Statistika o izvenšolskem delu učiteljstva. O stati&tiki nam je povedal tov. Iv. D. tako jasno in preciznO', da je vsakomur jass na nujna potreba, da jo scštfeavimo, jasen je pa1 itudi njen pome.n in namen. Hočem do« dati še ndkaj vidilkov glede nj&nie izpopoTnitve. Vsaka statisitilka .posebno pa naša, ki je tudi obrarrtbna, ne more natančno pnikazati dela. Ne more podiati onega, kar je uslttvarifo pogoje za možnoist tega dtefe, ki je na-rcdeno vlfej statistiki. Koliko napora in samozataje* vanja je bilo treba mordla cefo :leta, da'se je omagočilo, da je ipričel tCvariš ddaitii. Popolnoma označiti oikolJščine in razmere v kate* rih delamo se da le onemu, ki je že sam do« živ!!jal kaj onakega. S isltatistiko se ne da iz=» raziti onegta, Ikar mas ovfra ^v deftu ali isto cek> oncmogoča. T-udi se <ne da z njo izraziiti haipora in želije po delu. Zdli se mi, id'a ji man.jkla v tenn pogledu duh. Mar&ilkaj se bo da!to izraziti *udi v tem oziru s številikami, kiar !bo statistiko prifoližalo mooneje k ciilju prarvič-1 ncslti i'n šcle potem jo bomo ilahlko1 mporabili fako. koti si jo želimo. Brez statistike splloh ne moremo dopove* dati javnosti koilikšno je maše ddio. To ji bomo pa predočili tem j.a'sinejše, čim boljša bo ta. Javnost ne r.azume a'li pa noiče >razumeti našega dcla, ker Ibi priznanje našega dela pogosto pokazalo, :kakšno je d'elo tfistih, ki mam očitajo brezidelje. Brez dobre stati= stike nas ipa 'toidi naše ,poverjeni'štvo ne more uspešno braniti. Brez jasnih doka^ov ise ine da ničesar ovreči. Zato mora dobiti ipoverjc ništvo vsako le*o točno statistiko o del!0'va= nju ¦tllanstva. Zelb važno je, da d!okažemo s sltatistiko, da tam Ikjer ne deJamo, nismo vedno sami krivf brezdelja. Kako rad bi deliaj kak tovariš(ica) v kakem kraju, pa miu onemogočajo krajevne pri.likc vsako izvenšofeko delo. Četnadi je1 zmožen in priden. ipa mu je le nemogoče delati. Kbi^iko tovarišev(ic) je bilo vslled taikega meuispeha pres|tlraše'nih in s tem ulbitih za del'o. Kdo jim je poimagafl1, da bi airogli delati. kdo jih je ščitil — da bi Jahko vrgel prvi kamen na nje? Ne vem, če smemo obsojati te (ke.r naj'bTŽ bi se godilo tudi nam enako v enakih razmerah. Zato 'naj bo v sta^ titetiki pripomlba, če je siploh mogoče izven^ šolsflcb delb v kraju in razlogi za to. KoTikokrait je nemogoče izvenišolslko delo, če manjkajo predpogoji, ki so potrebni, da ®e vrši deilb, h kateremu Tcdo čuti nagne= nje. Kako bomo ustanovili kimetijsko^niadaIjevalino šolo, če so oni iproitlil ki bi! jo imorali podjpirati, kako gasipodinjsiki tečaj, če ni ne kuhinje, ne drugega. V veliko slučajih je vzrok, da tiči kdo na nepravem mestu in izgublja zmožnosti, ker jih ne mone razviitii. Najtežjc stališče pa ima inovinec. Ta pride šele na tehtnico, !ko ipride na novro službeno meisito. Napram vsakemu novona» stavriiencmu tovarišu so lljudje nezaupni iin čukajo kako bo svoje zmažnosfi dokazal1. Če je Siadjar. bo mora'1 najiprej na svojem vrtu dokazati kaj zna, ne pri drugih :— četudi is sckiro »olbrezavajo«. Ako bo hotel pričeti takoj delati preden spozma knajcvne prililke iln potrebe se zaleti. Z eno neiprevidnostjo za= igra svoj vipliv za vedno. Ni.hče itludi ne s.me pozabi!ti, da ima tudi dežeTa svoj ibon^ton, ki ga mora vsak upoštevati. Vprašamje je, če je, za novonastaviljeno uono osebo iprimerno, da pri^ine itakaj delati preidon slpozna krajevne prilike, če slučajno nima sreče, dla, ga uvede v nje ikak tovanilš. Ne pozabimo, da mora stremeiti visako delo za tem, dia dvigne naš u^led. Alko bomo niapačno |priče'l'i, ibo izgre< šeno vse. Tudi to se mora upoštevati v s;tatisttiki. Začetlnike pustimo ;pri miru, da se morej'o ipoglbbitti najiprej sami vase m v svoj paklic. Najprdj morajo ipositalti dobri učite« Iji! Šola je baza vsega napredka. Če bomo novinca odtrgali takoj od šole, j'e osinova za poznejiši razvoj učitellja in učencev porušena. Zato moramo dati v statisltiko tudil pripombo .glede novincev. Pravična staitistika bo uipoštevala tudi domače razmere tovarišev(ic). Večinia nas siliuži1 na ideželi. KaSkiše-n luksus pa je danes študiranije otrok. Kje naj dolbi učitelllj denar? Ubijati se mora z ddlbm, ki. mu omo.goči, da m'orc splbh živeti. Koliko toviarišeV i)n tovarišic strada v&led tcga, da' vizdržuje svoje stafše brate, seiatre m s^orodnilke. Človek, ki je zibit in ki, ga Itarejo dan za dnem denarne skrbi, težko dela. So pa pri nals vtkljub inašim i»zavidtjivo. lepibi plačam« take prUikc, da morajo na!še tova^riSice voditi lastno goslpodinjiStvo.. Mor? da 'si mora tudi kak tovariš .sam kuhalti zajtr^k in večerjo — Ibrez kuhinjske' knjige. Tudi to mora v stafeisitiko, da vidimo^ v kakšni.h raz« merah nekateri' žive in delaljo. Koliko je dek, posebno ipo vaseh, ki ga ne moremo vtakniti v nobeno društveno de> lovanje. iPotrebni so nasveti, načiiti, Ikardtativino delo itd. Obillo Itega nesistematičnega deia izvnštijejo: naše tovarišice. Zenska narava je čuvsitvena, zato foodo one posvetile svoje moči ifcej smeri i.n ravno >one izvršijo obilo takega tihega dela, kJ zahteva obilo sa* mozatajevainja in Ittudi žrtev. Koliiko tovarišic prinaša žarke svetlobe' v umazane in ne= higijenske soibe bolnikov & svojim tJhim ¦de* lom. To tiho de'1'o ima ipogoSto večji uspeh ko't vsa ipredavainja. Tudi te simejo zahtevati sivoj iprostorček v staiti&tiki. PozabitK ne smemo da zahteva visaka dobro izvršeno ddJo obilo časa iln truda. ins tenzivno se nc da delati ipri- večih diruštvito hikrati. V Item sluč^ju tnpi glavno — ito je> šola. To bi se rdklo, da zgoraj gradimo, spodaj podiramo! Vsak naj se iposveti onemu delu, za katero ima največ zmožnotsiti in veselja in za kate.ro je v mjegovem kraju naj= večja potreba. Rekordstvo naj prepusti idfugim. Tovariši, ki ne delajo izvenšolsko in bi lahko, naj ,pa pomisMjo, da so oni klrivi na= padov na druge in nam jemljejo ug^led. Ker ni tovariško, če kdo zaradi ilasitine' Ikomoditete škoduje ugiedu sotovarišev, maj ne zanteva zaščite od drugih. Veido naj, če se me bodo posv€til'i izvenšo!lsikemu delu, iposebno na go* hpodarl-lkem polju, si n.e bodo ipridobiili ni^ koli ugleda, ki je potreben :za delo M šbli. Tujci so prišli, tujci bodo odšK iz kraja. Današnja kriza zahteva da zastavimo vsi' sivoje siie' itam, kljer je inajvcčja potireba, da pomagamo dvigati svoj naTod gospodanslko'. Go> spodarsiko delio je začetek vsega della na deželi. Statistika naj bi zdramila tudi te k deliu in jim pokazala, da je ibrez našega/ dela obstoj raznih društev in napredek nemogoč. Dvigne naj pa tudi- našo' samozavest in s item našo moč in uglited. Ivo Hrovat.