosl. liga spomin pred kratkim umrlega češkega mojstra. u— Prošnia. Iz sobe št. 12 v hotelu Tratnik so izginili včeraj med ostalimi stvarmi tudi razni dokumenti, fotografije in pisma. Ker so za onega, ki si Jih Je prilastil, brez vsake vrednosti, se naproša, naj Jih vrne na naslov: Vladim'' Sergejev, hotel Tratnik. u— Neverjetn- •—'nčenje živali. V LJubljano ie dospel' vito pošiljka perutnine, ki Je bila tako rno odposlana, da je od 300 kokoši, rac in puranov, ki so bili natlačeni v 21 zabojih, na poti poginilo dobra polovica. O priliki Iztovarjenja na ljubljanskem glavnem kolodvoru se je nabralo mnogo občinstva, ki se Je glasno zgražalo nad tem brezsrčnim trpinčenjem ubogih ži- vali, ki menda na vsej dolgi poti niso dobile niti vode. Zadeva Je bila prijavljena policiji, mrtvo perutnino pa je odpeljal konjač. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 poskus tatvine, 1 pretep, 1 poškodba tuje lastnine, 4 prestopki kalje-nja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek razgrajanja in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine In 1 radi pobega iz bolnice. u— Zopet dve kolesi ukradeni. Trgovcu Miloju Repiču iz Domžs! Je nepoznan uzmo-vič odpeljal v soboto popoldne izpred puš-karske trgovine Kaiser v šelenburgovi ulici dobro ohranjeno, črno pleskano kolo znamke »Tribuna«. Istotako je izginilo v soboto kolo znamke «Puch» naredniku Antonu Djopiču izpred poslopja ženske bolnice v Staretovi ulici. iz Maribora a— Manilestacija narodnih društev l!. oktobra v Mariboru za Koroško. V korist Koroške bodo izdani posebni znaki po 1 dinar. Prosimo, da občinstvo pridno sega po njih. Obhoda se udeležijo vse šole. Društva se opozarjajo, naj pravočasno ukrenejo, da zberejo svoje članstvo. Zbirališča za posamezne kategorije društev se tekom tedna posebej objavijo. Vsa društva, ki imajo svoje zastave, naj pošljejo zastavonošo z enim spremljevalcem v skupino zastav, ker bodo korakali v posebnem oddelku zastav. Vsak zaveden Jugosloven se mora udeležiti manifestacije. Vsi naj nastopijo v sprevodu. V vrstah gledalcev ne sme biti zavednih Jugoslovenov. a— Nezgcde. Včeraj popoldne je šel nabirat s Pobrežja pri Mariboru 12-letni učenec Franc Gleich dračje v gozd. Zlezel je na drevo in pri tem padel z nJega ter si zlomil hrbtenico. Ponesrečenec najbrže ne bo okre val. — V nedeljo popoldne Je dobil v pretepu na Frankopanski cesti težke poškodbe 27-letni Kari VVeingerl, k! so ga morali prepeljati v bolnico. a— Francoski družabni večer v Mariboru. Pripravljalni odbor uglednih dam pod predsedstvom ge. gen. Maistrove priredi v sredo dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu družabni večer s koncertom in plesom v prid fondu za spomenik hvaležnosti našega naroda napram Franciji. Pri koncertu bosta sodelovali vojaška godba in Glasbena Matica. Pokažimo z malim, skromnim prispevkom, da nismo pozabili onih, ki so nam pomagali na bojnem polju in pri zeleni mizi! Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vstopnina 10 Din, obleka promenadna. a— Akademija Jugoslovensko Matice v Mariboru. V soboto dne 10. t. m. se vrši v Narodnem domu akademija Sodelujejo profesor dr. Kovačič z govorom o Koroški, pev ska društva «Drava» in «Jadran», dramatično društvo z igro Valkun ter g. Bratina, ki priredi primerno alegorično sliko. Vstopnina v korist Koroški po 15, po 10 in po 5 Din, dijaštvo prosto. Začetek ob 8. uri. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri ge. Zlati Brišnik in v trgovini Weixl a— Prosta stojnica. Danes dne 6. t. m. od 8. ure naprej se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 80 kg svežega svinjskega mesa po 15 Din za 1 kg. Prodaja samo na konsumente po 1 do 2 kg. !z Celja e— Sestanek članov SDS v Celju-okolici bo v četrtek dne 8. t. m. v gostilni Leskov-šek v Gaberju. e— Redni sestanki članov SDS se prično ob sredah v Celjskem domu odslej že ob osmih zvečer. Nato se člani posebej opo-zarajo. e— Mestni magistrat celjski je pokloni! namesto vcnca na grob pokojnega dr. Ser-neca podružnici Udruženja vojnih invalidov v Celju znesek 250 Din, za kar se odbor omenjene podružnice najtopleje zahvaljuje. e— Ursrfnl dan ljubljanske Zbornice za trgovino. obrt in industrijo v Celju. Gremij trgovcev v CePu opozarja zainteresirane kroge, da uraruje referent ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, za Celje in oko'ico. danes, dne 6. oktobra in sicer v poslopju Javnega skladišča In prevozne družbe (carinarnice) od osmih do dvanajstih. Opozarjajo se osobito gospodarski krogi na to velevažno institucijo, kjer prejemajo razna pojasnila, tako v pogledu davkov v novem dvnna:sttnskem zakonu, o novem prometnem tarifu. ki je sedaj stopil v veljavo, o predstoječi trgovinski pogodbi s Čfškp^^v^SVn rnmTb'1'Vo itd. e— Čarovnik Fregole Retta nastopi še ta teden v Celju. Spremlja ga njegova žena Fatima, ki je tudi umetnica. Oba zadivljata gledalce s svojimi produkcijami. e— Državna deška meSčirrska šola ie letos izgubila kaT tri dobre učitelje. Na pedagoško višjo šo!d sta odšla gg. Slavko ^trmšek in Fortunat Turk. Prvi je sprejet v ZagTebu, drugi v Beogradu. O g. Slavku nstercu pa smo že bili sporočili, da ie dobil dopust In odšel v Prago radi svojega glasbenega šfvdiia. 00*s57 Irpežne, na modernejših oblik po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdkl M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroke. B0SUL1H SUECICE zoper sramnično vmije ter ialovost krav in tellc. Škatlja z žlvinozdravniškim navodilom Din 30—. Izdeluje in razpošilja lekarna H O PEV AR, Vrhnika, Ženitbeai goljuf se skriva po Ljubljani! Dekleta, vdove ogibajte se ga. e_Ravnalne cene za kruh. Srezko poglavarstvo v Celju je po zasliševanju obrtne zadruge pekov v Celju objavilo ravnalne cene za kruh od 5. t. m. naprej. Po teh določilih stane sedaj 1 kg črnega ali rženega kruha 4.50 Din, 1 kg belega kruha 5.50 Din in ena izpečena zemlja po 7 do 7 in pol dkg 0.50 Din. Vsa druga določila razglasa z dne 29. avgusta t. 1. še veljajo naprej. e— Častni člani učiteijskega društva. V soboto je zborovalo celjsko učiteljsko društvo ob mnogobrojni udeležbi. Razpravljalo se je o stanovskih zadevah, a v početku zbo rovanja ie proslavil srezki referent g. Čer-nej štiri upokojene tovariše gg. Sivka, Bri-narja, Levstika in Petrička, ki so si tekom dolge vrste let pridobili mnogo zaslug za šolo in Javnost sploh. Društvo smatra omenjeno četvorico odličnih šolnikov za častne člane. Mirnmm v zimskih ulstrih, oblekah, dežnih plaščih in vsakovrstnih oblačilih Vam nudi Jos, Rojina, Ljubljana l^iioi Paili. zoanl lepotici in oporni pevki se je posrečilo ohraniti svo)o mladostno sveiost. leno polt in divno milino svojega obraza do visoke starosti m sicer z umivanjem z po njenem lasmem receptu pripravljeno mlečno emulzijo, ki se jo danes izdeluje pod imenom „¥isagine Adelina Patti". P i nas se dobiva ta sloveči izdelek v vs.h lekarnah, drogerijah, parlumenjah stekleničica za Din 30-—. Glavna zaloga za Jugoslavijo Zagreb, Gdjeva ulica 8. Iz Trbovelj t— Pred spremembo v občinski uprav/. Kakor smo že poročali je gerentski sosvet pred nekaj tedni podal ostavko. Vse v tem sosvetu zastopane stranke so na ta način ostentativno povdarile, da želijo spremem« be v vodsvu občinskega gerentstva ter tudi ni nejasnosti v tem oziru, da gre soglasno želja trboveljskega prebivalstva za tem, da dobi trboveljska občina gerenta domačina, ki naj bi pripravil tudi nove občinske vo» litve. Trboveljske stranke so istočasno pri« pravljene pod novim gerentom z vso vne» mo sodelovati na občinski upravi. Iz neraz« umljivih razlogov se je politična oblast pcw kazala povsem desinteresirano na teh do« godkih, kar je zlasti čudno v očigled dej> stvu, da gre leto h koncu in da stoji pro« rečun pred vrati občinske hiše. Tudi mno» go drugih nujnih vprašanj čaka rešitve, ki se na ta način v največjo škodo občine za« vlačuje. Kakor čujemo, je sedaj končno po« Iitična oblast le prišla do prepričanja, da je sedanje stanje nevzdržno in je veliki župen odredil razrešitev g. gerenta Kokalja, ime« novanje novega gcrenta»domačina in nove« ga gerentskega sosveta. Neobičajno viso« ka mesečna nagrada gerenta je bila reduci« rana, kar bodo davkoplačevalci gotovo z zadoščenjem pozdravili. Po splošni želji bo naslednik g. Kokalja bivši dolgoletni župan šol. ravnatelj g. Vodušek, ki je kot objek« tiven in vesten mož ter izvrsten poznava« lcc obč. gospodarstva pri vseh strankah pri« ljubljen. t— Ponesrečen vlom v mesnico. Ob pri« liki plačilnih dni se vedno kaj protizako« nitega dogodi. Tako je bilo vlomljeno pri mesarju g. Plevčaku na Vodi, kateremu je bi!o ukradenega okoli 1000 Din drobiža in ena šunka. Medtem ko je hila temu vlomil« cu sreča mila, pa je spodletelo onemu, ki je nameraval vlomiti v mesnico g. Tratnika v Trbovljah. Ker jc bil premalo previden, je vzbudil pozornost gospodarja in pomočni« ka, ki sta ga prepodila, da ie moral skočiti v Trboveljšico. Pri pokopališču sta ga ujela in izročila varnostnim orcanom. Domneva se. da je vlomilec pri Plevčaku in pri Trat« niku eden in isti. t— Učiteljsko zborovanje v Hrastniku. Zborovanja učiteljstva za laški okraj se je vaeležilo 75 članov. Na sporedu je bilo med drugim strokovno predavanje prof. Druzo« viča o petju. Poročilo o pokrajinski skupščini v Šoštanju je poda! učitelj g. Juro Ki« slinger iz Laškega. Obravnavale so se teko« čc društvene zadeve, nalcar so se zbrali zborovalci v Narodnem domu, kjer jih je pogostil kot hišni gospodar g. Hofbauer t— 'Revizor* v Sokolskem gledališču. Zaradi izdelave novih kulis za Gogoljevega cRevizorja« se je predstava, določena spr« va za II. t. m„ preložila na 25. t. m. □□□□cnnnnnnnnnnnnnnncDonaonn Nn'ple?fantaef$e siik!Te, ra^ne in mfmte izvršene po nedosežno eksaktnih dunajskih krojih je v Ljubljani dobiti po prav nizkih cenah samo pri F. Lukič- Pred škofijo 19. □□□□□□□□□□□□□□nmnapnaGGDnnn češko bl-go, kom. Din 55, najboljše Din 65 ter vseh vrst češkega barhanta za perilo in obleke v veliki izbiri, po zelo nizkih cenah nudi 44l-a-n F. In J. Gorlčan, Ljubljana, Sv. Petra c 29. tiorvefto ribje olie (Dorsch) In emulzijo garantirano pristno, mvdidnalno priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana C pri t vljarskem mostu). 439 100°/o prihranek, priročnost, snažnost, to so glavne vrl ne, ki jih nudi Srnici e na plinu Proračune in poias ila daje .Mestni plinarna'. 343a VI m Locarno Včeraj se je pričela v prijaznem Švicarskem zdravilišču Locarnu ob Lago Maggiore težko pričakovana varnostna konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki Francije. Anglije, Belgije, Italije in Nemčije, kakor tudi Češkoslovaške in Poljske O konferenci, nienem pomenu in važnosti poročamo na drugem mestu. Tu naj sledi le kratka opisna slika kraja in stvari, ki so v zvezi s konferenco. Locarno. ki ima okoli 11.000 prebivalcev. ter sosedni občini Muralto in Mi-nusio so srečni, da jih ie izbrala diplo-maciia za krai tako važnega sestanka. Merodaini činitelii so v najkrajšem času izvršili precejšnje delo. kljub temu, da je Locarno baš sedaj sredi jesenske sezone, kateri se vzlic konferenci ne mo re odpovedati. Sporazumno s številnimi stalnimi gosti. ki so se za čas konference nastanili v okolici, se je Grand Hotel Palače popolnoma iznraznil za člane raznih delegacij. V hotelu so pripravili 180 sob za francosko, angleško, belgijsko, italijansko in poljsko delegacijo. Češkoslovaška delegacija je nastanjena v hotelu du Pare, nemška delegacija Pa v hotelu Esplanade v občini Minusio. poldrug kilometer od Locarna. Za nemško delegacijo ie določen poseben avtomobilski Dromet iz štirih avtomobilov. Mestna občina je izdala 40.000 frankov za popravo cest. za izbol.išanie prometa. za novo razsvetljavo itd. Dan ir. noč je delalo nad 150 delavcev. Prebivalci Locarna so zelo zadovolini, kajti z velikim veseljem so ugotovili, da je tlak na trgih in cestah popolnoma nov. na kar bi morali najbrže še dolgo čakati. ako bi se vršila ta konferenca v ka-kem drugem kraju. Vsi javni parki in vrtovi so popolnoma prenovljeni. Konference se vršijo v modernem sodnem poslopju, v neposredni bližini brzojavnega urada. Vse večje sobe v-sodnem poslopju so na razpolago konferenci. Seje se vršijo v sodni dvorani, kier je prostora za okoli 50 delegatov. Za časopisne poročevalce v dvorani ni mesta, sicer pa so oficijelne seje tajne. Za novinarje je določena dvorana v starem sodnem poslopju, oddaljenem dve minuti od novega. Švicarska brzojavna uprava je poslala v Locarno za čas konference zadostno število osobia z znanjem jezikov raznih delegacij. Mednarodne linije so podaljšane od Bellinzone in Lugana do Locarna, nadalje so na novo postavljene linije v zvezi s Curihom. Bazlom in MIlanom. Spremljevalec soinca Iz Amerike prihaja astronomska vest. ci je pač vredna, da vzbudi našo pozornost. Na observatoriju Harvardskega kolegija so prišli na podlagi dolgotrajnih raziskavani do zaključka, da naše solnce ne tava — kakor se je dozdaj vedno mislilo — samotno in osamljeno, brez slehernega spremljevalca po neizmernem vsemiriu. W. J. Luyten. astronom s Harv/ard-skega observatorija, je odkril, da se nagaja na nebeškem svodu zvezda, leže-iužno od Hijad. ki se imenuje «46 iz ozvezdia »Bik*. Ta zvezda potuje po vsemirju — kakor pravi Luyten — natančno v isti smeri in z isto hitrostjo, iakor naše solnce. Z drugimi besedami: zvezda 47 iz ozvezdja Bik hiti z brzino 19 in pol kilometra na sekundo proti oni aiinstveni točki, ki jo astronomi imenujejo «apex», in ki se glasom poslednjih Stnombergovih raziskovanj nahaja med ozvezdiima Herkules in Lira. Tja vmes orei hitimo in drvimo s hitrostjo 6S ti-oč kilometrov na sekundo. Zakaj brzimo tja? Kdove! Ali za tola-bo nai nam bo. da nismo sami. Na tem Jivjem begu skozi vsemir nas sprem-ia zvezda 46 iz ozvezdja Bik. S prostim očesom se nam naš potni ovariš vidi kot majhna zvezda veli-osti pet in pol. torej jedva vidna. Se-eda. če upoštevamo nieno neizmerno azdaljo od nas. je še vedno petkrat ečja in tudi petkrat svetlejši od na-ega soinca. Oddaliena je namreč celih J0 svetlobnih let. Mogoče da je tudi oid obdana od gruče planetov, in ni izključno. da se na njih izprehajajo neznatni dvonožci kakor na trabantu našega solica. ki nosi ime «Zemlja». Če žive na njih taka bitja, potem srno lahko uver-ieni. da stoje na višji stopnji kulture in znanosti kakor mi. Mogoče nas pravkar opazujejo. In to. kar vidijo v trenutku, ko to pišemo, ni isto, kar vidimo mi. Oni vidijo tisto stanje, ki je vladalo na zemlji leta 1835. In šele čez 90 let bodo ideli dogodke današnjih dni na zemlji. Bodimo zato zadovoljni; zakaj če bi nas oni daljni prebivalci hoteli pozvati na račun o našem delu. ki smo ga vršili v tej dobi, nam ne bo treba odgo-arjati . . . _ Najnovejša afera bivšega nemškega prestolonaslednika >ar dni se vsa Nemčija bavi z ve-skandalozno afero bivšega nemške-Sa prestolonaslednika, ki je povzročila tudi interpelacijo v pruskem deželnem zboru. Prestolonaslednik je imel v Oelsu raz merje s hčerko nekega strojevodje, zaradi česar se je spri z dekletovim očetom. Strojevodja je odšel nekega dne v Prestolonaslednikov dvorec, da bi za- hteval zadoščenje od zapeljivca, a iz dvorca se ni več povrnil. Prestolona slednik je pustil razjarjenega očeta s pomočjo svoiih prijateljev in zdravnikov proglasiti za umobolnega, kar je imelo za posledico, da je strojevodja izginil za zidovi neke norišnice. Na seji pruskega parlamenta je soci-jalist Miiller iz Vratislave spravil vso afero na dan. V svojih izvajanjih je trdil, da je zapeljano dekle bivalo noč in dan v posebni sobi dvorca, ki jo ji je dal prestolonaslednik na razpolago. Ko so starši zvedeli, kaj se ž njo godi, je strojevodja Rappich odšel v dvorec, od koder so ga potem odpravili v umobolnico. Poslanec Miiller je posetil strojevodjo v umobolnici in s posredovanjem socialističnih poslancev se je posrečilo osvoboditi strojevodjo iz umobolnice, ker je popolnoma zdrav. Povodom te afere se govori v Berlinu da ta slučaj ni osamljen in da bi bilo potrebno bivšega prestolonaslednika internirati in mu tako onemogočiti razvratno življenje. Novo potapljalo za velike me Ze par dni rišejo inozemski listi o newyorškem tehniku dr. Hansu Hart-mannu, ki se mu je po 20Ietnih poskusih posrečilo, konstruirati aparat, v katerem morejo delati potapljači do 5000 metrov pod vodo. kakor to zatrjuje izumitelj. Dr. Hartmann je član londonske RoyalSoc. ofArtsin ima znatna sredstva. ki si jih je pridobil s prejšnjimi iznajdbami na polju rudarstva, inženjer-stva in elektroterapije. Svoje eksperimente je delal v svojem laboratoriju v New Yorku, pa tudi v delavnicah kneza monaškega na obali južne Francije in severne Afrike. Pri Hartmannovi iznajdbi ne gre za potapljaško obleko, ampak za neke vrste potapliaški zvon. Aparat je velik, močan cilinder, ki ima posodo s kisikom, ki omogoča 36urno bivanje pod vodo in ima tudi kemični filter za vsrkavanje izdihalnega ogljikovega dioksida. Aparat je spodaj odprt. Voda ne more vanj. ker se od zgoraj po cevi pritiska v cilinder zrak. Posadka dela v doseženi globini pod odgovarjajočim zračnim pritiskom. Jekleni cilinder je dovolj močan, da vzdrži vsak pritisk vode, ki se približno za vsakih 10 metrov zviša za eno atmosfero. Pri globini 5000 metrov znaša torej vodni pritisk 500 atmosfer. Hartmannov potapliaški zvon je zato tudi napravljen iz najboljšega jekla in je dovoli podprt, da vzdrži ta strašni pritisk, proti kateremu je pritisk v parnih kotlih igrača. Doslej so mogli vztrajati ljudje kvečjemu 80 metrov pod vodo. Ze v tej globini znaša vodni pritisk osem atmosfer. Dr. Hartmann izjavlja, da je pri konstrukciji svojega aparata misli! na vse možnosti. Večna nevarnost pri potapljanju je utrganje ali zamotanje jeklene vrvi, na katero je privezan aparat. Ako bi se to zgodilo, ima potapljač pri najnovejšem izumu samo pritisniti na električni gumb. Težki zaboj z baterijami se odloči od stropa cilindra in se spusti avtomatično na spodnji konec aparata. Trije vijaki z električnim pogonom vzdrže cilinder v navpični legi. Ves aparat se takoj sam dvigne na površino vode. Podrobnosti o tem izumu dr. Hart- manna še niso znane. Žrtev spiritističnega krožka Pred par dnevi se je hotel obesiti 22-letni zavarovalni uradnik G. na stanovanju svoje matere v Waltendorfu v Avstriji. Mati pa je pravočasno prišla v sobo in ga je rešila. Ta dogodek ni nič posebnega in se lahko pripeti vsak dan. Toda ozadje poskusa samomora mladega moža ni vsakdanje. Pri A.spernu so dne 2. aprila t. 1. potegnili iz Donave truplo mladega Grad-čana Wa!lnerja. Takrat so smatrali za dokazano, da ie postal mladenič žrtev spiritističnega krožka, ki je imel svoj sedež v VValtendorfu. Wallneriev oče ie zaman skušal pregovoriti sina. naj ne hodi na spiritistične seje. Na te sestanke sta prihajala tudi dva prijatelja Wall-nerjeva. učitelj Tschiggerl in uradnik G., ki smo ga zgoraj omenili. Pred tremi leti se ie začelo govoriti, da je duh «NeIl» prorokoval trem prijateljem skorajšnjo smrt. Rekel je, da bodo umrli hitro drug za drugim. Ko so našli mrtvega Wallnerja, sta sklenila Tschiggerl in G. še ožje prijateljstvo. Pred 14 dnevi je umrl učitelj naravne smrti za operacijo. G. je začei postajati silno razburjen, hkrati pa tudi zamišljen. Svoji materi je rekel: »Vidiš, tudi Tschiggerl je umrl. Sedaj pridem jaz na vrsto. Tretji sem jaz.» Materi je obširno pripovedoval o sejah spiritističnega krožka in o prorokovanju duha «NeIla». Zavarovalni uradnik G. se je par dni kasneje poskušal obesiti. Pustil je pismo, v katerem niti ne omenja matere. Hitro mine čas... samo štiri dni se še prodaja razna oblačila z 20% popustom. Drago Schwab - Ljubljana Pisal je le: »Svoje znnace in sorodnike pozdravljam iz vljudnosti. Edini, ki sem ga imel. je umrl. Kmalu bomo vsi trije združeni.* K sreči je prišla mati in prerezala vrv.__ Strašna poplava na Japon- V vrsti strahovitih poplav je tudi Japonska. Deževje zadnjih tednov je napolnilo vse struge, tako da so reke da leč naokoli poplavile vso pokrairno. Po kr^-istrofi. ki jo je povzročila Rumena r'' i na Kitajskem, prihajajo vesti o emki nesreči, ki ni smela prizanesli nični vzhodni sosedi. Tekom zadijih štirih tednov je povodenj okoli Tokia že tretja. Tokrat se razlikuje od prvih dveh v tem, da je stvarna škoda ogromna. Utonilo ie tudi mnogo ljudi in na desettisoče glav živine. Kakor Hoangho in Jangtsekiang na Kitajskem, tako so tudi tu reke silno narasle i i izpodkopale hiše. ki so se za čele podirati druga za drugo. Obupani Japonci beže na višje ležeča mesta, da jih voda ne bi zalotila. Nad 20.000 ljudi je brez strehe. Voda ie izpodiedla železniške nasipe in jih več zelo poškodovala. tako da ie na mnogih progah promet prekinjen. Sesedel se ie tudi nasip, kar je povzročilo, da je skočil brzi vlak iz tira. ___ Čitala lastni umor Da kdo čita vest o svoji smrti, se je že večkrat pripetilo. Menda se pa ne bo tako hitro zgodilo, da bo kdo pri prebiranju časopisa naletel na poročilo o svo-iem lastnem umoru. r a čudni dogodek se je pripetil pred par dnevi Angležinji Carrollovi iz Black-noola. ki ie lepega dne v svoje nemalo presenečenje naletela na vest. da jo je umoril njen mož Hugh Carroll. Morilec ie na policiji «priznal.» da je izvršil svoj čin. in je tudi navedel vse okolnosti, zakaj. kako in kdaj je spravil svojo ženo na oni svet. Gospa se je takoj vsedla k mizi in pisala policiji pismo, ki ga je začela z besedami «Sporočiti vam imam, da sem še vedno živa iu da se prav dobro počutim.* Čarrollova je nadalje povedala, da je pobegnila z otrokom od moža. ker ai mogla več z njim živeti. «Vso storijo o mojem umoru si je ljubeznivi gospod soprog kratkomalo izmislil iz samega veselja do senzacije,* je zaključila Angležinja svoje pismo. Policijski račelnik v Blackpoolu se ie prijazno zavzel za gospo in njenega sinčka. moža pa so vtaknili v luknjo zaradi napačne izpovedi. Smrt čudaškega asketa Iz Allahabada poročajo: Neki indijski as« ket, po imnu Loarkapri se je navzel tako fanatičnih nazorov o askezi, da je sklenil umreti na neobičajen način. Pozval je dva svoja učenca ter jima ukazal, da ga mora« ta pokopati živega. Učenca sta Šla po lopa« te ter storila kakor jima je bilo i.kazano Ko je bila jama dovolj globoka, je asket zlezel vanjo in legel. Nato sta ga učenca pokrila z zemljo. Dve minuti nato se je slišala izpod zemlje religiozna pesem žive« ga pokopanega, potem je postalo vse mirno. Učenca sta ravnala po učiteljevi zapovedi ter sta grob zopet odkopala, da se prepri« čata, če je asket že mrtev. In bil je res mrtev. Ko je policija doznala za ta slučaj, je ukazala zapreti oba učenca. Po zakonu sta namreč bila obdolžena ujnora. Toda pri raz pravi se je pokazalo, da ju ni mogoče ob« soditi, ker sta postopala samo po ukazu svojega učitelja. Čin sta izvršila v nastrop« ju verskega fanatizma ter sta ga utemelje« vala s tem, da se je njun uči':dj s tem. da se je dal živ pokopati, odzval božjemu uka« zu in da sta se ona dva morala istotako dr« žati njegove zapovedi. X Prvi saksonski kralji — potomci Ada* ma in Eve. Že dobrih 250 let se nahaja v posesti Geraldovega kolegija v Londonu ču der dokument iz 16. stoletja, ki navaja ro» dovnik prvih saksonskih kraljev do Adama in Eve. K njihovim pradedom spadata tudi — Aleksander Veliki in babilonski kralj Nebukadnezar. Pri naštevanju rodovnika od deda r1 deda nazaj se je pisec doku« irenta seveda moral enkrat ustaviti. To se je zgodilo tam, kjer se je sploh človeštvo začelo, namreč pri Adamu in Evi. Na vse zadnje ima i-.cž prav. Z isto pravico tudi mi lahko trdimo, da izviramo v direktni liniji od prvih ljudi na svetu. Listini je prideja« nih nekaj lepo izvedenih risb, med njimi prvi greh, zidanje babilonskega stolpa in Noetova barka, šele sedaj nam je jasno, kako in zakaj je umrl Adam. Ta zanimivi dokument nam namreč pove, da je umrl prvi človek na svetu za revmatizem in da so ga pokopa" v Hebronu v Palestini. X Podgan]a škoda na Angleškem. Po ofi« cijelni statistiki znaša škoda, ki jo povzro« čajo v Veliki Britaniji podgane, okroglo 70 milijonov funtov ali skoraj 19 milijard di« narjev na leto. To je dvakrat toliko, koli« kor plačuje Anglija Ameriki na račun amor tizacije svojih vojnih dolgov. Zato se ne smemo čuditi, da potrošijo angleška oblast« va mnogo milijonov na leto v boju zoper to golazen, ki zna biti tudi silno nevarna, ker prenaša kugo. X Maščevanje muzejskega sluge. V na« poljskem muzeju se je te dni na originalen način maščeval sluga, ker mu niso zvišali plače, kakor je zahteval. Mož jc šel in raz« bil dragoceno starinsko posodo. Policija je takoj prijela nenavadnega maščevalca. X Nove izkopanine v Mafiji Nedavno so našli pri izkopavanju na lagunah pri Co» macMo, kjer je bik baje cvetoča grška na« selbina Spina, številne grške vaze, zlate uhane, srebrne zaponke in večje število predmetov iz alabastra, voska itd. Pri pre« zidavi kapucinskega samostana v Finalbor« gu, malem mestu v genoveški pokrajini, pa so našli med ostanki stare cerkve iz L 66 p. Kr. čudovito lepe freske. Petindvajsetletnica celjskega Sokola Letos je preteklo 35 let. odkar je bilo v Celju ustanovljeno Sokolsko društvo, in sicer je bil dne 31. julija 1890. prvi občni zbor, za katerega so preskrbeli pravila in njih odofcrenje od vlade navdušeni narodni delavci dr. Dečko, dr Dominkuš in dr. Drag. Treo. Na ten občnem zboru je bil za starosto izvoljen br. dr. Vrečko, za podsfarosto br. dr. Dečko, za tajnika br. dr. Treo in za bb ga.inika br. Georg. Ustanovitev društvr je našla živahen odme- • vseh kro~" južnega Štajerskega in 'vo ie rr homa dobtio lepo štev;' anstva ti! izvršujočega. In kdo izmed nas se ne spominja več hudih narodnih bo.iev na vročih celjskih tleh. pri katerih ie sokolsko članstvo imelo naivažneišo vlogo. Skozi vsa leta do izbruha svetovne vojne in do ustanovitve naše države je imelo Sokolsko društvo v Celiu poleg telesne vz^oie članstva zaslužno na'ogo učvrstiti narodno zavednost v Celju in r okolici. To važno nalogo je društvo srečno in gotovo, zakaj v Celiu ie narodna vzgoja dobro vršilo in niti danes z njo še ni še dandanes važna in potrebna. Celjski Sokoli lahko s ponosom zrejo v preteklost in na 35 letno delo. zakaj uspehi njihovega vztrajnega delovanja na narodnem polju so vidni. Celje je danes slovensko mesto in ni je več moči, ki ga bi mogla iztrgati iz slovenskih rok. Dolg in hud je bil boj. ponosne stavbe v Čelju pričajo o veliki premoči nem-štva, toda izvojevan je in celjska narodna društva — na čelu jim Sokol — vživajo zadoščenje. Preteklo nedeljo je celjsko Sokolsko društvo na tihem in skromno praznovalo svoj 35 letni jubilej. Brez hrupnih zabav. z delom in z lepo uspelo javno telovadbo je pokazalo, kako vrši svojo nalogo. Priznanje zasluži to društvo, vi soko priznanje in pohvalo, zakaj njihov javni nastop je uspel tako, kakor ga more prirediti Ie društvo, ki je neumorno delavno, ki vrši svoje dolžnosti skozi vse leto. Na prostornem letnem te-lovadišču, ki se nahaja tik sokolske telovadnice — to je istočasno šolska telovadnica in šolsko telovadišče. oboje namenjeno za nemški Turnverein — se je vršila popoldne ob treh javna telovadba, ki je bila ob krasnem jesenskem solncu izvrstno obiskana. Celjani so pokazali. kako znajo ceniti svoje Sokolsko društvo, zato so prišli skoro polnošte-vilno. da pokažejo s tem svoje simpatije. Ni jim bilo žal, zakaj poset je bil dobro poplačan z vzorno telovadbo in navdušenjem, ki ga je pokazala sokol-ska mladina ob tej priliki. Na sporedu je bilo deset telovadnih točk in vse so bile dobre in tudi številčno so bili vsi oddelki nastopajočih primerni, če tudi ni nastopilo vse. kar vež-ba v sokolski telovadnici. Člani (331 so izvedli tretjo in četrto vajo lanskih medzletnih prostih vaj. Tretja je bila boljša nego četrta, ki je trpela nekoliko na skladnosti. Moški naraščaj je izvajal telovadno kompozicijo na godbo »U boj«! moška in ženska deca, bilo jih je okoli 60. je delala skupne vaje z zastavicami in s ploščami, lepa sestava, ki je bila tudi dobro izvajana. Pri orodni telovadbi je nastopila po ena vrsta članov na drogu, konju in bradlji in ena vrsta moškega naraščaja s skokom ob palici. Pokazali so dokaj lepe in težke sestave na vseh orodjih, naraščaj pa prav dobre in primeroma dosti visoke skoke. Na bradlji je nastopila še posebej vzorna vrsta Članov. Društvo ima izborne telovadce, ki so izvajali vrhun-ške vaje vzorno in dovršeno, med njimi je bil tudi mednarodni borec br. Poljšak ki ie predelal vajo, določeno za prihod-njeletno mednarodno tekmo v Lyonu. Moški in ženski naraščaj sta skupno nastopila v dveh karejih s Borasovimi vajami, ki med telovadnimi gibi vsebujejo tudi razna kola. Kombinaciia je dobra, Ie za moški naraščaj premalo telovadska, sicer pa nekaj pristno ju^o-slovenskega, izvedba je bila brezhibna. Moški naraščaj je nastopil še s posebnimi prostimi vajami, ki so bile dobre izvzemši nepravilnih predklonv. Tudi ženski naraščaj je izvajal svoje lastne proste vaje. Težka sestava, ki je bila, vzorno izvajana, le godba je bila nekaj prehitra, zato vaje niso prišle do pravilnega izraza, niso imele pravega efekta, članic je nastopilo 36 s prostimi vajami za prihodnji vsesokolski zlet v Pragi. Izvajale so prvo, drugo in četrto vajo, toda tako. da zaslužijo odkritosrčno pohvalo. zakaj v tem kratkem času, odkar so vaje objavljene, se jih niso mogle navaditi bolje. Občudovali smo skladnost gibov, njih točno in pravilno izved bo, kritje in sploh lep nastop. Vidi se, da je vodstvo ženske telovadbe — Članic, naraščaja in dece v najboljših rokah Kot zadnjo točko so izvajali člani dr. Murnikov »Naprej«. Tudi ta točka je bila lepa in je tvorila dober zaključek vsega nastopa. Po končani telovadbi je zaplesalo vse, kar je nastopalo, kolo. Bila je vesela in živa slika, ki je napravila na gledalce najboljši utis. S tem je bila proslava 35 letnega delovanja zaključena brez običajnih vese- I lic in hrupnih zabav. Dopoldne je bil 1 pred kolodvorom promenadni koncert godbe »Sloga« iz Ljubljane pod vodstvom kapelnika g. Bučarja. Ista godba je igrala tudi pri javni telovadbi in je tu di dobro izvršila svojo nalogo. Finančno stanje JSS. Na zadnji odborovi seji JSS, dne 8. septembra t. 1. v Zagrebu, je bilo sklenjeno, da razpošlje JS5 vsem sokolskim društvom in župam točen obračun sa-veznega finančnega stanja, kakršno je bilo podano na tej odborovi seji. Ta sklep je imel namen, opozoriti vsa društva in župe na zastanke, ki jih dolguje-| jo savezu, ki je zaradi tega vedno v finančni stiski in je njegovo uspešno delovanje s tem iako ovirano. Društva in župe so pred kratkim prejela tiskani obračun o vsem finančnem poslovanju saveza. V tej savezni okrožnici, ki je podpisana od starešinstva JSS, se nahaja ob sklepu zaključek od-borove seje, ki pravi da so društveni staroste dolžni obvestiti vse društvene odbore o tem finančnem položaju. Društveni in župni funkcijonarji pa so dolžni, da v gotovem roku ukrenejo vse potrebno, da se zaostanki vplačajo in s tem savezne finance urede. Ako tudi ta zadnji opomin ne najde povoljnega odziva, bo moralo starešinstvo saveza izvajati skrajne konsekvence. To je precej huda grožnja, ki kaže, da se mno ga sokolska društva ne zavedajo svojih dolžnosti in da so jim sklepi odborovih sej ali glavnih skupščin premalo resni, ker jih ne vpoštevajo in se jih ne drže. Okrožnica nudi zares jasno sliko o finančnem stanju saveza, ki je vse prej nego ugodno in to po krivdi posameznih v savezu včlanjenih edinic. Tako dolgujejo društva na porezu. ki znaša letno 5 Din za člana kar res ni mnogo, preko 203.000 Din, na prispevkih v fond za nezgode — po 1 Din od člana — pa nad 45.000 Din. Zaradi tega ima savez nepokritih računov v iznosu nad 147.000 dinarjev, med tem ko bi imel lahko, ako bi vsa društva izpolnila svoje dolžnosti blizu 30.000 Din prebitka. Pri današnjem splošnem pomanjkanju gotovine to res mnogo pomeni. Da je pri tem gotovo v veliki meri vzrok malomarnost društvenih funkcionarjev, je jasno, saj plačilo 6 Din letno za članstvo pač ni nikaka žrtev. Do konca tekočega leta se vse to še lahko popravi, treba samo dobre volje. Odbor JSS je sklenil, da mora biti do 1. novembra tek. leta ves zastanek na porezu poravnan in društveni staroste so za izvršitev tega skle pa moralno obvezni. Slično je tudj z obveznim 20 dinarskim prispevkom za sanacijo zleta, ki mora biti vplačana do 15. oktobra tega leta. Ako bi društva tudi v tem pogledu storila svojo dolžnost bi bil zlet danes skoraj popolnoma saniran, ker ima savez dobiti na teh prispevkih še blizu 750.000 Din. Iz tega sledi, da bi vse težkoče, ki so nastale pri vodstvu, ne bile potrebne in da so lahko premostljive, ak<2 vsak Sokol tudi v tem pogledu izvrši svojo dolžnost. Res je, da ima članstvo tudi za društva in župe svoje obveznosti, ki jih mora kriti, toda zavest, da nobena organizacija brez denarnih žrtev članstva ne more eksistirati, mora vzbuditi tudi to požrtvovalnost med sokolskim članstvom. VEL vsesokolski zlet v Pragi leta 1926« Stanovanjski odsek v Pragi je priredil po« sebna stanovanja za 100.000 oseb. Vse po« trebščine pa morajo udeležniki prinesti s seboj, posebno odeje in rjuhe. Na telovadišču so se že pričela prva te« sarska dela. Od Prage do telovadišča na. Strachovich Lomvch se bo napravila nova cestna električna železnica, ki bo vozila vsako minuto in bo mogla v dveh urah pre« peljati nad 36.000 oseb. Tehnični odsek ČOS. je definitivno ure« dil tekst prostih vaj za članice in v prihod« njih dneh se bodo pričele razpošiljati tud\ slike zletnih prostih vaj za članice. Slavnostni odbor za VIII. vsesokolski zlet je definitivno določil, da se veliki zletni dne vi preložijo na prve dni julija t. j. od 4. do 6. Ljubljanski Sokol naznanja, da je svoja na 10. t. m. določeno predavanje o Koroški preloži! na torek dne 13. oktobra, in sicer te razloga, ker priredi 10. t. m. Jugoslovenska Matica v veliki dvorani Uniona manifestač-no akademijo. Članstvo se poživlja, da se udeleži predavanja, kakor tudi manifestač-ne akademije v največjem številu. Zdravo! V zvezi bolgarskih Junakov, sta se pojavili v zadnjem času dve močni stroji: germanofilska in slovanofilska, oziroma sokolska. V tekočem mesecu se vrši glavna skupščina bolgarskih Junakov, na kateri se ima končno rešiti nastali spor v Zvezi. Zdi se, da bo zmagala slovanofilska, oziroma so kolska ideja. Ako zmaga na skupščini ta struja, se bo potem spremenil tudi telovadni sestav, kroj članov, članic in naraščaja ter se bo sploh Zveza reorganizirala v so-kolskem, oziroma Tyrševem duhu. Vse slovansko Sokolstvo želi, da bi se tudi Bolgari oprijeli Tyrševe sokolske ideje in čirapreje vstopili v novo osnovano Zvezo slovanske* ga Sokolstva. arstvo Sadna in vrtnarska razstava na Grmu V soboto in nedeljo 3. in 4. t. m. je nudila kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu zopet nekaj prijetno zanimivega, kar je privabilo mnogo posetni-kov v njene šolske prostore. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Novem mestu je priredila namreč sadno in vrtnarsko razstavo z namenom, da vzbudi v občinstvu večje zanimanje za sadjarstvo in cvetličarstvo, v Drvi vrsti pa za hitro in dobro vnovčenje izbranega sadja, katerega je letos po vsem Dolenjskem v obilici. Kolikor smo imeli priliko opazovati to priredbo oba dni, se je namera zadovoljivo posrečila, ker že pni dan se je nekaj razprodalo, a drugi dan vse razstavljeno sadje zlasti ono v zabojih. Razen tega se ie izvršilo še mnogo na-daljnih naroči! na lepo izbrano sadje, ki se bo naročnikom naknadno po dogovoru razposlalo. Tako se ne bo vsaj v tem okolišu lepo sadje na tak način zavrglo. kakor se je v drugih okrajih. k*er se prav nobena korporacija ni pobrigala za najenostavnejšo medsebojno sadno organizacijo, zaradi česar so kmetovalci oddajali polne vagone odbranega in Itcodbranega sadja za slepo ceno inozemskim špekulantom, ki so odnosno ki bodo delali v tujini (v Nemčiji. Avstriji. Italiji, Švici itd) mastne dobičke s tem sadjem na rovaš domače neprevdarno-sti. Na Grmu razstavljeno sadie je bilo ve činoma trgovinskega tipa sicer izbrano, toda ne samo prvovrstno tako zvano kabinetno sadje, kar je ravno pravilno, kajti s pridobivanjem prvovrstnega in brezhibnega sadia se naš kmetovalec — sadjar ne more baviti, ker se mu to nikakor ne izplača. Tako izredno lepo kabinetno sadje so razstavili le Kartuzi-janci iz Pleterjev in par drugih graščin, namreč Tolsti vrh pri Št. Jerneju in Klevevž pri šmarieti. Poleg sadja, cvetlic in vrtnarskih pridelkov so nosetnike vidno zanimali tudi razstavljeni predmeti za vkuhavanje sadja ivrdke »Weck«. sredstva za uničevanje sadnih škodljivcev, sadno orod ie in avtomatični strelni preparati tvrd-ke »Chemotechne« iz Ljubljane. Razstavo je otvoril v soboto dopoldne predsednik podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ravnatelj grm-ske šole g. B. Skalickv ob navzočnosti oblastev ter raznih korporacii in številnih veščakov ter sadjarjev. Popoldne se je vršil na šoli poseben sestanek sadjarskih veščakov in sadjarjev novomeške okolice, na katerem se je razmotrivalo glavno vprašanie o boljši organizaciji sadne trgovine. Predsednik sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo g. V. Rohrmann ie kot sklicatelj tega sestanka obrazložil vse hibe današnje slabe sadne trgovine .in vporabe sadja sploh. Po živahni debati in vsestranskemu razmotrivaniu s strani navzočih veščakov so se sklenili važ ni zadevni ukrepi, s katerimi se pooblašča glavni odbor, da jih še prouči in po potrebi izvede. Med drugim se ie oov-darjalo. da obstoji možnost, da se bodo letos tudi sadni mošt. kojega so na Dolenjskem mnogo napravili, primerno v denar spravil, zlasti na Gorenjsko, kjer ga letos ni. Kar se nadaljne prodaje sadja tiče, naj se kupci in drugi interesenti obrnejo na kmetijsko šolo na Grmu, kjer dobe naslove raznih prodajalcev izbranega sadja z označbo cen in količine. S to razstavo je imelo šolsko vodstvo s svojim strokovnim osobiem mnogo posla, zato jim morajo biti za njihov brezplačni trud razstavljalci hvaležni, sami pa zadovoljni s popolnoma posrečeno prireditvijo. Fr. Gč. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Turščica: baška, 4 vagoni 175. Moka: baza «0s», baška, 1 vagon 390; «2», 1 vagon 340; «6», 1 vagon 355. Tendenca nespremenjena. — Naš izvoz v avgustu t. I. Po podatkih Generalne direkcije carin se je v mesecu avgustu t. 1. izvozilo Iz naše kraljevine 371.180 ton blaga v vrednosti 765 milijonov dinarjev (70.5 milijona dinarjev v zlatu). V avgustu lanskega leta je znašal izvoz 3S9.674 ton v vrednosti 854.7 milijona dinarjev (55.9 miiijona dinarjev v zlatu). Najglavnej-5i izvozni predmeti v letošnjem avgustu so bili: turščica, stavbni les, jajca, pšenica, sveže meso in drugo. Skupno je v prvih osmih mesecih t. 1. znašal izvoz 2,808.011 ton blaga v vrednosti 5838.5 milijona dinarjev (501.5 miiijona dLiarjev v zlatu). V istem času lanskega leta ie znašal izvoz 2,310.553 ton v vrednosti 5716.9 milijona dinarjev v zlatu). — Za sklicanje tarifnega odbora. Iz Zagreba poročajo: Povodom mnogih pritožb s sfrani gospodarskih krogov proti novi železniški tarifi je tukajšnja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo poslala na prometnega ministra predstavko, v kateri zahteva čimprejšnje sklicanje tarifnega odbora. Obenem je zaprosila ministra za trgovi-vinc !n industrijo, naj se za to zelo važno zadevo zavzame. — Zmanjšana produkcija jajc. Dasi Je bilo prošii teden vreme toplejše, je vendar produkcija jaic v državi nekoliko popustila. 7ato so b"i tudi dovozi na tržišča slabi m so ceric čvrste. Na inozemskih tržiščih je '.•nder.ca mlačna. Švica malo kupuje. Nemčija se je v zadnjem času pokrivala z blagem iz Rusije in Poljske. Mnogo jajc je izvažala zadnje tedne Bolgarska. Posebno pa je hitela v prošlem mesecu j. izvažanjem Rumunija, kjer je s 1. t. m. zabranjen izvoz jajc. Nakupne cene v naši državi se gibljejo med 1.30—1.50 Din za komad. Na drobno se v naši državi prodajajo jajca povprečno po 1.50—2 Din in mestoma še po višji ceni za komad. = Dohodki glavnih carinarnic so znašali v drugi dekadi septembra t. 1. 68,842.812 Din. Največ dohodkov je zabeležila carinarnica Beosrad-Sava, in sicer 14,024.042 Din; potem slede: Zagreb-južni kolodvor 11,523.831, Beograd - železni bKa postaja 7,457.317, Ljubljana 5,782.298, Maribor 3 nui. 730.081, Novi Sad 3.310.877, Subotica 2 mil. 590.081 Di.i in ostale carinarnice. Skupni dohodki od 1. aprila t. 1. do 20. septembra t. I. so znašali 972,517.929 Din napram 7SS,847.679 Din v enakem času prošlega leta. = Kriza našega žitnega izveza. Kakor je znano, je imela letos Evropa tako dobro žetev, da ji ne bo treba uvažati žita iz ame-rike. Zlasti r' . ";'a je pridelala velike količine žita, s ' '.erimi sedaj preplavlja svetovni trg. Tu povzročilo znnttn padec cen v Ameriki in drugod. S tem pa je postalo naše žito na zunanjih trgih predrago, k čemur je pripomoglo še dejstvo, da nova železniška tarifa, ki je stopila v veljavo 1. t. m., ni prinesla obljubljenih olajšav, nego je še tovornino mestoma povečala. Izvoz žita iz Jugoslavije je zaradi tega neznaten. Spričo takih prilik je prav verjetno, da bodo cene žitu pri nas znatne:še popustile. = Znižanje cen sladkorja v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, so se tamkaj cens sladkorju zaradi znižanja železniške tarife in močne inozemske konkurence znižale za 0.60 Din pri kg. Sedaj notira: kristalni sladkor 12, v kockah 13.50 in sirovi 11 Din. — Za hitrejše izvrševanje poslov na železnicah. Generalna direkcija železnic je izdala odredbo, v kateri zahteva, da se nakladanje in izkladanje vagonov, odpošilia-nje blaga in vračanje vagonov v bodoče izvršuje čim hitreje. S tem naj bi se pospeševal izvoz. Odredbo so prejele vse postale. = Dobave. Dir. drž. žeiezuic v Ljubijani sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo železne in pocinkane pločevine, za dobavo 4000 kg firneža, za dobavo martinovega jekla, za dobavo ročajev in držajev za orodie; dne 16. t. m. ponudbe za dobavo drobno zrnatega železa, za dobavo 20 komadov «Grif-fin» koles, za dobavo raznega usnja, za dobavo 8000 komadov gumbov »Heftknopfe*, do 20. t. m. ponudbe za dobavo inventarnih predmetov. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. t. m. pri komandi vojnega okruga v Celju glede dobave 70.000 kg sena; 19. t. m. pri komandi vojnega okruga v Mariboru gie-de dobave 120.000 kg sena in 60.000 kg slame; 20. t. m. pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave 100.000 kjj sena; 21. t m. pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 150.000 kg sena in 60.000 kg slame; 29. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa, glede dobave 100 ton lesnega oglja ter glede dobave raznih lakov; 29. t. m. pri odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vodovodnega in instalacijskega mate-rijala; 29. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo in električnih žarnic ter glede dobave indigo - papirja, telegrafskih trakov in barv. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodaja Izdelanega lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno prodajo izdelanega lesa za tehnično uporabo, drv in lubja loko gozd v gozdnih kompleksih šum-skih uprav Bled, Bohinjska Bistrica in Kranjska gora v približni množini 24.722 plm® smrekovega porabnega lesa, 345 pirn* smrekovih drv in 1059 plms smrekovega lubja. Ponudbe, pisane na tiskovini, ki se dobi pri direkciji šum v Ljubljani, je vložiti do 13. t. m. pri isti direkciji. Predmetna pojasnila daje direkcija šum in šumske uprave na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori. 5. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke popraševanja, druge ponudbe in v okiepa'ih kupčPski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 81 —85, Vojna škoda 362—367, zastavni listi Kranjske dež. banke 20—25, kom. zadolžni-ce Kranjske dež. banke 20—25, Celjska posojilnica 0—205, Ljubljanska kreditna 223— 240 Merkantilna 100—105. Praštediona 1000 —1010, Kreditni zavod 175—185, Stroine tovarne 125—126 (125). Trbovlje 362—368. Vevče 120—121 (120). Nihag 36—3«, Stavbna družba 165—180. »Šešir«, tovarna klobukov d. d.. Škofa Loka 115—150. Blago: les: late: 25/50. rronte, fco meja 0—550; breza, od 10—30 cm, fco meja 0—400; hrastova drva, suha, fco naklad, post., 5 vagonov 17.50 —17.50 (17.50): poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 255—0; turščica stara, par. sremska post.. 1 vagon 182.50—1S5 (182.50), nova, sušena, par. sremska post. 162.50—0, nova sušena, par. bosanska post. 0—170, nova, nov., par. slavonska post. 0— 170, v storžih, par. slavonske postale, 1 vagon 70—70 (70); oves slavonski, par. Ljubljana, 1 vagon 190—190 (190); fižol: ribni-čan, fco Ljubljana, 325—0, prepeličar, fco Ljubljana 350—0, mandolon, fco Ljubljana 300—0, rjavi, b/n, par. slav. post., O—220. ZAGREB. Na tržišču bančnih papirjev je bil promet v glavnih vodilnih papirjih precej velik. Industrijski papirji so bili popolnoma zanemarjeni. Promet v Vojni škodi je bil zelo majhen; njen tečaj je napram petku oslabel na 360 in proti koncu dalje na 358. Za november je bila zaključena po 370, a za december se je ponujalo blago po 376. — Dinar je bil v Curihu na višini sobote. Zato tudi v Zagrebu nI bik) v devizah večjih sprememb. Samo deviza na Italijo je daHe popustila, ker je mednarodno slaba. Neznatno čvrstočo pokaznjejo Ne\vyork, Praga in Švica. Narodna banka je tudi danes podvzemala intervencijo na vsej črti. Popraševanie je bilo prilično močno. Skupni promet je dosegel okrog 12 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2260—2280, Dunaj 791.9—S0-.9, Berlin 1340—1350. Budimpešta 0.0789—0.0799, Italija izplačilo 225.95—225 35, London izplačilo 272.62 in pol — 274.62 in pol. ček 272 6—274.6, Newyork ček 56.13—56.73, Pariz 252—264, Praga 166.5—168.5, ček 166.4 —168.4, Švica 1C86.5—1094.5, ček 1086— 1094; valute: dolar £5.4—56, avstrijski šilingi 795—805. švicarski franki 1081—10S9, lire 225.4—228.2; efekti: bančni: Eskomtna 134—134.5. Hipo 74.5—75, Jugo 112—113, ljubljanska kreditna 220—0. Obrtna 97— 9S.5, Praštediona 1005—1010; Slavenska 48 —50, Narodna 0—4500; Industrijski: Eks-pioatacija 51—53, Dubrovačka, zakliiček o85. Šečersna 510—520, Slavonija 54—55, Trbovlje 0—3C0. Union 440—450, Vevče 120 —0; državni: investicijsko posojilo 80, agrarne 50. Votaa škoda, promptna 358— 350. za oktober 351—365, za november 370 —371. BEOGRAD. Amsterdam 226S—2272, Dunaj 793.5—797.5. Berlin 1345—1346, Budimpešta 0.079—0.0793, Bukarešta 26.25—27, Itaira 226.25—227. London 273.5—273 55, Newyork 56.35—56.42 in pol, Pariz 259— 260.5. Praga 167.25—167.5, Švica 10S9— 1089.75 CURIH. Beograd 9.1850, Berlin 1.2340, Newyork 51S.30. Londcn 25.10, Pariz 23.90, Milan 20.S0, Praga 15.36, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.45, Varšava 87, Dunaj 73 15, Sofija 3.79. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 67.50. Zivnostenska 375, Assicurazione Generali 6150, Riunione Adriatica A 3050, Riunione Adriatica B 3045, Oceania 168, Split cement 460, Krka 330; devize: Beograd 44.20 — 44.50, Dunaj 345 — 360, Budimpešta 0.0340 — 0.0350, Praga 73.50 do 74. Bukarešta 11.25 — 11.75. Pariz 115 do 115,50, Londcn 120.50 — 120.S5, Newyork 21.75 — 24.90, Curih 479 — 4S2.; valute: dinarji 43.75 — 44.25, 20 zlatih frankov 94 do 98. DUNAJ. Beograd 12.54 — 12.58, Berlin 168.50 — 169, Budimpešta 99.04 — 99.34, Bukarešta 3.40 — 3.42, London 34,26375 do 34.36375, Milan 28.48 — 28.60, Newyork 707.55 — 710.05, Pariz 32.47 — 32.93. Praga 20.97 — 21.05, Sofija 5.1250 — 5.1650, Varšava 116.35 — 116.85, Curih 136.45 — 136.95 dinarji 12.47 — 12.13; dolarji 706.75—710.75. PRAGA. Beograd 60.05, Curih 651.75, London 163.375, Newyork 33.75, Dunaj 4.78. BERLIN. Beograd 7.425. London 20.306, Newyork 4.195, Curih 80.85, Dunaj 59.45. London (opoldne). Beograd 272, Milan 120.75. Švica 25.1. NEW YORK (zaključno 3. oktobra). Zagreb 1.77 in pol, Milan 4.05, Švica 14.29 h pol. Službene objave LNP, (Iz seje u. o. z dne 2. X. 1925.) Na dopis Atletik SK. Celje z dne 30 IX. t. 1. sc odgovori pismenim potom. Na dopis MO. Celje št. 100 z 29. IX. 1925 in št. 107 7 dne 23. IX. 1925. se odgovori pismenim po tom. Vzame se na znanje nov odbor MO. v Mariboru (predsednik g. Zcllner, tajnik g. Radnlič). Odobri sc zapisnik obč. zbora M. O. v Mariboru z dne 13. IX. 1925 ter se ak« ccptira sledeči dodatek k pravilniku za MO k § 4. se vstavi: Odbor je sklepčen ob pri« sotnost: predsednika, oziroma njegovega na mestnika in dveh odbornikov. Na znanje se vzameta oba doposlana pre« pisa zapisnikov sej MO. v Mariboru. Vza« me sc na znanje dopis SK. Ilirija z dne 28 IX 1925. Z ozirom na dopis od 28. IX. 1925 sc ka« znujejo na bazi § 33 kaz. pravilnika JNS: g. Betetto z 8 meseci, gg. Kepec. Bari in Lu« kežič z 4 meseci. Prepis omenjen-ega dopisa se odpošlje JNS s poročilom o izrečeni kazni Izvršitev tega mora javiti SK. Ilirija in ŽSK Hermes LNP. tekom 8 dni. Sporoča ss vsem klubom LNP. d? se v smislu § 25. točka 4, drugi odstavek podsa« veznih pravil vrši dne 11. t. m. izredna gl. skupščina LNP s sledečim dnevnim redom: a) odobritev delovanja dosedanjega odbora LNP., b) izpopolnitev starega odbora. od= nosno cvent. volitev novega odbora LNP., c) evcr.tualije. Čas in kraj se objavi na= knadno. — Tajnik I. Nedeljske rokometne tekme LJUBLJANA: Prijateljska: Ilirija : Her-- mer 10 : 0 (o : 0). MARIBOR: (Prvenstvena): Rapid : SK Mura (Murska Sobota) 8 : 1 (5 : 1). Favorit za jesensko prvenstvo mariborskega okrož« ja Rapid je odločil prvenstveno tekmo z drugorazredno Muro sigurno v svojo korist. Tekma ni nudila vsled premalcga Rapidos vega igrišča in premočne superiornosti Ra. pida, ki se je očividno poigraval z nasprot« nikom, r.ikakega športnega užitka. Mura je zadovoljila le v žilavi in uspešni defenziv« ni igri, zlasti obrambni trio. Sodnik gospod Franki. Posct občinstva sreden. PTUJ: (Prvenstvena): ISSK. Maribor : SK Ptuj 1:1. Maribor je s težavo odnesel iz tekme s Ptujem eno točko ter si s tem zelo omajal pozicije za prva mesta na pr« venstveni tabeli. Sodnik g. Oberlintner. Stanje jesenskega prvenstva v maribor« skem okrožju je po nedeljskih tekmah sle« deče: 1. Rapid 4 točke (igral 2 tekmi), Z Maribor 3 točke (3 tekme), 3. S. K. Mu« J (J tekmi), 4. Ptuj 1 (15. J Srobod* in Merkur 0 (igrala po 1 tekmo). ZAGREB: Prijateljska: Jugoslovenska re. prezentanca : S. K. Sturm (Gradec) 5 : 1 (3 : 1). Naša reprezentanca je pokazala le« po igro, izvzemši krilske vrste. Mihelčič je držal eno enajstmetrovko. Za naše moštvo sta »cortala Benčič 3 in Petkovič 2. Prven« stvena: Concordia : Sparta 7 : 0, Gradjan« ski : Železničarji 8 : 1 (3 : 0). Stanje prven« stva je sedaj nastopno: 1. Concordia (6 točk), 2. Hašk (4), 3. Gradjanski (3), 4. Cro atia (1), 5. Železničarji (1), 6. Sparta (1). BEOGRAD: V nedeljo bi se morala vr» Siti prvenstvena tekma BSK. : Jugoslavija. Ker pa sta Luburič in Petkovič igrala v Za« grebu v naši reprezentanci proti S. K. Sturm se je vršila le prijateljska tekma med obe« ma kluboma, pri kateri je zmagal BSK. s 3 : 2. Jugoslavija je nastopila brez Nemeša, Ivkoviča, Markoviča, Gjorgjeviča in Pet« koviča. V moštvu BSK. sta prvič nastopila Rodin in Perzl. Prvenstvene: Sumadija : Soko 1 : 1, Brdjanin : Karagjorgjc 6 : 0, Radnički : Ruski 3 : 2. DUNAJ: Pri včerajšnjih prvenstvenih tekmah so se povspeli na prvo mesto Ama« teurji, na drugo Slovan, na tretje pa Vicn« na. Najbolj zanimiva igra je bila med Rapi« dom in Vienno. V nastopnem rezultati v I. neamaterski ligi: Amateure : Sportilub 6 : 2 (2 : 1), Admira : F A C. 1 : 0 (1 : 0), Sim« mering : WAC. 4 : 2 (2 : 1), Rudolfshiigel : Slovan 3 : 3 (2 : 2), Rapid : Vienna 3 : 2 (1 : 1). V II. neamaterski ligi so skora) vsa vodilna moštva izgubila točke. Rezultati so med drugim sledeči: International : Nicho!« son 0 : 0, Gersthof : Vonvarts 2 : 1 (0 : 1), \Veisse Elf : Bewegung XX. 3 : 3 (0 : 2) V prijateljski tekmi je porazil NVacker Red Star s 6 : 0 (1 : 0). MOR. OSTRAVA: Hakoah (Dunaj) : S. K. Mor. Ostrava 5 : 2 (3 : 1). STOCKHOLM: Reprezentanca Kodanja : reprezentanca Stockholma 1:1. BUDIMPEŠTA: Španija : Madžarska 1 : 0 (0 : 0). Edini gol je padel vsled težke po« greške madžarskega vratarja Zsaka. Ma« džari so bili v drugi polovici mnogo močnej ši, Španci so igrali v splošnem boljše kot na Dunaju. Tekmi je prisostvovalo 40 tisoč gledalcev. Dohodki so znesli 900 milijonov madž. kron. PRAGA: Sparta : Slavijo. 4 : 2 (2 : 1), se« mifinalna pokalna tekma. Vršovice : ČAFK 2 : 2. Prvenstveni: Čechie : Meteor VIII. 5 : 3. Rapid : Sparta Košire 5 : 1. Prijatelj« ske: Viktorija Žižkov : Liben 4 : 2, Union Žižkov : Slavoj VIII. 4 : 3, DFC. : F. C. Teplitz 4 : 3 LEIPZIG: Južna Nemčija : Srednja Nem čija 2 : 1 (0 : 1). Pokalna tekma. Labkoafletski miting ASK. Primorje in TKD. Atena V nedeljo se je nadaljeval lahkoatletski miting Primorja in Atene. Borbe v posiu meznih točkah so bile prav zanimive in je precejšnje število občinstva z velikim za« nimaniem zasledovalo potek mitinga. Zali« beg smo pri vseh dosedanjih lahkoatletskih mitingih opazili, da občinstvo Iahkoatiet« skega športa še ne upošteva v tej meri. ki bi ga zaslužil z ozirom na velike koristi, ki ga imajo naši športniki, pa naj se u dejstvu« jejo v tej ali oni športni disciplini, ravno od lahkoatletskega športa. Merodajni fak« torji bodo morali premišljati o tem. kako bi se pri občinstvu mogel dvigniti interes za lahkoatletiko. Občinstvo je važen fak« tor za razvoj našega športa, zaradi tega je treba, da se občinstvu vcepi ljubezen do te« ga lepega in koristnega športa. Organizacija nedeljskega mitinga ni bila slaba,. Posamezne točke so se vrstile brez odlašanja, tako da so bila tekmovanja skc* raj brezhibno ob pravem času končana. V nastopnem objavimo rezultate senior« skega in damskega mitinga: Tek 100 m (6 tekm.): 1. dr. Pcrpar 11.2, 2. Valtrič (oba ASKP.), 3. Gorički (H.) Tek 400 m (5 atl.): I. predtek: 1. Močan (SK. Celje) 54.2, 2. Hoffman (H.). 2. pred« tek: 1. Boranič, 2. Plehatv fH.). Finale: 1. Plehatv (H.) 53.6, 2 Močan (SK. Celje), 3. Hoffman (H.). Tek 1500 (4 tekm.): 1. Rosenkranz (H.) 4:26, 2. Vidic (ASKP.), 3. Mrkša (H.). Tek na 5000 m (5 tekm.): 1. Slapničar (ASKP.) 17:13.4 min. 2. Kumer (Marathon), 3. Čamernik (ASKP.) Hoja 3 km (4 tekm.): 1. Dobrin (Ašk) 15:31 min, 2. Slamič H., 3. Trošt (oba ASK Primorje). Met kopja (6 tekm.): 1. Gašpar (A.) 47.33 2. Zoraja (Polic. Sp. klub) 42.25. 3. Hellc« brandt (K.) 40.905. Met diska (11 tekm.): 1. Zoraja (Polic. Sp. klub) 33.93. 2 Podobnik (ASKP.) 32.98.5 3. Gašpar (A.) 32.9S. Troskck (7 tekm.): 1. Jakupič 12.95, 2. Ferkovič 12.50 (oba H.), 3. Babic (A.) 12.18. Skok v višino (5 tekm.) 1. Jakupič (H.) 1.70, 2. ing. Zgaga (Marathon) 1.70, 3. Jam« nicky (H.) 1.65 Skok cb palici G tekm.): 1. Ferkovič (H.) 3.25, 2. Štrekeli (SK. Ilirija) 3.02 (nov slov. rekord), 3. Lah (ASKP.) Olimpijska štafeta 800 X 400 X 200 X 200 m (4 štafete): 1. Hašk l (Ferkovič. Ro. senkranz, Modec, Plehaty) 3:50.1. 2. ASK Primorje I. (Arhar, Valtrič. \Veibl, dr. Per--par), 3. Hašk II. (Mrkša, Hoffman, Gorički, Jamnickv). Najzanimivejša točka dneva. Zmago Haška jc v pni vrsti pripisovati tekaču na 800 m Ferkoviču, ki je kljub te« mu, da je že startal v troskoku, v skoku ob palici za svojo štafeto toliko pridobil, da ie bila zmaga Haška zagotovljena Tudi dru ga štafeta Haška je Primorju delala pre« cejšnje preglavice, vendar pa sta sprinterja dr. Perpar in Valtrič na zadnjih dveh pro« gah dosegla, da je Primorje zasedlo drugo mesto. Čas prve Haškove štafete je boljši kot sedanji jugoslov. rekord, ki se pa iz formalnih razlogov ne bo priznal Tudi čas Primorja je bil boljši od jugoslov. rekorda Od naših atletov moramo omeniti zlasti dva odlična talenta, Celjana Močana in Pri« morjaša Slapničarja. Dame: Tek 100 m (3 tekm.): 1. Maguša (ASKP.) 1«. Met diska (5 tekm.): 1. Preveč Silva (ASKP.) 23.11, 2. Cimperman (Atena) 20.44, 3. Jerina (ASKP.) 18.71 Skok v daljavo (5 tekm.): 1. Cimperman (A) 4.19, 2. Zanner 3.87 (obe A.) 3. Kump (ASKP). 3 75. Skok v vii/no (4 tekm.): 1. šantel Duša (ASKP.) 1.35, 2. Cimperman (A.) 1.30, 3, Maguša (ASKP.) 1-20. Štafeta 4 X 110 yardov (2 štafete): 1. ASK. Primorje (Gregorin, Zore A, Zore Z. Santel D.) 57.3. 2. TKD Atena (Petrič, Sap, la, Zupančič, Cimperman.) Končna klasifikacija je nastopna: Damski miting: 1. ASK. Primorje 42 točk. 2. TKD. Atena 3 točke. Juniorski miting: 1. ASKP. Primorje 27 točk, 2. Hašk 24, 3. Ilirija 6. Scniorski mi. ting: 1. Hašk 43 točk, 2. Primorje 31 točk. Hazena TKD. Atena : Olimp (Opatija) 5 : 3 (3 : G) (Koti 15 : 12 za Olimp.) V nedeljo dopoldne se je vršila na pro« štoru Atene interr.acijonalna hazenska tek« ma med ljubljansko Ateno in opatijskim Olimpom. Tekma je končala po ostri borbi z rezultatom 5 : 3 v korist Atene Igra je bi, la zlasti v prvem polčasu popolnoma otvor> jena ter je valovila v lahnem tempu z ene strani na drugo. Šeie v drugem polčasu je postala živahnejša in ostrejša. Tempo je postajal od trenutka do trenutka hitrejši in čimbolj se je igra nagibala h koncu, tem občutneje je prihajala do izraz3 premoč Olimpa, katere pa zbog izvrstne forme vrs, tarice Cimpermanove ni mogel izrabiti v svojo korist. Tekma je nudila razmeroma dovolj športnega užitka, vendar pa publika, katere se je zbralo kljub malenkostni re< klami, precejšnje število, znak da se krog ljubiteljev hazene stalno širi, ni videla v Olimpu onega, kar 9e je od njega splošno pričakovalo. Družina Olimpa je fizično mnogo iačja od družine Atene, kar je skušala pogosto izrabiti v svojo korist. Njena igra je pre, cej enostavna brez vsaeega pravega komhi« nacijskega sistema. Napad se omejuje pre« več na solo akcije, kar mu onemogoča do« seči številčno visokih rezultatov. Večini igralk manjka dovolj hiter start na žogo: v splošnem pa tehnično dobro obvladujejo žogo. Obramba in krilska vrsta boljši ofenzivno, največja napaka je slabo pokrivanje nasprotnika. Znatna in obenem najboljša moč njihove družine pa je vrata rica, ki !o» vi sigurno in v lepem stilu vse žoge. Da ni Olimp doživel večjega poraza, je predvsem zasluga vratariee. Prave sodbe o njihovi kvaliteti ne moremo izreči, ker je mogo?e dolgo in naporno potovanje bilo vzrok, da njihova družina ni pokazala ono. kar zni. Atena je igrala topot svojo najboljšo tek« mo v letošnji sezoni. Predvedla je zlasti v napadu jako lepo in premišljeno kombina« cijsko igro, le žal da je tempo še vedno mnogo prepočasen. Odlikovali sta se zlasti Zupančičeva in Petrlčeva, ki sta izvrstno vodili napad za napadom. Slabša od obeh imenovanih je Erbežnikova zlasti v polju; dobra In jako nevarna pa ie pred golom vsled svojih ostrih strelov. Šibko stran ima Atena v krilskl vrsti, zlasti pa ▼ obrambi Na mestu je bila tu edinole Zannerjeva, ki igra jako požrtvovalno, vendar pa ima še ja ko mnogo taktičnih pogrešk. O Cimperma« novi v golu moremo le reči, da je bila iz> vrstna, nenadomestljiva. Rranila je najtežje strele, ter se odlikovala zlasti v pravočas* nem in riskantnem odvzemanju žog na« sprotniku. Scortale so za Ateno: Zupančič 2. Erbež« nik 2, Petrič 1, za Olimp sred. napadalka 2, desno krilo 1. Sodil je g. Schneller jako do* bro. ISSK. Maribor : SK. Ptuj 20 : 2 (14 : 1). Prvo gostovanje Mariborove družine v Ptuju ji je prineslo visoko, a zasluženo zma go. Posebno dobro razpoložen je bil topot napad, ki ga je z veliko požrtvovalnstio in nesebičnostjo vodila rutinirana Lea. D?nus ška in Olga na krilih sta se odlikovali s svo jimi ostrimi streli, ki so skoro dosledno ok tičali v nasprotnikovi mreži. V krilski vrsti sta Bibiča in Gina zopet dokazali, da sta najboljši krilski par Maribora Obrambi je bila dobra, posebno je bila zanesljiva Zora. a tudi Olga v golu je energično ubranih več ostrih strelov Ptr ieank. Ptujska družina je kljub kratkemu obsto« ju igrala požrtvovalno, svojo najboljšo igral ko ima v srednji napada'ki Danici in obeh krilih. Kritje je pa še zelo pomanjkljivo Tekma, je bila za tamkajšnje lokalne ra'« mere pravcata senzacija in je — z ozirom na slabo igro nogometašev — nudila prav dober šport. Sodil ie, kakor običajno, zelo korektno g. Šepec. Obisk dober. Kriza v LNP. V LNP. je izbruhnila kri. za. Pet odbornikov je podalo protest proti delovanju odborove večine ter demisijoni« ralo. Kriza se bo rešila na izrednem ohč« nem zboru, ki ga je LNP. sklical za prihcd« njo nedeljo. Odbnro\'a seja JZSS. skupno z Zborom vseh nasf-Lvnikov se vrši v torek dne 6 m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne «Emona». Radi imenovanja novih nastavni' kov je seja važna in udeležba obvezna. Iz damske sekcije S. K. Ilirija. Hazen« ski trening se vrši jutri v sredo ob 5 uri popoldne. Točna udeležba obvezna za vse. V petek popoldne ob 16.45 prvenstvena tek ma s Primorjcm. ASK. Primorje. Seja izvršnega odbor« se vrši danes ob 18. v restavraciji iLjub' ljanski dvor». Prosim polnoštevilne ude« ležbe. ! Vreme Beograjska vremenska napoved za torek: V naši državi se bo vreme nekoliko poslabšalo. Vetrovi bodo slabši. Oblačnost in meglenost se bo širila s se-verozapada Proti vzhodu, mestoma pa bo jasno. Dežja ne bo. Hladni val se bo občutil jačje. Dunaiska vremenska napoved za torek: Pretežno jasno. Finansijski problemi kraljevine Srba, Hrvata i Slove-venaca Pod gornjim naslovom je izdalo uredni« jtvo velikega gospodarskega mesečnika tBankarstva« obsežno in za naše razmere naravnost razkošno opremljeno delo, ki pri« naša izvirne članke petdesetih avtorjev o caših aktualnih gospodarskih vprašanjih Zato more knjiga zbuditi zanimanje vseh za interesiranih. Zlasti opozarjamo na sledeče članke: Ljubomir St. Kosier: Naš finansijski polo jaj: Dr. Lazar Markovič: Ekonomsko«finan> sijski program Narodne Radikalne Stranke; Conte Volpi di Misurata: Les rčlations eeo« nomiques entre 1'ltalie et Tougoslavie; Dr. Milan M. Stojadinovič: Aktuelna finansij« ska pitanja: Dr. D j. Šurmin: Naše finansi« je; Kosta Todorov: Ekonomska budučnost Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i Bu» garska: Miloš S. Moskovljevič: Dr. Stoja« dinovič i njegova finansijska politika; Ni« kola Berkovič: Nekoliko riječi o našoj op« Stoj finansijskoj i valutnoj situaciji; Dr Vlada T Markovič: Iz državnog gazdin« «tva; Oskar \Veiszmayer: Moje mišljenje o radu Ministra Finansija dra M. M. Stojadi« novica; Alojzij Tvkač: K finančnem polo« zaju Kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca; S. D. AIexsander: Finansijska politika i na« ša industrija: Dr. O. Frangeš: Financijalna politika i poljoprivreda; Nikola Stanarevič: Zakon o neposrednem porezu i akcionarska društva; Dr. Gustav Gregorin: Porast di« narja z ozirom na naše državno gospodar« stvo: Dr. Stevan Popovič Industrijski kre» diti; Ing. Diordje Sokolovič: Državno do« bro Belje; Dr. Franjo Pavlič: Mir moneta — mir sveta; Dr. Pero Mitrovič: Aktuelna pitanja našeg pomorstva naročitim obzirom na sjeverni Jadran; Kosta P. Mirosavlje« vič: Privredr.e teškoče Vojvodine; Marko Rauer: Osvrt na rad Ministra Finansija dra M. M. Stojadinoviča: Dušan Uzelac: Sada« šnji kurs dinara i sadašnja životna skupo« da: Dr. Milan Ulmanskv: Finansijska poli« tika dra M. M. Stojadinoviča; Ing. Rado Lah: Finansijska politika naše vlade; Tves Guvot: Une lettre de S. E. Guvot au Di« rtcteur dti ocBankarstvo*; Dr. Vidan O. Bla« goievič: Nefinansijske odredbe u zakonu o budžetskim dvanajstinama za avgust»no» vember 1925.; Josip Selak: Gledište indu» jtrije na našu finansijsku politiku; Dušan N". Letica: Iz oblasti neposrednih poreza; Ernest Griinwald: Hrvatska privreda i na« ša finansijska politika; Milan Krešič: U po« trazi za ispravnom cijenom; Konstantin I. Dožudič: Finansijska politika dra Milana M Stojadinoviča i njeno sprovodjenje; Dr. Ra» doslav Pipuš: Naša finančna politika; Dr. Blagoje Bojadžijevič: Agrarna reforma i unutrašnja kolonizacija; Dr. Pavao Frohlich Finansijska politika vlade i naši gradovi: V. Robiček: Iz oblasti posrednih poreza; Dr Fran Černe: Rcgulativne hranilnice v Slo« veniji; M. Dj. Jankovič: Naša finansijska politika; Prof. Bran. B. Todorovič: Ponuda zajma beogradskoj opštini od strane ame« ričkih kapitalista; I. Aleksandrovič: Reč dve o našem monopolu duvana; Prof. Stevo Ostermann: Naš saobračaj i naš jadranski problem; Dragotin Hribar: Aktuelni jadran ski problemi; Dr. Nikola Stojanovič, Sveto« zar Milinov, Jaques Reiss, Aladar Merklcr, Milan Juzbašič, Feliks Fischer i Etbin Be« žek sudjeluju u Anketi o finansijskoj poli« tiči kraljev, vlade: Statistični podaci o fi* nansijskom stanju Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca; Naš ministar finansija u ogle« dalu strane štampe — Kronika in druga in« formativna tvarina. Zvezek ima tudi nekaj dobro uspelih ta« bel in črtežev — Stane 10 Din in se na« roča pri izdajatelju: Administracija «Ban> karstva«. Za oreh VI, Marovska 30, in v vseh večjih knjigarnah v Jugoslaviji. Zaposlovanje inozemskih delavcev Inšpekcija dela v Ljubljani objavlja uradno sledeče: Na temelju zakona o zaščiti delavcev in pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev je ministrstvo sociialne politike mnogim inozemcem odbilo prošnje za zanoslenje. oziroma ni podaljšalo že izdanih dovoljenj. V smislu ministrskega rešenja z dne 30. IX. 1925 »0« br 322-1V. se vsi taki negativni odloki preklicujeio. v kolikor zadevajo isti inozemce, ki so bili zaposleni v tuzemstvu. še predno ie zakon o zaščiti delavcev stopil v veliavo. t. j. ki so bili zaposleni v tuzemskih službah že pred 14. VI. 1922. Za vse navedene inozemce moraio nji hovi delodaialci. če reflektirajo nanie, čimprej vložiti nove prošnje za zapo-slenje. Isto velja za vse inozemske delavce, katerih prošnje so bile rešene pod pogojem, da si pridobijo naše državljanstvo. Tudi za te so dolžni delodajalci vložiti čimpreje ponovne prošnje za za poslenje, ne glede na datum, ko izteče rok dovolila. Za vse ostale, t. j. za inozemce, ki so bili v tuzemstvu zaposleni po 14. VI. 1922.. veljajo še v naprej v polnem obsegu predpisi § 103 zakona o zaščiti delavcev in pravilnika o zaposlovanju ino zemskih delavcev ter se v tem pogledu dosedanja praksa ne izpremeni. Mali oglasi, ki tlužijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—» Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—. Najmanjši znesek Din 10*—% JLRKLOŠTER. Občinski odbor je v zadnji seji izvolil šolskega upravitelja g. Mateja Kavčiča ob priliki njegove upokojitve častnim občanom. G. Kavčič je služil pri nas 29 let ter si je s svojim vestnim delom v šo li in miroljubnim uzornim vedenjem pridobil spoštovanje vseh, veliki župan ljubljanske oblasti pa mu je za njegovo 44-letno požrt-vovnlno službovanje izrekel svolo pohvalo. PTUJ. Podružn;ca »Jadranske Straže« v Ptuju priredi v nedeljo dne 18. oktobra propagandni izlet v Ivanjkovce. Odhod z vlakom ob 10. uri dopoldne, povratek v Ptuj ob 9. uri zvečer. Ormožane in Ljutomerčane uljudno vabimo, da se nam med potjo priključijo. — Za polovično vožnjo se je zapro silo. Reflektantje, ki reflektirajo na skupno kosilo, naj to prijavijo najpozneje do dne 10. oktobra društvenemu predsedniku ali pa tajniku. ROGAŠKA SLATINA. Pretekli teden se je poslovi! slatinsk' Sokol od svoje načelni-ce, sestre Keceljeve, ki se je podala na višjo pedagoško šolo v Zagreb Z njo je izgubilo slatinsko sokolsko društvo svoje najbolj agilno, vestno in izvrstno Sokoličo. Čla ni in članice so se v ta namen zbrali v petek pri «Solncu», da še skupno prežive v njeni družbi par uric, predno se ločijo od svoje sokolske učiteljice. V imenu Sokola se je poslovil od nje brat starosta, dr. Kol-terer, ki ji je žele1 vse dobro na njenem nadaljnem potu, obžaloval izgubo, ki jo trpi društvo z njenim odhodom in ji obenem čestital na doseženem cilju po višji Šolski izobrazbi v korist naše mladine. V vznešenih besedah je spregovoril tudi njen bivši šolski predstojnik, g. nadučitelj Verk, želeč ji obilo uspeha in mnogo sreče na njeni začrtani poti. V imenu šolskega naraščaja ji je pred Ugodno se proda: spalnica, stare obleke, soba za eno osebo (skoraj nora) iz orehovega lesa z marmorji, ponošene moške obleke, suknje, kloimki iti v torek in sredo od 9.—11 na Miklošičevi cesti 1B»II — Kamen. £5305 odhodom vlaka na kolodvoru izročila najmlajša Sokolica, 6-letna mala Pergerjeva lep šopek svežih rožic kot skromni dar mladine za vse dobrote in za velik trud pri so-kolskem delovanju. Draga sestra Mirka, bodi srečna in zadovoljna v svojem novem poklicu! Zdravo, zdravo, zdravo! RAČJE. Preteklo nedeljo so proslavili tukajšnji diletanti pod vodstvom g. Mohor-ka igro cV Ljubljano jo dajmo*. Igra, polna zdravega humorja in deloma tudi situacijske komike, je bila pač izbrana, da pridejo enkrat na svej račun tudi tisti, ki trdijo venomer. da naj služijo diletautske predstave le trenutni zabavi in ugodju gledalcev ter nočejo priznati, da izpopolnjujejo tudi dile-tantske predstave samo tedaj svoj namen, ako vplivajo na gledalce vzgojno, bodisi na ta ali oni način, saj skrbe za samo zabavo razne veselice in trgatve, katerih bomo imeli tudi letos v izobilju. S stališča zabave je uspela igra v precejšnji meri, škoda samo, da so posamezni igralci premalo znali besedilo svojih vlog in so jo morali radi tega često kar na lastno pest udariti, ali pa so obupno čakali na primeren sunek iz sufler-«ke line. Vse trenutne zadrege in nesigur-nosti bi mahoma izginile, ako bi stal vsak igralec na svojih nogah, ne pa od obeh strani podprt s suflerskimi berglami. Upajmo, da bo prihodnjič drugače, kakor se spodobi resnim račkim diletantom. Sicer je bila koncepcija posameznih vlog pri vseh igralcih pravilna in je igra uspela. Ugotoviti pa Je treba žalostno dejstvo, da niti inteligenca, niti ostalo občinstvo ne kaže za predstave onega zanimanja, kakor bi bilo želeti. Ne čudite se, če bo ta mala peščica idealnih delavcev končno upešala in bo na našem odru zavladala smrtna tišina, kajti če pride do tega, se zavedajte, da ste krivi vsi, ki imate zme-žnost in moralno obveznost, ako bodo nasprotniki naše misli triumfirali nad nami. ^ H fl Si mul tanka dr. Vidmarja se bo vršila v soboto 10. t. m. na verandi kavarne Evro« pa. Začetek ob 20. Šahisti naj prineso ša« hovnlce s seboj. Občni zbor ljubljanskega šahovskega klu-. be se bo vršil v sredo 14. t. m. na verandi kavarne Evropa. Pred občnim zborom je igralni večer, ki se konča ta dan ob 20. uri nakar prične občni zbor. Člani naj se obč« nega zbora polnoštevilno udeleže, da omw gočijo izvolitev dobrega in delavnega od« bora. Klub se je ojačil z dvema iz Maribo* ta došlima odličnima šahistoma gg. Stupa« nom in Pircem, ki sta znana iz subotiškega turnirja, kjer je Pire dosege! peto mesto. Slednji bo priredil v kratkem produkcijo treh slepij partij, kakršne je že v Maribo« ru igral z uspehom. V splošnem turnirju vodita s 4 in pol toč« kami Zcvnik in Rupnik, med katerima se je v soboto bila srdita borba, iz katere pa sta izšla oba kot zmagovalca. Možnost, da to« l!ko doseže, ima še škulj, ki ima 3 točke in 2 prekinjeni partiji. Brzoiurnir. V sredo 7. t. m. se prične toč« no ob 18. brzoturnir za prvenstvo v oktobru v dveh oddelkih. Najprej kot prvi del igra drugi razred in kar jih pride iz tega v pr« vega z onimi, ki so že v prvem razredu kot drugi del. Na sobotnem brzottirnirju je bil prvi Mrzlikar, ki je dosegel 18 od dvajset dosegljivih točk, drugi Vogelnik 13, tretji Fink 12 in pol. Potem slede Iskra, Sever. Kragelj. Sedem eisdes našega časa V Ameriki, kier imajo ljudje mnopo denarja in menda prav toliko prostega časa, da se ukvarja lahko s stvarmi, ki bj drugod ljudem ne prišle na misel, so izpeljali anketo o sedmih čudesih. Ameriška javnost je označila kot sedem čudes našega časa nastoone točke* Prvo čudo: Poslanec, ki vedno glasuje po svoji vesti. Drugo čudo: Delavec, ki zahteva znižanje svoje mezde. Tretje čudo: Nemec, ki priznava, da je njegova dežela izgubila svetovno vojno. Četrto čudo: Članek nekega ameriškega časnikarja, v katerem ni podčrtana nobena beseda. Peto čudo: Amerikanec, ki trdi, da Amerika ni izšla iz svetovne vojne kot zmagovalka. Šesto čudo: Igralec, ki je zoper to, da se objavi njegova slika v listih. Sedmo čudo: Človek, ki plačuie davke in vrača izposojeni denar takoj na prvi poziv. Nekaterim od teli ameriških čudes b! lahko priznali eksistenčno pravico tud/ pri nas. Preoblikovanje ■1«m»kib in moških file-kiohnkov — predelovanje toinnastih — kakor novi - po najnižji ceni v ma- rcfak'urni lopi Itev. 11. Vodnikov trg. 24927 Popravila Mehanik Ivan Legat •pscijalist zn pisarn stroje Maribor nno Vefrintska otlea 30. Telefon 8! 434. Boljšo osebo ki zna dobro kuhati, sploh samostojno gospodinjiti in zmožno nekaj n e m ! S i n e, išče ravnateljev* soproga brez otrok, na deželi blizn Ljubljane, za takoj — Ponudbe n« upravo «Jutra» pod »Skrbna In zanesljiva« 25148 Mesarskega učenca močnega, najr»je z dežele, sprejme Anton Sagmeister, mesar v Sp. Šiški, Medvedova cesta. 25824 Medičar. pomočnik vešč popolnoma svoje stroke ter «beajzinja», trezen in pošten se takoi sprejme. Stalna služba. Drugo po dogovora. — Ponndbe pod »Medičarski pomočnik npravo »Jutra*. (dobe) ^stranski zaslužek !obi lahko vsakdo, kdor bi otel prodajati umetniško črtane nabožno slike, ki ' ponoči svetijo. Izredna 5'0Pt Vzorce razpošilja froti n a p r e j vposlanemu •aarju (30 Din) Viljem ~pwr, Bled. 24933 kolarska vajenca ? sprejmeta. Naslov pove vrava «Jutra». 24898 Služkinja sobna za vsa hišna dela kuhanje se sprejme na '•želo k rodbini 2 oseb. "nrtbe na upravo «Jutra» «Savinjska dolina*. 25147 Dve pletilki tovrstni, za vsa v to yoko spad?joča dela se >jn>eta. - Plača dobra, •asa in stanovanje. — Napove uprava «Jutra*. 25146 -evKarsk? vajenec takoj sprejme za Go-^isko. Naslov pove upr. Wra». 25113 Oober zas!?ižek 'r«jme se vpokojen Želez-kot potnik proti £ro-*iji. Ponudbe pod lifro rp*en in repen delavec* upravo «Jutra». 25235 Pisarniška moč ^'zplačna. ki se ima vpe-lti za dobro nameščenje, panjem slovAnskesra, sr-srvatskega, nemškejra in _ možnosti tudi čeSkega Ke sprejme. Pismene 3udbe z navedbo znanja, 'sdanieea -Iužbovanja in šol pod značko dostojna 12436> na upr. itra*. 85803 Mizarji za izdelovanje pohištva sprejmejo takoj v delo — s.-.mo izvrstni, solidni in samostolni delavci, pripadniki SHS. zaposlenost trajna—pri tvrdki KovafiS i drugovi k. d. n Mostnru. 23321 Prodajalka kot voditeljica konfekcijskega oddelka samo z večletno prakso se z visoko plačo takoj sprejme v ve. letrgovini E. Steraecki v Celju. 25169 Mladega uradnika ki bi obenem opravljal potniška dela sprejmpm. Kav. rije mora imeti 6000 Din Ponndbe na npravo «Jutra» pod »Uradnik«. 25314 Kalkulant v telezninski stroki verzi- ran in zanerliiv. se sprejme takoj. Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko .Samostojen 7543». 25320 Krojašk. pomočnika dobro izurjenega za velika dela sprejme takoj Ritavec Leopold, krojalki mojster, Miklošičeva cesta štev 7. 23306 Dva učenca za pekovsko obrt se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiSi. Prednost imajo tisti, ki «o sc le nekaj časa nčili te obrti. Poizve se: Stari trg 3 — Zalar. 25262 Čevljar, pomočnik se sprejme takoj Hrana in stanovanje v hi5i. — Fran Travnik, Trebnje. 25272 Že leznlnar s« sprejme kot komisljo-nar. Ponndbe pod »Marljiv 16» n» upravo »Jntra«. 25150 Marljive zastopnike i?če stara zavarovalnica v vseh krajih preval iskega, marenberfkega to slovenj. graSkega okraj« — Javijo naj se le tamoSnji domačini na spravo «Jutn» pod »Trajen, dober iuluiek>. 25149 Violino poučuje gospodična. Naslov pove uprava »Jutra». 25163 V klavirju M poučuje deklice začetnice v Sp. Šiški. Naslov pove uprava »Jutra«. 25297 Dajem inštrukcije dijakom nižjih razredov. — Ponudbe na upravo «Jntra» pod značko »Realec VT». 25312 Mile. Berthe Delonne mu-nle de «on brevet d'insti-tutrice decčrne par I* Academre Francaise enseigne conversatiop, thč-orie dela langue, literature. Pred Grofijo 7, Celje. 24940 Šivilja išče službo kot natakarica. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod clzveZbana*. 25330 Službo služkinje ali pestunje, kjer bi bilo mogoče imeti pri sebi dveletnega otroka, iščem. Ponudbe na upravo € Jutra* pod »Nastop takoj 12458». 25333 Mlad, močan moški išče primerno službe. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Pripraven 1245S*. 25333 (Ifčeta) Službo gozdarta in lovskega čuvaja iščem. Dopise na upravo c.Tutra* pod značko »Vesten Čuvaj* 21887 Boljša šivilja bi hodila na dom Šivat ter se cen i. damam najtopleje priporoča. Naslov v upravi :Jutra». 24873 Gospodična veBča vseh pisarniških del išče službe kot blarrajni-čarka. — Gre 1—2 meseca brezplačno. Cenj. ponndbe na upr. »Jntra* pod šifro »Takoj 12311». 25133 Slaščičarski In me-dičarskl pomočnik išče službe. Dopise na upr. »Jutra* pod »Dober delavec št. 12443». 25S13 Mesto hišnika iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »H 12439». 25300 Kot učenec želi mesta deček, marljiv, pošten in boljših staršev, ki je dovršil ljudsko šolo in S gimn. razrede v boljši manufakturni trgovini v večjem mestu Slovenije — najraje pa v Ljubljani. Na. slov: Šteti Stireec, IITda nI v Sisku. 25276 Tesar sposoben tudi za vsako drugo delo išče službe. — Naslov pove uprava »Jutra* 23328 Kot hišnica išče mesta samostojna gospa. — Ponudbe na npravo »Jutra» pod »15». 23299 Hlapec oženjen brez otrok i S č e službo. — Naslov: Ivan FarkuS. Perešica Ježovnik. p. Zaide. 23289 Izurjena šivilja za perilo in obleko gre šivat na dom. Naslov pove uprava »Jutra». 252G8 Natakarski vajenec išče mesta v kaki kavarni. Naslov pove uprava «Jutra> Mesto praktikanta v lekarni v vsakem kraja Slovenije išče gimnazijski abiturijent z odsluženim vojaškim rokom. Cenjene ponudbe a pogoji na upr. »Jutra» pod šifro »A. A ». 25124 Trgovski uradnik z desetletno prakso v samostojnem vodstvu trgovine, zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških poslov, slovenščine, nemščine ter italijanščine išče stalnega nameščenja. Ponudbe pod »Agilnost 12245» na upravo »Jutra«. 25029 Iščemo poslovodjo za livarno železa Javijo naj se samo izkušeni resni renektanti z večletnimi izpričevali pri K. & R. Jašek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor, Melje 103. 24982 Knjigovodkinja perfektnim znanjem slovenskega, nemškega in Italijanskega jezika išče mesto v Ljubljani Event. gre tudi kot blagajničarka. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra» pod »Zanesljiva 12450». 2S325 Absolventinja dvorazredne drž trg. šole v Ljubljani išče primerne službe. Ponndbe na npravo »Jutra» pod šifro »Absolventinja 12425». 25273 Dekle iz dobre hiše, zdravo in pošteno, z dvema razredoma meščanske šole, ieli vstopiti v trgovino v mestu al: na deželi. Cenj. dopise pod »Marljivost 15» na upr. »Jutra«. 25273 Pozor, usnjarji! Po nizki ceni proda po sesfvo z vodno močjo v Savinjski dolini Karel Boh Trbovlje T. 24890 Dva pisalna stroja med tem 1 amer. stroj po polnoma nov. drogi malo rabljen, oba najnovejši model in majhna Wertbeim blagajna ugodno naprodaj Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Dva pisalna stroja 112». 25039 Lahka kočija dvosedežna z gumi-kolesi, 2 elegantna lovska voza (eno- in dvovprežna) ugod. no naprodaj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Elegantni vozovi 112». 25058 Perzijska preproga 2 X 1'20 m in stenska ura poceni naprodaj. Naslov v upravi »Jutra«. 25170 Starinsko pohištvo naprodaj v Rožni dolini Ljub cesta V, Stev. 28. 25166 Zlato novo uro prodam za ueodno priložnostno ceno. Krasen eksem-plar. »Zenit» franc emajl. PrSzessionswerk. Naslov v upravi »Jutra». 23100 Knjigovodja bilančnik. prvovrstna moč z večletno prakso išče mesta v večjem podjetju. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Kvalificirana moč*. 25179 Mlajše dekle išče za takoj službo v boljši hiši. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Poštena 31». 25334 Pridna deklica z dežele (novinka) Ieli takojšnjega mesta k boljši družini k 1—2 otrokoma Renektira na dobro ravnanje. — Ponudbe na spravo »Jutra* pod iifro »Nemka*. 25326 Železno ograjo 4'P0 m. lično izdelano, proda šofer Buh, Primskovo pri Kranju. 25310 Salonsko garnituro črna z vloženo bisernico (Perlmutter) srebrom, med-jo in platino se proda — Garnitura obstoji iz diva-na, 2 naslanjačev. mize in 2 omaric z marmornato ploščo, dveh velikih ogledal in 1 velike slike s pozlačenim okvirjem. Skupna cena 25 000 Din. — Naslov v upravi »Jutra*. 25181 Pisalna miza lepa, se ceno proda. Ogleda se v Gradišču 11, pritličje, desno. 25307 Transmislje kolesa, ležišča, vele. Jermena zelo ugodno naprodaj Naslov pove uprava »Jutri* pod »Transmieije 112». 4 vodna kolesa 1 nov valjčni stol s 4 valji. 4 rezerve v premeru 65 cm. aspirateur It. 3 in luščilni 6troj, vse v dobrem stanju proda ugodno Ivan Kerš-mane. Pšata, pošta Dol pri Ljubljani. 25304 Steklenice (razne vsebine) več tisoč za liker, miner, vodo manjše ugodno naprodaj Ponudbe na npravo »Jutrai. pod lifro »Steklenice 112». 25291 Sodi veliki hrastovi in kadi najboljšem stanju takoj zelo uirodno prodam. Naslov v upravi «Jutra» pod šifro »Sodi 112». 25293 Traverze raznih dimenzij in velika železna cev ugodno naprodaj. Naslov v upr. »Jutra* pod »Traverze 112». 25294 Kovaško orodje pile, kladiva, ambos itd. ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Jutra* pod značko »Kovaško orodje 112». 25295 Železna rezervoira velik kotel za 70 hektolitr. vsebine, rezervoira po 15 hektov. v dobrem stanju, takoj ^ naprodaj. Naslov v upravi «Jutra» pod značko »Rezervoira 112». 25296 Mlinarji, pozor! Vsakovrstne mlinske kamne najboljSe kakovosti Ima vedno v zalogi Jakob Se-liškar v Skofji Loki. 25287 Sobna kredenca in spalnica, obflje iz trdega lesa se proda v Skofji ulici St. 13, dvorišče. 25264 Več damske obleke dobro ohranjene naprodaj. Naslov pove uprava «Jutra» 25290 Vinska kad za 70!, zelo močna se poceni proda. Ogleda se jo lahko vsak dan pri sodarju Kranjcu v Celjn, Ozka ul. Lokomobila za ca. 20 HP s« kupi. — Ponudbe na naslov: Matija Perko, mizarska tvornica, Zg. Šiška, Ljubljana. 85090 Znamke ▼ s « h vrst slo-, ,.y . venskih v vinar-«kl vrednosti nerabljene kupuje Izidor Steiner, Brod na Savi. 443 Srebrne krone po Din 4'25 to stare goldinarje po Din 11, v vsaki množini kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Prodam srebro £4896 pipama Arzenšek in Comp Celje, Kralja Petra c. 22, Ima v prodaji veliko izbiro naj. različnejših enodružinskih, trgovskih, gostilniških večjih stanovanjskih hiS, vil, eosposka, gozdna in kmečka posestva v raziw-nih velilcostih, vsakovrstna indujtriiska in obrtniška podjetja. stav«eue parcele itd., po zelo znižanih cenah in pod nvoi-nlmi pogoji 23599 Maihno hiš?co ali prostor, da si napravim majhno stanovanje, kupim Ponudbe na unravo »Jutra* pod »I. Kovač*. 25120 Posestvo v Kostrivnici, na najlepšem mestu te-a okraja z 9 orali zemljišči, vse skupno ob gl. cesti in železnici se proda za tl.".(Wt Din. — VpraSati v trgovini Ja pod »Kavarna«. 25322 Lokal s skladiščem na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. s stanovanjem), ozir. se proda hiša. Naslov pove upr. »Jutra.. 25336 Za pisarno ee Odda svetla soba s posebnim vbodom v Betl-ov-novi ulici 9,'U. 23Ž31 Prazna soba ali lokal za pisarno se išče za takoj ali pozneje Ponudbe na poštni predal V, Ljubijr.na. 25150 Opremljena soba lepa, zračna, z električno razsvetljavo, na periferiji mesta se takoj odda. — Naslov pove uprava »Jutra 25108 Dve parketirani in lepo opremljeni sobi s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, bliža kolodvora se takoj oddasta Pripravni tudi za pisarno. Naslov pove uprava »Jutra* 25103 Prazna soba se Kče za takoj. Ponudbe na npravo »Jutra* pod ini St. 25080. 23080 Naselitev v Maribor« Stanovaniska borza »Mar-«tan» v Mariboru želi izve deti kdo se želi naseliti t Mariboru, ako dobi stanovanje. 25232 Solidna stranka (3 osebe) išče v Ljubljani stanovanie 2 snb s kuhinjo v novi hiši. ozir. 2 prazni ali opremljeni sobi s uporabo kuhinje (če mogoče). — Plača se dobro. — Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Mirna stranka 3». 25177 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano v bližini obrtne šole. Naslov pove uprava »Jutra*. 25160 Gospod, ozir. dijak se sprejme kot sostanovalec v lopo sobo, event. tudi s hrano. Naslov pove uprava Jutra*. 25335 Opremljena soba večja v sredini mesta s išče s 15. oktobrom za 2 osebi. Naslov pove uprava »Jutra*. 25311 Prazna soba s souporabo kuhinje, elektr. razsvetljavo, se odda mirnemu zakonskemu paru. — Naslov pove uprava »Jutra* 25319 Lepa prazna soba takoj odda. Kje, pove sva - T„fr«» 25308 uprava »Jutra*. 500 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi stanovanje v Ljubljani v stari ali novi hiši. Na«lov v upravi »Jutra«. 25298 Stanovanje eno družino se išče s i. novembrom. — Plača se dobro. Ponudbe pod šifro »M. K. T.» na npr. »Jutra« 25265 Opremljena soba z zajtrkom so odda takoj ali s 15. oktobrom solidnemu gospoda ali gospodičnL Naslov pove uprava »Jntra« 25270 Stanovanje obstoječe i7 5 sob, 2 kabinetov, kuhinje, poselske sobe, vrta (kompletna vila) j električna razsvetljava, od daljeno 40 minut od sredine, se zamenja za manjše (event. £ sobi s kuhinjo) mestu ali Spodnji Šiški. — Ponudbe na upravo »Jutra; pod »Zamenjava«. 25271 Stanovanje obsto.ieče iz 1 sobo, kuhinje in chrainbe oddam 1. novembrom onemu, ki plača za nekaj časa naprej. Naslov pove uprava «Jv.*ra» 25261 Več gospodov se sprejme na stanovanje. Naslov poTe uprava »Jutra* 23309 Kdo posodi akademiku 2500 Din? Garancija, visoke obresti, protiusluge. — Dopise pod četka do kence. ki prinašajo cavdušenemn čitatelj« z fnteresaotnim razmotri. vanjem vsak hip presem-čenja, ki mu že sledi raft. očaraeje to konsternacija to zopet presenečenj« tako. da so čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanj« romana, je izšel in se dobiva pri upravi »Jntra« 1 Ljnbljan! Vsi ki so ga čitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Jo!j zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana stana . . . . 85 Di( Broširana pa .... 45 Din «JUTRO» št. 231 ===== 8 Torek 0. X. 1925 Gustave le Rouge: sferija (Roman) Ker je zmajala z ramami in molčala, je nadaljeval: — Kar pravim, je zelo resno. Brady je dovolj inteligenten človek, da je takoj uganil, da ste dali vi ukrasti Parkerjevo pismo in če neki dan odkrije, da stoji komtesa Sara, vdova lorda Glocesterja, na čelu takega udruženja kot so Mvgali, bi bilo vse izgubljeno. Misterija ni vedela ničesar odgovoriti. Stegnjena v naslonjaču je premišljvala. Tisoči nasprotujočih se občutkov so se slikali na njenem lepem obličju. Ko je dvignila glavo, je bil njen sklep storjen, r.a njenem obrazu je bil navadni izraz miru, energije in hladno* krvnosti. Obrnila se je h Kennedvju in mu prijateljsko prožila roko: — Hvala vam, da ste mi govorili resnico, je dejala in nehala tikati mladega moža. kot je to storila za trenutek v obupu svoje jeze. Moja ljubezen do Lionela je slabost, ki io bom znala ozdraviti. Pri prvi priliki se pokažem neizprosna napram njemu, kakor sem ss pokazala napram drugim, ki so mi pa vse žrtvovali. Kennedv jo je poželjivo gledal. — Uganila sem, kaj mislite, je dejala tiho s temnim pogledom; na onega mladega lorda Glocesterja mislite, ki me je oboževal in o katerem se govori, da sem ga zastrupila. — Cul sem govoriti o tem, je odvrnil Kennedy s skoraj neslišnim glasom, in ... ali je to res? — Res je, je dejala z mrtvaškim glasom; umorila sem ga in strašno sem trpela zato, kajti tudi jaz sem ga ljubila. — AH je mogoče? je vzkliknil Kennedy ves začuden in vzne= mirjen. — Ljubila sem ga, je ponovila temno, a moral je izginiti. To je usoda. Saj se nisem bila jaz prva zaljubila vanj, temveč on v mene, ne da bi jaz kaj storila za to... Oblegal me je dolge mesece in nesrečnež ni vedel, v kakšno brezdno drvi... Nadaljevala je, ne da bi pogledala Kennedvja, ki jo je poslušal poln občudovanja in groze, in govorila je, kot bi občutila potrebo, braniti se pred mladim možem: — Saj ne veste, kaj sem pretrpela od svoje mladosti in koliko gorja mi je bilo namenjenega. Morda vam nisem pravila, da sem kraljevske krvi. Moj oče, radža Kumbakarne, je vladal eno najbo« gatejših pokrajin kraljevine Ude. Angleška vlada ga je pa pola« goma popolnoma izropala in končno je bila njegova kraljevska čast le v zasmeh. Prisostvolala sem razkosavanju posestev svojih prednikov in ropanju stoletnih zakladov, ki jih je odnašala tolpa pohlepnih angleških uradnikov. Služabnike, ki so nam bili zvesti, so pod pretvezo rovarjenja zapirali in nekatere celo obesili. Mladi možak je bil ves prevzet od teh »razkritij, ki mu jih je dajala Misterija. Njena v tem trenutku skoraj tragična lepota je napravila nanj izreden, poveljujoč utis, in čutil je, kako ga je čudna ženska le še bolj navezala nase. — Boste že videli, je dejala živahno, strašni dogodki se pri« pravljajo. Zapadna civilizacija leži v zadnjih zdihljajih in blizu je dan. ko pride orijentalski svet na vrsto, da prične zapovedovati vesoljstvu. Kennedy jo je poslušal čisto fasciniran. V žarečih punčicah mlade žene se je biiskaia njena volja. — Pozabili ste na Lionela Bradvja, je nenadoma dejal Kennedv s pritajeno jezo. Po vsem tem, kar ste mi povedali, se čudim, da mu tako zelo pri7anašste. — Res je, če ima človek tako velikanske načrte kakor jaz. se ne sme ustavljati pri osebnih vprašanjih. Toda pravkar sem sklenila, da Lionel ne sme biti ovira pri izvrševanju mojih načrtov. Če se jim bo pa še nadalje ustavljal, ga zdrobim kot kozarec! Misterija je obmolknila. Približala se ie okroglemu zrcalu, ki je stalo na njeni toaletni mizici. Imelo je bogat okvir iz rezljanega lesa. vloženega z biserno matico. Pritisnila je na gumb, ki je bil skrit v teh okraskih. Tu se ie zrcalo zavrtelo in skozi okroglo odprtino je komtesa opazila člane udruženja Mvgalov. ki so urejali svoje račune pod očetovskim vodstvom Kitajca Wang*Taia. — Vse gre dobro, kakor vidim, je dejala. Niso se preveč razburili zaradi precejšnjega odbitka, ki sem ga napravila ta mesec na račun dobička udruženja. Kennedv ni mogel zadržati nasmeha: — O, saj so imenitno dresirani. Nihče se ne upa ganiti. To so res ubogljivi sužnji. — Prav imajo, če gredo ravno pot naprej. Saj vedo, kaj iih čaka, če bi se upali ustaviti se mojim ukazom. Naj se le spomnijo, kaj se je dogodilo. Pepperdingu, Krupjeju v Kazini, ki je prišel na misel iti k detektivom in jim povedati ono malo, kar je doznal o organizaciji Mygalov. — Da, vem, je dejal brezbrižno Kennedy, zaboden je bil ru pragu urada policijskega direktorja. — Ta zgled je imel uspeh. Kadar se kdo naših družabnikov pokaže nesramen, omeni \Vang * Tai mimogrede zgodnjo smrt Krupjeja Pepperdinga, in takoj je vse v redu. Pri teh besdah je Misterija spet pritisnila na gumb mehanizma v bisernatem okviru in znova se je v zrcalu pokazal njen ljubki obraz; železna klet in njeni gostje pa so izginili. — Sedaj pa. je dejal Kennedv. če hočete, se vrniva k praktičnim stvarem. Ne pozabite, da sem javil Wang=Taiu, da pove zanimivo novico ostalim družabnikom. Imava torej zelo malo časa. Kmalu moram dol k njim. — Torej, je dejala, jaz nisem ničesar spremenila v svojih načrtih. Sedaj, ko poznam dolžino in širino in torej natančno lego zaklada, nima smisla, da še odlašam: še danes odpotujem z ekspresom Moram prispeti pred Lionelom Bradvjem. — Ali me vzamete s seboj? — Čemu? — Prosim vas lepo! — Kaj mislite, da nisem dovolj inteligentna, da uredim zadevo sama? Rodite prepričani, dragi moj Kennedv, da ne potrebujem nikogar. — Gotovo ne, je vzkliknil mladi mož prepričevalno; toda ekspe. dicija te vrste, kot se ie lotite sedaj vi. ima za pos'edico tisoč neprijetnih malenkosti, za katere bi raje videl, da bi vam hile prištedene. Potem pa. kdo ve? Lahko nostanete bolni ali pa padcte v rok" cvojim sovražnikom. Dobro bi bilo, da bi v tem primeru imeM estega ornatelia noleg sebe. Misterija je nekai trenutkov omahovala. — Naj bo, je dejala nato s ponosom, pojdite z menoj. Mladi mož je zardel od zadovoljivosti in goreče je poljubil komtesino roko. — Bodite pametni, je rekla ':oketno, sicer vas pustim. — Če bi vedeli, kako vas ljubim! je tiho dejal z glasom, ki je drhtel od zadržane strasti. Srečen sem zaradi te ekspedicije. Morda mi nudi priliko, da vam storim kako uslugo. — In naravno si predstavljate, je dejala hudomušno, da vam bom za to hvaležna in postala manj kruta z vami? — Taki računi mi niso nikoli prišli na misel! je vzklikni! nevolien. Ljubezen, ki jo gojim do vas, je čisto nezainteresirnr občutek. — To je res lepo. 3 Priznano solidne cene! 1 Vedno najnovejše oblike damskih 4 klobukov priporoča modni salon Z. MAHNlC-GORJANC LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica štev. 1. V zalogi vse potrebščine za mndistinje in spaterie oblike Žalni klobuki vedno v zalogi Filz klobuki od Din 130 naprej Baržun klobuki od Din 190 naprej Popravila in preoblikovanje točno in solidno Zahvala. Ob nenadni izgubi nsšc srčnoljubljene žene, sestre in tete, gospe II a it Mi ni. Ml Leonhardi-jeva črnila tu& lepila. barve za žige ittt proizvaja po staj31mi prEiskuSenimi izvirnimi rsceptl TOVARNA ..PENKALA" KOMUNO MOSTER l ORUS O O ZAGREB izrekamo tem potom svoio najiskrenej?o zahvalo vsem, ki so nas tolažili v tem britkem času. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu .Liri* za ganljive žalostinke, mestni kamniški godbi, Sokolu ln gasilnemu društvu v Kamniku za častno spremstvo ter vsem, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Neustrašeni narodni boriteljici ohranimo časten spomin. Kamnik, dne 5. oktobra 1925. Hodbine tSarolnik, tfašovc in K'iačič. Potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat, stric, svak in zet, gospod ,evsftei tiavšni nadupravitetj v soboto ob 13. uri v starosti 51 let po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere izdihnil svojo blago dušo. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Črnomelj, dne 3. oktobra 1925. Žalujoča soproga Marija Levstčk roj. Mflller in rodbine Levstčk, Mflller, Gostiša. Priznano najboljše in garantirano pristne KRANJSKE KLOBASE razpošilja tvrdka K. JflRC. LlubHana, 5523a Nradeefcega vas 35. sa !?u?a?4e samo prvovrstno tfomtifo svinlsKo most m lis J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilia se v sodih po 50, 100 in 200 kg. 438a gospode in deika ss kljub vsemu najugodneje kupi o pri tvrdki J. Hlaželk Ljubljana | IlHIll , niošče in filme, dalje Mrntons, Setrap, Ko-iIa5cnaoFP?e, »m foto-no- treb;cine in fotoeraflčne aparate Erneman, Conlesa, Kedak OGrti it od 150 Din naprei Ima stalno v zalog! droperija: Mon Kane sinova. ^C^.^v Ljubljana. Židovska ulica štev. 1 Zahtevajte ceniki Mestni pocrubni tavod t Ljubljani. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša dobra in skrbna mati oziroma stara mati in tašča, gospa Ižčo se Sreien In zanesljiv šofer k! razume izvršiti sam vsa popravila za tri nov osebne avtomobile, na deželi v Slovnniji. Zrno-*en naj bo tudi nemškega jezika. Točne pismen, -onudbe je nasloviti pod šifro »Izurjen Šofer" na upravo .Jutra". 5798-n tal, frva, oi, M, lil HirHa, Kralia Petra trg 8, te!. 220. laiaoveiia izoala! Ercz kvarjen ja blaga ba-rr.ično snaieotn in vsakovrstno barvanje oblek % H T O M B 0 C 'JubljaiH, Selenborgova ul. E I. nadsfr Glince-Vif 46. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^ oa Fotograli, amaterji! Miraosa. Bayi»r. Bvk. Gg raert. Kodak papirji v logi (oto-materljal Jnnko Po ga č n i k LJubljana, TavSarjera al S41 Ne kupujte ptej jesenske ali IfjSJbjSH« f zimske obleke predno si ne SaBSSiSlI • ogledate mojo zalogo raznega mamifaktumega blaga: dublr.e od naiboliše d> najcenejše vrste, fine kamgarne, češko sukno, blago za damske plašče, kakor tudi vsakovrstne barhente, fla-nele, Sifone, kontenine, h!ačev'ne in žamet iz prvovrstnih tu-in ino7«m^klh 'ovarn. 5540-a Pri odje m u fgj; O 530 [j 5°|0 popusta ! Krojači in Šivilje nopasi pri vsaki svati! Podružnica: Ljubljana Sv. Petra cesta 23 Ivan SC<53 Šiška Celovška 63 Podružnica: Gorenjsko Sr^dnjavas 2 E Č* 2 S E £ n sMrtiKI V imena vseh žalujočih preostalih ob grobu našega nenadomestljivega soproga, sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Flsjkoia Levstžk davčnega nadupravitelja izrekamo najtoplejšo zahvalo tukajšnjemu urad-ništvu, tovarišem iz Novega mesta in Metlike ter vsem drugim znancem in prijateljem ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti izrekamo zahvalo tovarišem tukajšnjega davčnega urada za darovano cvetje, g. zdravnikoma za lajšanje njegovega trpljenja ter častiti duhovščini za versko tolažbo in g. pevcem za ganljive žalostinke. Črnomelj, dne 4. oktobra 1925. Žalujoči ostali. sc* na 1 boliš I, naltrpež-nejšl in najcenejši! Ni? popravil! Nobenega dima! Prihranek na kurivu ogromen! dne 4. oktobra t. 1., prejemši sv. zakramente, v 87. letu svoje starosti, izdihnila blago svojo dušo. Pogreb drage rajnke se bo vršil v torek, 6. oktobra ob štirih popoiudne iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 11, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanenja oo. frančiškanov, dne 9. oktobra ob desetih in pozneje v župni cerkvi v Radečah na Dolenjskem. Lfnbiiana, dne 4. oktobra 1925. Žalujoči ostali: Anton Krisper, dr. Valentin Erisper, sinova. Vida Krisper, sinaha. — Adolf Oalle, zet. — Ernest Oalle, vnuk. Po želji rajnke se venci hvaležno odklanjajo. Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in štirioglate), kamine, emailne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične emajine tablice in napise Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslaviji, solidno, lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo i Lin d. d.. Ljubljana, Šiška, Frankopanska ulica štev. 21, blizu Gorenjskega kolodvora. .V." m ^