V središču Ptuj • Kaj je ob prazniku MO Ptuj povedal župan Miran Senčar O Strani 4 do 6 Ptuj, torek, 2. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 61 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Podjetništvo Podravje • »O poslu moraš razmišljati ves čas, ne le 8 ur« O Stran 10 Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Podravje • Vrtoglavi stroški košnje brežin dravskih kanalov Pol milijona € za košnjo na sezono posredovali, je razvidno, da se je skupni strošek košnjev tem obdobju povišal za več kot sto odstotkov. Leta 2010 so mjkmm izvajalcem za storitev košnje plačale 200Wmlani skoraj 500.000 evrov. Več na straneh 2 in 3. V središču Ptuj • »Kmetijstvo Vodstvo DEM smo zaprosili za podatke o stroških košnje brežin za obdobje od 2010 do 2015. Iz podatkov, ki so nam jih mora dajati dohodek« O Stran 7 Podjetništvo Slov. Bistrica • Lastnik nelegalnega odlagališča išče prostovoljce O Stran 10 Kronika Podravje • Prometnega kolapsa ni bilo O Stran 24 Šport Nogomet • Odločile napake v zvezni vrsti O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Aktualno • Podravje: Lahkomiselnost požigalca ogroža prebivalce S Strani 2 In 3 Kultura • Ptuj: Si lahko mesto privošči tri festivale za pol milijona evrov? O Strani 8 in 9 to Me&tMob&M smo pozvani, da sodelujemo v korist ptujskega gospodarstva in našega mesta.« Katere naložbe minulega obdobja bi izpostavili kot najpomembnejše in kateri so projekti, ki jih načrtujete za v prihodnje? Župan M. Senčar: »V minulem obdobju smo zaključevali in še zaključujemo nekatere velike projekte iz prejšnje finančne perspektive, ki so nam pobrali vsa razpoložljiva investicijska sredstva, kot so zaključek projekta zaščite podtalnice v Grajeni, končala se je tudi gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, zato večjih novih projektov ni bilo mogoče začeti. V naslednjih letih bomo le dočakali nove razpise za evropska sredstva; kot mestna občina bomo znotraj Celostnih teritorialnih naložb (CTN) dobili okrog 8,5 milijona evrov. Če temu dodamo približno pet milijonov evrov lastnih sredstev, bomo s tem lahko naredili veliko. Projektno dokumentacijo pripravljamo za naslednje investicije: mestna tržnica, Minoritski trg ter ulična povezava med njima, arheološki park, arheološki muzej, stavba Koteksa, mestna galerija in spominski park.« Kako daleč so načrti oz. priprave za obnovo mestne tržnice? Župan M. Senčar: »Znotraj projekta prenove mestne tržnice smo izvedli arhitekturno preveritev rešitve, dobili tri rešitve, jih predstavili, podali pripombe in konec junija objavili javni razpis za projektiranje. Hkrati rešujemo vprašanje parkirišč čim bližje tržnici, ker bo po obnovi Miklošičeva zaprta za promet. Pogovarjamo se tudi že s potencialnimi kandidati za najem lokalov na tržnici, izvajalci bodočih vsebin in podobno. Ta projekt se bo od Tel: 771-9511,779-4361, fes 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net lskrene čestitke za praznik občine Ptuj želimo vsem občankam in občanom! dozdajšnjih razlikoval po tem, da bomo znotraj investicije rezervirali tudi sredstva za vsebi- ne, ki bodo tržnico oživile vsaj v prvih treh letih po obnovi.« Mojca Zemljarič MZP Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 e-pošta: info@mesnica.si www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. KUPON za 15% popust za en nakup veljaven v mesnici Ptuj in Podgorci. LISTa župana dr. Štefana čelana Spoštovane občanke in občani, mnogi površni opazovalci ob besedi občina običajno skomignejo z rameni, rekoč ne bodi je treba. Ob tem pa pozabijo, da bi brez skrbnega dela medicinskih sester in zdravnikov v bolnišnici težko ugledali luč sveta. Prav tako bi brez ustreznega varstva v javnem vrtcu in izobraževanja v javnih šolah težko pridobili ustrezna znanja in veščine za opravljanje zahtevnih nalog na številnih delovnih mestih, ki jih ponujajo različne ustanove v občini. Nadalje bi bilo življenje zelo pusto brez številnih občinskih kulturnih, športnih in civilno družbenih institucij in še bi lahko naštevali. Zato je prav, da se vsaj enkrat letno spomnimo na rojstni dan naše občine in ga dostojno proslavimo. Hkrati paje občinski prazniktudi priložnost, da razmislimo o naši bodoči skupni sreči, ki pa je brez medsebojnega razumevanja in sodelovanja ni moč doseči. Iskrene čestitke vsem ob občinskem prazniku in povabilo k soustvarjanju skupne sreče. doc. dr. Štefan Čelan Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. v Štajerski RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-tednik.si torek • 2. avgusta 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 7 Ptuj, Grajena • 17. izbor kmetije leta v MO Ptuj „Kmetijstvo mora dajati dohodek" Že od leta 2000 v MO Ptuj izbirajo kmetijo leta. Na 17. izboru sta slavili družini oz. kmetiji Horvatovih in Brenčičevih. Kmetija Horvatovih v Krčevini pri Ptuju 72 je prejela priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine, kmetija Brenčič iz Ulice Jožefe Lackove 32 na Ptuju pa je kmetija leta 2016 v MO Ptuj. Na razglasitvi letošnjega ocenjevanja je najboljšim kmetovalcem čestital tudi ptujski župan Miran Senčar, ki se zaveda pomena kmetij in kmetov za MO Ptuj. »Neodvisne in suverene države si brez hrane ne znamo predstavljati. Letošnja kmetija leta je kmetija, ki živi v mestu. Za slovenske razmere mala kmetija je živela, preživela in verjetno bo živela še naprej zaradi filozofije gospodarja, ki v tem vidi način življenja, poslovno priložnost in življenjsko eksistenco za celo družino. To je tisto, kar nekemu območju daje življenje in kulturo. Tudi druga kmetija, ki ohranja tradicijo življenja na vasi in arhitekturno dediščino, je prav tako pomembna. Ponuja velike poslovne priložnosti za mlade. Kmetijstvo ni samo tradicija, je dejavnost, ki mora dajati dohodek. Kmet mora biti izjemno usposobljen, biti podjetnik, ki zna vse razpoložljive resurse pravilno razporejati. Ljudje pa so tisti, ki kmetiji dajejo življenje. Na kmetiji običajno živi več generacij in pomembno je, da te generacije sodelujejo z roko v roki. Na kmetih pa je, da po- Z razglasitve kmetije leta 2016: priznanji letošnjega izbora sta prejeli družini Horvatovih in Brenčičevih. dobne izbore v drugih občinah na Ptujskem. S takšnimi dogodki, kot je izbor kmetije leta, opozarjamo na pomen kmetijstva, podeželja in ohranjanja kulturne dediščine, pa je povedal direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki prav tako sodeluje pri izboru najboljših kmetovalcev v MO Ptuj. „Tudi evropska politika je prepoznala pomen družinskih kmetij. Podobno velja tudi za slovensko politiko, četudi še vedno nismo zadovoljni z ukrepi, ki se izvajajo na kmetijah. Gojiti moramo to, kar je naše, slovensko." Za kulturni utrip na razglasitvi kmetije leta 2016 v MO Ptuj so poskrbeli Štajerski frajtonarji, za domače dobrote članice Društva kmetic MO Ptuj in Društva gospodinj Jezero, za izbrano vinsko kapljico pa člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. MG prihajajo s kmetij," je na petkovi slovesnosti ob razglasitvi kmetije leta 2016 v MO Ptuj na Grajeni še posebej izpostavil Marjan Horvat, ki se tudi zavzema za po- trošnika osveščamo, na kakšen način in kje proizvajamo ter kakšne pridelke ponujamo. Osveščen potrošnik je tisti, ki bo od trgovca zahteval proizvode, ki Kmetija Horvat, Krčevina pri Ptuju 72, priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine Kmetija obsega okrog 5 ha površin, vključno z gozdom, ponaša pa se z več kot 100 let staro domačijo. Toliko namreč šteje del gospodarskega poslopja s kletjo ter prešo, ki je najprej služila kot bivalni prostor. Dokončno je bila hiša zgrajena leta 1911. Od takrat do danes so jo sproti obnavljali, da je ohranila svojo prvobitnost in arhitekturno značilnost iz časa gradnje, čeprav to ni vedno lahko. Leta 2012 so obnovili streho, ki jo je uničila toča, hiša se ponaša tudi z novo fasado. Po zmožnostih opravljajo tudi drugo obnovo. Prvotna lastnika kmetije sta bila Franc in Marija Lah, danes zanjo skrbijo njun zet Franc Horvat in sin Marjan Horvat z ženo in dvema hčerkama. Kmetija Brenčičevih, Ulica Jožefe Lackove 72, kmetija leta 2016 v MO Ptuj Na kmetiji Brenčičevih, ki ima že 150-letno tradicijo kmetovanja, gospodarita Slavko in Irena Brenčič. Na njej pa še živijo hčerka Ana, sin Miha in snaha Tjaša ter vnuka Matej in Tomaž. Njihova glavna dejavnost je govedoreja. V hlevu imajo 10 krav molznic svetlo lisaste pasme in 10 glav mlade živine. Vso krmo pridelajo sami, dokupijo le vitamine in beljakovinske koncentrate. Obdelujejo 14 ha zemlje, od tega 9 ha njiv in 5 ha travnikov. Slavko Brenčič se ukvarja tudi z genetiko, tako za vsako žival našteje vsaj pet generacij prednikov. Največ naporov vlagajo v povečanje mlečnosti in izboljšanje zdravja in udobja živali. Z njihove kmetije prihajata tudi dva mlada bika, ki sta namenjena za osemenjevanje v čredah na območju cele Slovenije. Kakovost njihovih živali je mogoče videti tudi na razstavah najvišje ravni. Tudi Brenčičeva kmetija se vse bolj sooča s krizo; kljub dobri mlečnosti se je zaslužek zmanjšal, zato je njihovo preživetje vse bolj odvisno od subvencij. Kmetujejo tradicionalno in samooskrbno. Sami pridelajo meso, vrtnine in sadje, kar nato sami predelajo. Prepričani so, da bodo kljub vsem težavam tradicijo kmetovanja ohranili in prenesli na mlajšo generacijo. Foto: Črtomir Goznik Kmetija Horvatovih v Krčevini pri Ptuju 72 je prejela priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine. Foto: Črtomir Goznik Kmetija leta 2016 je kmetija Brenčič iz Ulice Jožefe Lackove 32 na Ptuju. Delavska hranilnica d.d. Ljubljana PE PTUJ, tel.: 02 620 93 60 vabi v poslovalnico v Ul. Heroja Lacka 12, kjer vas pričakuje prijazno osebje z ugodno ponudbo. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, svojim komitentom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. KAMNOSESTVO www.kamnosestvo-kolaric.si Bojan Kolarič s.p. Iskrene čestitke ob prazniku MO Ptuj IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORJA IN GRANITA Tel: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648 MOŽNOST PLAČILA DINERS DO 24 OBROKOV <8> HYUnDRI Mercedes-Benz TEHNIČNI PREGLEDI Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.o.o. DC Dominko center d.o.o. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 Ob Studenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 www.dominko.si 8 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 2. avgusta 2016 Ptuj • Ustvarjalci poletnih festivalov s peticijo nad župana in mestni svet Si lahko mesto privošči tri V teh vremensko vročih dneh je pri nekaterih v Ptuju - vsaj pri tistih, ki v mestu vidijo tudi vsebino, ne samo ganizatorji treh največjih ptujskih poletnih festivalov Jernej Forbici (Art Stays), Mladen Delin (Arsana) in Aleš občinskega proračuna), naj za dobro delo tudi solidno plača ... Jernej Forbici, Art Stays: »Nismo pričakovali čudežev, ampak konstanto rast sofinanciranja iz leta v leto, v skladu z razvojem festivalov in zmožnostjo MO Ptuj.« »Trije poletni festivali na Ptuju - Arsana, Dnevi poezije in vina in Art Stays - so presežek poletnega dogajanja v mestu. Organizatorji smo festivale razvili v mednarodno uveljavljene prireditve, ki privabijo na Ptuj več deset tisoč obiskovalcev ter vračajo življenje v staro mestno jedro. A brez sprememb v financiranju festivali v prihodnje v dosedanji obliki ne bodo več izvedljivi,« pišejo Delin, Forbici in Šteger. »Mestna občina Ptuj vse tri festivale sofinancira, vendar kljub izraziti razširitvi obsega vsebin, kakovosti in zahtevnosti vseh treh festivalov, kar je bila tudi njena želja, sredstva ostajajo enaka. Trenutno sofinancira MOP festivale z deležem v višini od 15 do 20 % njihovega proračuna. Pozivamo jo, da od leta 2017 dvigne ta delež na vsaj 30 %.« Stopnjevanje pritiska na občino in župana? Podobne pozive smo slišali že na tiskovni konferenci lani jeseni. Ali torej sedaj organizatorji Aleš Šteger, Dnevi poezije in vina: »Ne gre le za tri poletne festivale, ampak strategijo mesta z razvijanjem Ptuja kot poletne turistične destinacije in aktivnostmi oživljanja starega mestnega jedra. Pri obojem so festivali ključnega pomena.« festivalov stopnjujejo pritisk, smo jih povprašali. J. Forbici: »Moram reči, da Art Stays dobi največji delež svojih sredstev prav od MOP, brez njih festivala ne bi mogli izvajati. Največji problem je, da so bila sredstva v obdobju pred Evropsko prestolnico kulture in v letu EPK mnogo mnogo večja in festivali so se programsko zelo ojačali in razširili. A po letu 2012 se je sofinanciranje vrnilo na leto pred EPK. Razumljivo pa je, da festival ne sme in ne more nazadovati v svoji kakovosti, ne sme niti stagnirati, ampak rasti. In to tudi počnemo.« A. Šteger: »S festivali ustvarjamo vrhunske, profesionalne, v veliki meri neprofitne vsebine v javnem interesu, a brez ustreznega financiranja. In to že vrsto let. Potrebujemo odločitev, ali želi MOP finančno slediti realnim okvirjem ali namerava dovoliti, da neke prireditve odmrejo oziroma se v prihodnje odvijajo močno okrnjene.« M. Delin: »V bistvu ne gre za stopnjevanje pritiska na MOP, ampak za pobudo, da se MO 50 odtenkov resnice Če bi bil Štajerski tednik radijska postaja, bi sedaj sledila rubrika Povejte svoje mnenje. Najbrž ima vsak od nas svojega, od tistega, ki v kulturi vidijo nebodigatreba porabo (»A v enem tednu bi radi zaslužili za celo leto?!«), do povsem nasprotnega, ki vidi samo kulturo, pa ob tem prezre, da ima mesto s svojimi prebivalci tudi drugačne potrebe. In vmes seveda cel kup različnih odtenkov. Pa prav vsak je prepričan, da ima on edini dostop do resnice. Bo peticija uspela mestne svetnike prepričati, da bodo ob sprejemanju proračuna (letošnjega rebalansa ali tistih za prihodnja leta) vendarle dvignili roko za festivale ali raje za streho na lokalnem četrtnem domu? Bo okrog 300 podpisov, kolikor se jih je nabralo pod ptujsko peticijo do dneva (in ure), ko smo oddali sestavek v tiskarno, imelo dovolj veliko težo? odloči, ali želi v mestu imeti presežne zgodbe, in če da, najti znotraj proračuna sredstva, da bo za njih zagotovila minimalno podporo za normalno delovanje. Delež sredstev sponzorjev in prodaje vstopnic se je sicer povečal, ampak delež MO se je od prvega leta zmanjšal.« Nihče ne pričakuje čudežev ... Lani se je župan izgovarjal, da je proračun 2015 "podedoval". Vaša pričakovanja do MO Ptuj so bila v letu 2016 velika - pa se je v tem letu kaj spremenilo? J. Forbici: »Pričakovanja so bila ... ne bom rekel, da velika, temveč logična. Zavedajoč se težav, s katerimi se ubada MO Ptuj, nismo pričakovali čudežev, ampak konstanto rast sofinanciranja iz leta v leto, pač v skladu z razvojem festivalov in zmožnostjo MO Ptuj. Predvsem pa urejeno in pravočasno financiranje. Prevečkrat prejmemo sredstva dan ali dva pred začetkom festivala, včasih celo pozneje.« A. Šteger: »Spremenilo se ni nič, in to kljub temu da za povrh letos praznujemo dvajsetletnico festivala Dnevi poezije in vina, ko se seveda pričakuje še bogatejši program.« M. Delin: »Do danes se ni spremenilo še nič, čeprav verjamem, da se še vedno iščejo rešitve. Ampak festivala Arsana in kampa New York Voices je letos že konec!« Vsi trije festivali potrebujejo skoraj pol milijona evrov Da ne bi govorili na pamet: koliko sredstev bi potrebovali za nemoteno oziroma finančno nestresno izvedbo vaših festivalov? Koliko pričakujete od ministrstva za kulturo, koliko od MO Ptuj in koliko od sponzorjev? J. Forbici: »Po znižanju sredstev leta 2013 smo bili postavljeni pred dejstvo, ali nadaljujemo s programsko močnim festivalom z zelo šibko promocijo ali pa obratno. Menili smo, da je za ugled festivala in mesta treba nadaljevati in nadgrajevati program in počakati na boljše čase. V zadnjih letih nam primanjkuje sredstev tudi že na programskem področju. Podoben festival, po ocenah strokovnjakov, bi moral imeti proračun vsaj 200.000 evrov, da bi bilo vse opravljeno v skladu s splošno priznanimi standardi. Sam ocenjujem, da bi za nemoteno in finančno nestresno delo potrebovali vsaj 100.000 evrov, torej več kot enkrat več kot sedaj. Tako bi lahko ustrezno promovirali festival, plačali ljudi, ki delajo več mesecev, in izvedli vse postopke izposoje in predstavitve umetniških del po muzejskih oz. galerijskih standardih. Mestna občina bi morala zagotoviti vsaj 30 % teh sredstev. V našem primeru mogoče celo več, saj dokler Ptuj nima primernega razstavnega prostora, moramo vsako leto nameniti velik del sredstev v razstavno infrastrukturo in moramo iskati alternativne rešitve, ki s seboj prinesejo tisoče ur dela in tisoče evrov materialnih stroškov. Celo paznike razstav moramo zagotoviti sami! Art Stays je tudi del večletnega financiranja ministrstva za kulturo in iz tega naslova imamo zagotovljena sredstva še do leta 2017. Problem tega financiranja pa je, da je močno omejeno. Npr. največji možni znesek sofinanciranja festivala vizualnih umetnosti je štirikrat manjši kot npr. glasbenega. Tretji problem festivala Art Stays pa so sponzorji. Zaradi krize, zmanjšanja sredstev in posledično mnogo manjše promocije festivala je seveda usahnil delež sponzorjev. Moram poudariti, da nam je letos skupaj z županom uspelo pridobiti nekaj sponzorjev in resnično upam, da se bo sodelovanje v naslednjih letih nadaljevalo. Seveda pa je Art Stays strogo "umetniški" festival in ne bo nikoli privabljal množice ljudi, temveč specializirano in razgledano publiko. Tovrstne prireditve povsod po svetu podpirajo banke in finančni skladi, saj je umetnost v očeh ljudi tudi naložba. A stanje naših bank in naklonjenost umetnosti v zadnjih letih poznamo.« A. Šteger: »Stroški izvedbe festivala so 150.000 evrov. Od ministrstva za kulturo smo letos prejeli 45.000 evrov, od MOP pa bi pričakoval enak, tretjinski delež. Preostanek naberemo preko sponzorstev in raznih evropskih razpisov, ki so nas vsa leta reševali. Naj poudarim, da so prav vse prireditve v okviru Dnevov poezije in vina brezplačne. Ne vem, ali si bralci lahko predstavljajo, kako izjemno težko je nabirati sponzorska sredstva s pesniškimi prireditvami. Nam to do neke mere uspeva zaradi tradicije in kakovosti, a vsaka stvar ima svoj limit.« »Trije poletni festivali na Ptuju - Arsana, Dnevi poezije in vina in Art Foto: CG Foto: CG torek • 2. avgusta 2016 Kultura ŠtajmkiTEUHlK 9 festivale za pol milijona €? obliko - dodatno dvignila temperatura peticija za ohranitev ptujskih poletnih festivalov, s katero želijo or-Šteger (Dnevi poezije in vina) pritisniti na mestno oblast (morda tudi v luči kakšnega bližnjega rebalansa Mladen Delin, Arsana: »MO naj se odloči, ali želi v mestu imeti presežne zgodbe, in če da, mora najti znotraj proračuna sredstva zanje.« Miran Senčar, župan MO Ptuj: »Organizatorji poletnih festivalov bi iz skupnega oglaševalskega bazena samo črpali, vanj pa ne bi ničesar prispevali ... « M. Delin: »Realni stroški izvedbe festivala znašajo 180.000 evrov, na pobudo in željo MO pa je letos potekal še kamp New York Voices, ki ima proračun 40.000 evrov. Pri celotni organizaciji festivala dela ekipa šestih ljudi vseh 12 mesecev, v času festivala, pred njim in po njem pa 40 ljudi vsak dan po 16 ur. MO nam preko razpisa nameni 30.000 evrov, toliko dobimo tudi od vstopnic in nekaj več od sponzorjev. Ministrstvo za kulturo nam je letos prvič po osmih letih dodelilo 10.000 evrov za poletni kamp, seveda nam pa še ogromno manjka. Od MO Ptuj pričakujemo, da svoj delež dvigne na 30 % in nam pomaga, da povečamo še spon- zorski bazen. Pričakujemo tudi večjo podporo ministrstva za kulturo.« Želijo ostati na Ptuju - toda ali si jih Ptuj želi? Že lani ste "grozili", da če se financiranje ne uredi, festivala na Ptuju ne boste več pripravljali. Še zmeraj razmišljate tako? Ali bi ga (oziroma ga boste) preselili v drugo okolje? J. Forbici: »Želja je, da naslednje leto izpeljemo še 15. edicijo festivala Art Stays. Takrat se tudi zaključi štiriletno financiranje ministrstva za kulturo. Kako bo naprej, bomo videli, a vsekakor želimo ostati na Ptuju, saj tega ne počnemo zase, ampak predvsem za mesto in umetnost samo. V vseh teh letih smo se postarali in izgubili tisto mladostniško energijo, ki nam je omogočala, da smo vsako leto šli z glavo skozi zid. Pa tukaj ne mislim le na finančne težave, temveč tudi na odnos posameznikov do festivala in umetnosti, saj se moramo velikokrat soočati s "prazgodovinskim" mišljenjem ljudi, ki se bojijo umetnosti, ker je preprosto ne razumejo, čeprav je festival Art Stays in skupaj z njim Ptuj v mednarodnih strokovnih krogih dosegel pomembno mesto in ugled. Menim, da nam tega preprosto ni več treba početi.« Stays - so presežek poletnega dogajanja v mestu.« (Iz peticije za ohranitev ptujskih poletnih festivalov) A. Šteger: »Naš festival je bil ustanovljen in je trinajst let zelo uspešno in odmevno potekal v Medani v Goriških brdih. Njegovo selitev smo pred osmimi leti že enkrat uspešno izpeljali - na Ptuj. To je izjemno zahtevno početje in vključuje veliko tveganje. Na Ptuju so ljudje festival posvojili, to je njihov festival, zanj odpirajo svoje domove, dvorišča, gostijo pesnike, mladi se družijo s tujimi gosti, množično prihajajo na prireditve, enako tuji gosti od vsepovsod. Lani na primer je bil Ptuj osrednja desti-nacija v letalski reviji japonske državne letalske družbe prav zaradi našega festivala, o nas so v preteklosti poročali na CNN in WDR. Seveda nam ni, da bi odšli s Ptuja ali da bi festival ukinili oziroma iz njega naredili neko bistveno manjše, lokalno druženje pesnic in pesnikov. A vse ima svojo mejo in ta je dosežena.« M. Delin: »Festival je uspel ravno zato, ker se dogaja na Ptuju, v najstarejšem slovenskem mestu, ki ima zagotovo nekatera izmed najlepših poletnih prizorišč v Sloveniji. Sem prihajajo obiskovalci iz Slovenije in cele Evrope in tudi domačini so ga sprejeli za svojega. To potrjujejo tudi vsa razprodana prizorišča. Mnogi hoteli, gostilne, organizacije in posamezniki podpirajo festival in vanj vlagajo čas in energijo. Za kamp New York Voices se na primer potegujejo Berlin, Gradec in Frankfurt, sami NYV pa so nam dali do septembra čas, da se odločimo, ali ga želimo obdržati na Ptuju. To pa je absolutno odvisno od podpore MO in stabilnega financiranja, ki bi omogočilo predvsem kakovostno delovno ekipo za brezhibno izvedbo tako zahtevnega in pomembnega projekta. Organizacija tako velikega festivala, kot smo mu priča zadnja tri leta, v nemogočih finančnih okvirih, ki jih imamo na razpolago, bo prihodnje leto neizvedljiva.« Župan Miran Senčar: »Ideja o sponzorskem bazenu je propadla - ne po krivdi občine« Župan Miran Senčar pa je v zvezi s peticijo med drugim dejal: »Mestna občina Ptuj sofinancira omenjene tri festivale v letu 2016 prek javnih pozivov za zbiranje predlogov za izvedbo projektov 'glasbeni festival', 'likovni festival' in 'pesniški festival'. Sofinancerski deleži MOP za posamezne festivale je: Art Stays 20.000 EUR, Arsana 30.000 EUR, Dnevi poezije in vina 20.000 EUR. Končno odločitev o tem, koliko sredstev bo MOP namenila posameznim festivalom, sprejema mestni svet. Poleg teh sredstev dobijo omenjeni festivali logistično podporo, pomoč javnih služb in javnih delavcev ter medijsko podporo v občinskem mediju Ptujčan, na spletni strani ter družbenih omrežjih MOP. Proračun MOP za leto 2016 je precej manjši kot prejšnja leta, pri čemer pa se sofinanciranje omenjenih festivalov ni zmanjšalo. MOP se zaveda pomembnosti razvijanja kulturnega, umetniškega dogajanja v našem mestu, ki je namenjeno tako domačemu občinstvu kot tujim obiskovalcem, vendar se je treba zavedati osnovne naloge vsake občine, to je ustvarjati najboljše pogoje za življenje vseh občank in občanov, za razvoj obrtnikov in podjetij, delovanje društev, civilne iniciative, humanitarnih organizacij, ohranjanje kulturne dediščine, narave itd.« Župan je že po lanskem sestanku, ki so ga zahtevali organizatorji ptujskih festivalov, podal idejo o t. i. sponzorskem bazenu, kjer je predlagal, da se vsa spon-zorska sredstva zberejo v tem 'bazenu', kar bi obsegalo tako sredstva, ki jih zberejo na MOP, kot tista, ki jih zberejo posamezni organizatorji: »S tem se posamezni organizatorji festivalov niso strinjali, ker so se pojavila vprašanja: kdo bo delil sredstva in po kakšnem ključu; nekateri festivali so popolnoma brezplačni, drugi pobirajo vstopnino; kaj bo z novo nastajajočimi festivali; nekateri organizatorji so imeli velike generalne sponzorje, organizatorji niso bili pripravljeni posredovati spiska sponzorjev s številkami ipd. Zato je ideja o sponzorskem bazenu propadla.« Na Ptuju je že dolgoletna tradicija zbiranja sponzorskih sredstev za Kurentovanje, ki jo MOP z županom nadaljuje. Tako je bilo za letošnje Kurentovanje zbranih okrog 170.000 EUR. Pri tem so se reklamirali tudi preostali festivali in nekaj sredstev je bilo zagotovljenih tudi za druge posamezne festivale - organizatorji so sklenili direktne sponzorske pogodbe, v dveh primerih pa so sponzorji Kurento-vanja obljubili del sredstev tudi za posamezne druge festivale, če se bodo lahko na njih oglaševali: »Tukaj so potem nastopile težave s potencialnimi prejemniki teh sredstev, ki tega oglaševanja niso pustili - to pa posledično pomeni, da tudi teh sicer obljubljenih sredstev ne bodo mogli dobiti. Še vedno iščemo sredstva in upamo, da nam jih bo uspelo še kaj dobiti, saj je pripravljenost sponzorjev odvisna tudi od njihove trenutne poslovne situacije.« Jože Šmigoc Foto: CG Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 2. avgusta 2016 Slovenija, Podravje • Mariborčan za mesec dni postal direktor družbe z 800 zaposlenimi » O poslu moras razmišljati ves čas, to ni služba za osem ur« 21-letni Mariborčan Tim Lep je v sklopu kadrovskega projekta CEO za en mesec nedavno kot član poslovodstva sodeloval v upravi družbe McDonald's Slovenija. Za to izjemno delovno in življenjsko izkušnjo je bil izbran med več kot 500 kandidati. Mesec dni je spoznaval delo uprave v eni izmed največjih mednarodnih korporacij. »Mesec je bil zanimiv, dinamičen in poučen. Sprva sem spoznaval posamezne oddelke v podjetju, nato sem imel priložnost sodelovati pri odprtju dveh novih restavracij, na Ptuju in v Lescah, ter spoznavati specifičnost vodenja posameznih restavracij. Soorganiziral sem športni dan za sodelavce in izdal brošuro o zdravem načinu življenja, sočasno pa tudi zbiral podatke za analizo, ki jo bom vodstvu podjetja predstavil v začetku septembra. Pridobil sem vpogled v delovanje korporacije, imel možnost videti, kako se sprejemajo odločitve na najvišji ravni, na kaj vse mora biti dober direktor pozoren. Dobil sem ogromno nasvetov, tako na profesionalni kot tudi osebni ravni, ter skozi mesec spoznal veliko ljudi znotraj in zunaj podjetja. Celotna izkušnja je bila nasploh izrazito pozitivna, dala mi je uvid, da je delo direktorja to, kar bi rad počel tudi v prihodnje,« je za Štajerski tednik povedal Tim Lep in o dinamiki svojega delovnika v upravi družbe McDonald's dodal: »Delovni dnevi so bili zelo raznoliki. Dan v pisarni se je začel ob 9. uri. Velikokrat se je lahko delo nenačrtovano iz pisarne preselilo na teren. Samostojno ali s kom iz uprave sem se odpravil v restavracije, kjer sem prisostvoval pri spoznavanju in razreševanju posameznih izzivov. Delo direktorja je sicer celodnevna aktivnost, v službi nisi le osem ur, temveč moraš o poslu razmišljati ves čas ter intervenirati, ko je to potrebno. Veliko je elektronske in mobilne komunikacije, podobno je s sestanki, kjer moraš poskrbeti za primerno komunikacijo in Foto:Adecco in McDonald's Generalni direktor McDonald's Slovenija Srdan Krumpak in njegov pripravnik Tim Lep sta mesec dni sodelovala z ramo ob rami. 21-letnik je v okviru prakse dejansko opravljal delo in naloge poslovodstva družbe. učinkovito reševanje problemov. Skupaj z generalnim direktorjem sem upravljal z vsemi 18 poslovalnicami, kolikor jih je v Sloveniji. McDonald's Slovenija zaposluje več kot 800 sodelavcev, kar pomeni, da je delo poslovodstva, še posebej direktorja, izjemno zahtevno in odgovorno.« Želja: delo na področju financ in poslovnega svetovanja Tim Lep je v svojem rojstnem Mariboru končal II. gimnazijo. Šolanje nadaljuje na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Bančni in finančni mene-džment. »Glede na dosedanje izkušnje svoje delo v prihodnje vidim na področju financ in poslovnega svetovanja, kjer si vsakodnevno obdan z raznolikimi poslovnimi problemi, ki jih analiziraš in razrešiš. V času direktorske prakse sem dopolnil 21 let, glede na svojo mladost sicer nimam večjih zadržkov do dela v tujini, sem odprt za nove priložnosti in izzive. Na poslovnem področju bom v prihodnje zasledoval uspešnost in delovno učinkovitost. Trudil se bom, da počnem prave stvari na pravi način.« 21-letnik namerava z vodstvom podjetja McDonald's Slovenija ostati v stiku tudi v prihodnje: »V začetku septembra jim bom predstavil ugotovitve svoje projektne naloge, ki jo opravljam na podlagi podatkov, pridobljenih v minulem mesecu. Jeseni se odpravljam v tujino, na študijsko izmenjavo. Po vrnitvi bom morda z vodstvom družbe še sodeloval, o čemer smo že načeli pogovore.« Adecco po svetu izbral 50 direktorjev za en mesec Projekt CEO za en mesec izvaja družba Adecco, mednarodna korporacija za zaposlovanje in upravljanje s človeškimi viri. Projekt je mednarodnega značaja, mladim daje priložnost, da se preizkusijo na najvišji ravni vodenja podjetja. To pomeni, da neposredno sodelujejo s člani in predsedniki uprav, general- Sodeloval pri odprtju restavracije na Ptuju »Odprtje restavracije na Ptuju je bil eden izmed prvih dogodkov, na katerih sem prisostvoval. Gre za najmodernejši McDonald's pri nas, ki zraven restavracije, McDriva in McCafeja omogoča naročanje hrane preko elektronskih terminalov. Bil sem prisoten na odprtju. Skupaj z direktorjem Srdanom Krumpakom sva ob tej priložnosti Vrtcu Ptuj izročila donatorski ček v vrednosti 3.000 evrov,« pravi Tim Lep, ki je na fotografiji v družbi generalnega direktorja McDonald's Slovenija Srdana Krumpaka in ravnateljice Vrtca Ptuj Božene Bratuž. nimi, izvršnimi, področnimi direktorji ... Za opravljanje enomesečne direktorske prakse se je v več državah prijavilo 54.600 mladih, med katerimi so jih izbrali 50. V Adeccu so letos projekt pripravili tretje leto zapovrstjo. Njihova želja je, da bi mladi skozi projekt pridobili delovne izkušnje, pa tudi prvo priložnost. »Med 50 izbranimi kandidati bomo nadalje izbrali deset najboljših, ki se bodo udeležili intenzivnega treninga. Po tej fazi bo izbran kandidat, ki bo sodeloval z Alainom Dehazejem, direktorjem poslovne skupine Adecco, ki po vsem svetu zaposluje 32.000 sodelavcev in se v svetovnem merilu uvršča med 500 največjih korporacij,« so pojasnili organizatorji projekta. Za opravljanje prakse v okviru projekta CEO za en mesec sta bila letos v Sloveniji izbrana kar dva kandidata: Tim Lep in Ana Čuk. Lep je sodeloval v me-nedžmentu družbe McDonald's Slovenija, Čukova pa v Adeccu, družbi za upravljanje s kadri. Mojca Zemljarič Foto: Adecco in McDonald's Slovenska Bistrica • Bo po šestih letih vendarle konec z mestnim odlagališčem? Lastnik nelegalnega odlagališča isce prostovoljce Slovenjebistriški podjetnik Benjamin Kropeč, ki ima v središču mesta Slovenska Bistrica odpad železa, ki deluje brez dovoljenj, mora do konca avgusta odpadne kovine odpeljati. Na vprašanje, ali bo to storil, nam je odgovoril: »Boste prišli pomagat?« Dodal je še, da zadeve ne želi komentirati in se ponorče-val, da išče prostovoljce, ki mu bodo pomagali čistiti območje. Kdaj se bo torej preselil na območje nekdanjega Bigrada ob avtocesti, ni želel povedati oziroma je dejal, da ko bo to območje pripravljeno. Podjetnik Benjamin Kropec, ki odlaga staro železo na tem prostoru, je lani od inšpektorjev prejel odločbo, da mora do konca leta odstraniti vse odpadke, ki so odloženi na tej lokaciji, nato pa so mu inšpektorji ta rok podaljšali do avgusta letos. Ta odlog je razburil člane Društva Vintgar, ki so v začetku leta organizirali tudi protestni shod, s katerim so opozorili na dvojna merila uradnikov, saj da je odlagališče, kot omenjeno, delovalo in še deluje brez ustreznih dovoljenj, in da za zaposlene ni poskrbljeno, kot bi moralo biti. »Glavna inšpektorica Dragica Hržica je na sestanku konec maja obljubila, da če odpadkov podjetnik ne bo odpeljal, bo inšpekcija Foto: Mojca Vtič skušala najti izvršitelja izvršbe. Verjamem, da se bo to zgodilo, namreč območje pri Bigradu po naših podatkih še ni primerno urejeno in maja podjetnik še ni pridobil ustrezne dokumentacije, niti še ni podal vloge. Ob tem pa tudi ne vem, ali je območje pri Bigradu primerno, saj na odlagališču najmanj dvakrat na leto gori, novo predvideno območje za odlagališče pa je v neposredni bližini avtoceste,« je povedala Sonja Jelen iz društva Vintgar. Mojca Vtič Denis Topolovec Celotno kariero brez rdečega kartona Stran 12 Kolesarstvo IJešič slavil na kriteriju v Šenčurju Strani 12 Motokros Tudi to se je moralo zgoditi, Tim brez stopničk Stran 13 Nogomet Prijateljske in pripravljalne tekme Stran 13 Kajak sprint Dober začetek in konec Vidoviča Stran 14 Tenis Nina Potočnik med dvojicami do finala Stran 14 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 3. krog Odločile nerazumljive napake v zvezni vrsti Aluminij - Celje 2:4 (1:1) STRELCI: 0:1 I. Hadžic (29.), 1:1 Zeba (45. + 2), 1:2 I. Hadžic (48.), 2:2 Kurež (49.), 2:3 Čirjak (53.), 2:4 Glavaš (77). ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšic (od 85. Florjane), Vezjak, Turkalj, Zeba, Krljanovic (od 71. Brodnjak), Rogina, Vrbanee, Bizjak, Kurež, Škoflek (od 64. Tahiraj). Trener: Bojan Špehonja. CELJE: Kotnik, Kous, Klemenčič (od 76. Džinic), D. Hadžic, Trav-ner, Šporn, Lovrečič (od 46. Pišek), Glavaš, Podlogar, Čirjak, I. Hadžic (od 66. Pungaršek). Trener: Robert Pevnik. _ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so na prvi tekmi sezone pred svojimi navijači sicer dosegli prva dva zadetka (prvega je dosegel Josip Zeba, št. 23), a so tokrat prejeli kar štiri in ostali praznik rok. iPodulajh nai na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gone, Janko Bez-jak, Milan Zupane, Frane Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Ostere, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič »Ne morem verjeti, kakšne napake so naši igralci delali v drugem polčasu, praktično sami so tekmecem podarili vse zadetke. Neverjetno, sploh ne morem razumeti potez nekaterih posameznikov, predvsem v zvezni vrsti,« je po tekmi nemočen iskal razlago za poraz strateg Aluminija Bojan Špehonja: »Prvi polčas je bil zelo soliden, drugi pa prava katastrofa.« Zeba izenačil globoko v sodnikovem podaljšku To je obenem najkrajši opis tekme v Kidričevem, od katere so navijači Aluminija (zbralo se jih je približno 400) pričakovali prve točke v novi prvoligaški sezoni. Po dveh dokaj nesrečnih porazih (proti Gorici in Kopru v gosteh) so se zdeli Celjani primeren tekmec, predvsem zaradi odhoda njihovega najboljšega igralca Danijela Miškiča k Olimpiji. A to je bil račun brez krčmarja, varovanci Roberta Pevnika so pokazali disciplinirano in rutinirano predstavo, v kateri so znali unovčiti ogromne spodrsljaje gostiteljev. Začetek srečanja je zaznamoval dež, ki je morda že napovedoval končni razplet srečanja za domačine. A varovanci Bojana Špehonja so tekmo odprli zelo solidno, kljub občasnim napakam (v 19. minuti je Čirjak streljal s strani, Janžekovič je strel ubranil) so držali konce niti igre v svojih rokah. Tako je bilo vse do 29. minute, ko so gostje po hitrem metu iz stranskega avta zaradi nepazljivosti v domači obrambi nepričakovano prišli do priložnosti, ki jo je po podaji Žige Kousa 23-letni Irfan Hadžic z glavo suvereno izkoristil - 0:1. Kidričani so odgovorili na pravi način in si hitro pripravili nekaj priložnosti. Tako so imeli v enem samem napadu v 40. minuti kar tri: Kurež je po podaji Bizjaka najprej preveč okleval, strel Bizjaka so Celjani odbili tik mimo gola, po podaji iz kota pa je strel Turkalja s približno petih metrov vratar Kotnik z velikimi težavami odbil preko gola. V štiriminu-tnem sodnikovem podaljšku (stranski sodnik Robert Vu-kan je imel manjšo težavo s poškodbo) pa so Kidričani le izenačili. Prosti strel s strani je izvedel Matic Vrbanec, na drugi vratnici pa je bil najviš- ji v skoku Josip Zeba, ki je žogo poslal v mrežo - 1:1. »S tem delom igre sem zadovoljen, imeli smo žogo več v svoji posesti, tudi nekaj priložnosti smo si ustvarili in na koncu zasluženo izenačili,« je o prvem polčasu povedal Bojan Špehonja. Precej manj je bil s prejetim golom v zadnji minuti zadovoljen Robert Pevnik, ki je v slačilnici moč-nooo povzdignil svoj glas ... Ob polčasu je Aneja Lovreči-ča pustil v slačilnici, zamenjal ga je 18-letni Janez Pišek. »Atomski« začetek drugega polčasa Začetek drugega polčasa je bil »atomski«, namesto dežnih kapljic so kot po tekočem traku padali goli. Začelo se je z napačno podajo domačega kapetana Krljanoviča, darilo je z izjemnim strelom za novo vodstvo izkoristil Irfan Hodžič - 1:2. Slabo minuto kasneje so imeli domači navijači znova razlog za veselje, saj je Robert Kurež z močnim strelom s približno 22 metrov Nezbrani ob standardnih situacijah Anton Rogina, Aluminij: »V prvem polčasu smo bili boljša ekipa, po nesrečno prejetem zadetku smo zasluženo izenačili. V drugem smo znova slabo začeli, a smo se še enkrat vrnili v igro. Po tretjem prejetem golu nam je bilo še težje, ni nam uspelo še enkrat ujeti gostov. Praktično vse zadetke so gostje dosegli po naših napakah, to je odločilo srečanje. Zelo smo bili nezbrani ob standardnih situaeijah, predvsem ob izvajanju stranskih avtov.« Robert Pevnik, trener Celja: »Svojim igraleem čestitam za rutinirano zmago, saj so proti zelo dobri ekipi Aluminija dosegli štiri zadetke, priigrali pa so si še enkrat toliko zrelih priložnosti. Prvi polčas je bil izenačen, v drugem delu pa smo bili absolutno boljša ekipa in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bomo dosegli še kakšen zadetek. Šest točk iz treh tekem je za nas lep dosežek, ki nam daje mirnost pred nadaljevanjem prvenstva.« premagal Kotnika - 2:2. Odločitev o zmagovalcu je padla štiri minute kasneje, ko so bili znova uspešni gostje. Po še eni napačni podaji na sredini igrišča se je v dobrem položaju znašel Čirjak in z močnim in natančnim strelom presenetil Janžekoviča - 2:3. Zadnji resni poskus domačinov je izvedel Škoflek, ki pa je po odličnem samostojnem prodoru slabo streljal. Kljub trem opravljenim menjavam Kidričani niso zmogli moči za še tretje izenačenje, še več, gostje so s četrtim zadetkom v 77. minuti dokončno odpravili še zadnje dvome o zmagovalcu dvoboja. Po tekmi je bil razumljivo bolj zadovoljen Robert Pevnik, ki je pred leti nekaj časa uspešno vodil tudi Aluminij. Tekmo je odlično vodil sodnik Damir Skomina, med drugim je s svojima pomočnikoma na vsaki strani zaradi prepovedanega položaja upravičeno razveljavil po en zadetek. V soboto Kidričane čaka zelo pomemben dvoboj za nadaljevanje prvenstva, v goste namreč odhajajo k drugemu novinci v 1. ligi, Kalcerju iz Radomelj. Jože Mohorič PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Celje 2:4 (1:1); Rudar - Koper 2:0 (0:0); strelec: Mary 87., 90.; rdeči karton: Tshibamba 79. (Koper); Gorica - Radomlje 2:1 (0:0); strelca: Arčon 85., 90.; Nunič 78.; Domžale - Maribor 2:2 (0:2); strelci: Juninho 49., Balkovec 64.; Blažič 29./a.g., Bohar 30. Tekma Olimpija - Krško je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakeije. 1. MARIBOR 3 2 1 0 5:2 7 2. OLIMPIJA 2 2 0 0 3:0 6 3. CELJE 3 2 0 1 5:3 6 4. GORICA 3 2 0 1 4:2 6 5. DOMŽALE 3 1 2 0 5:3 5 6. RUDAR 3 1 1 1 3:3 4 7. KOPER 3 1 0 2 1:3 3 8. KRŠKO 2 0 2 0 2:2 2 9. ALUMINIJ 3 0 0 3 2:7 0 10. RADOMLJE 3 0 0 3 1:6 0 Nogomet • 1. SNL Evropski remi V 3. krogu nove sezone je bilo največ pozornosti namenjene dvoboju ekip, ki sta doslej izjemno uspešno nastopali v kvalifikacijah za Ligo Evropa, Domžalam in Mariboru. Čeprav sta oba trenerja, Luka Elsner in Darko Milanič, močno spremenila postavi, so lahko gledalci uživali v nadpovprečni prvoligaški predstavi. Prvi polčas je pripadel Mariboru, ki pa je v drugem delu prelahko zapravil prednost dveh zadetkov. Remi je glede na prikazano tudi najbolj pravičen, čeprav v končnici ni manjkalo priložnosti za popoln izkupiček ene ali druge ekipe. Najlepši gol tekme in obenem kroga je dosegel Jure Balkovec, ki je mojstrsko zadel iz prostega strela iz velike razdalje. Obe omenjeni ekip čakata v četrtek povratna evropska dvoboja proti West Hamu (prva tekma Domžale - West Ham 2:1) oz. Aberdee-nu (prva tekma Aberdeen - Maribor 1:1). Prve zmage v sezoni so se veselili igralci Rudarja. Pot do nje pa je bila zelo težka, saj so po izključitvi v gostujoči vrsti (Tshibamba) dvakrat zadeli v sami končniei srečanja. To je uspelo novineu v velenjskem dresu, Kameruneu Johnu Maryju - res izjemen debi. Koper je še tretjo tekmo zapored doživel infarktno končnieo, dvakrat so izgubili (Maribor, Rudar), enkrat slavili (Aluminij). Na domačem igrišču so bili znova uspešni Goričani, tudi ta tekma pa je postregla z razburljivim zaključkom. Nekdanji igralee Aluminija Marko Nunič je Radomlje povedel v vodstvo, silovito pa je odgovoril rezervist Sandi Arčon, ki je za dosego dveh zadetkov potreboval zgolj 21 minut (vstopil je v 69. minuti). Srečno roko pri menjavi je imel trener Goriee Miran Srebrnič ... V Kidričevem so slavili Celjani, kar je nadaljevanje tradieije iz sezone 2012/13. Takrat sta se ekipi Celja in Aluminija pomerili štirikrat, trikrat so slavili Celjani, enkrat pa se je tekma končala z remijem. Tekma Olimpija - Krško je bila odigrana v ponedeljek zvečer, po sklepu redakeije Štajerskega tednika. JM 12 Štajerski Šport torek • 2. avgusta 2016 Denis Topolovec je za Aluminij nepretrgoma igral skoraj 25 let. dolgoletno nastopanje v dresu Aluminija. Nogomet • Denis Topolovec Celotno kariero brez enega samega rdečega kartona Denis Topolovec je v zadnjem desetletju in še dlje zagotovo močno zaznamoval ekipo Aluminija. Dolgoletni kapetan je bil steber ekipe, pravi vodja moštva na igrišču in vzor športnega obnašanja, tako na igrišču kot izven njega. In to nepretrgoma 25 let, saj je v Aluminij pristopil s sedmimi leti! Pri svojih 32 letih je pred novo sezono sprejel najtežjo odločitev v svoji športni karieri - odločil se je za prekinitev nastopov na tem nivoju. »V prvi vrsti je bila odločitev izredno težka. Že zadnjih nekaj let sem ob igranju nogometa redno zaposlen, službene in igralske obveznosti pa sem vedno težje usklajeval. Iz službe sem velikokrat dobesedno brez premora odšel na treninge, kar je postalo prevelika obremenitev. Zadnje pol sezone je bilo fizično res izjemno naporne in končno sem sprejel odločitev, da na takšnem nivoju igranja nogometa ne morem nadaljevati,« je svojo odločitev še enkrat podoživel Denis, ki je pri Aluminiju nepretrgoma vztrajal neverjetnih 25 let: »Ravno zaradi tega sem tako dolgo okleval, saj sem bil resnično navajen in navezan na klub, na soigralce in na vse druge ljudi v klubu. A tako nisem mogel več naprej, zato je padla odločitev o prenehanju nastopov za Aluminij.« Druga okoliščina, ki je bila oteževalna, je ta, da Aluminij letos igra v 1. ligi, šele drugič. D. Topolovec: »Ja, nogomet se dejansko igra zato, da napreduješ - vsak igralec si želi igrati v 1. ligi. Jaz preprosto za še večje napore, ki jih s Nogomet začel igrati s sedmimi leti D. Topolovec: »Na stadion me je pripeljal oče, ki je tudi sam nekoč igral nogomet. Žoga me je tako spremljala že od prvih korakov in vključitev v proces treninga je bilo samo logično nadaljevanje tega.« sabo prinaša nastop v najvišjem razredu, nisem imel več moči.« Poškodb pa nisi imel veliko, te niso bile ovira. D. Topolovec: »Glede tega sem res imel srečo, verjetno tudi nisem posebno nagnjen k temu. Res pa je tudi, da sem bil vedno fizično med najbolje pripravljenimi in tudi to je eden od vzrokov, da sem se izognil poškodbam.« Panikvar, Dončec, Sambolec ... Katerega izmed trenerjev v zgodnji dobi se spominjaš? D. Topolovec: »Bilo jih je veliko, npr. Janka Vindiša in Branka Krajnca, potem pa so prišli Nenad Šešo, Bojan Špe-honja in še številni drugi. Ne bi rad koga posebej izpostavljal, vsak je k mojemu nogometnemu razvoju prispeval delček.« Pa soigralci, s katerimi si igral dlje časa? D. Topolovec: »Najdlje verjetno z Leonom Panikvar-jem, s katerim sva sovrstnika in sva šla skupaj čez vse mlajše selekcije, kakšnih pet sezon pa sva igrala skupaj tudi za člane. Podobno sta bila tudi Gregor Dončec in Boris Sambolec.« Vsi ste zelo hitro začeli igrati tudi za člane. D. Topolovec: »Ja res je, čeprav je bilo moštvo sicer formirano iz izkušenih igralcev. Pa smo kljub temu dobili priložnosti in smo jih tudi izkoristili. Tukaj se res lahko zahvalim trenerjem za njihovo zaupanje, Miran Emeršič je bil takrat glavni trener. Kasneje so prišli še Špehonja, Flis, Osmanovič, Pevnik ...« Krona je bilo igranje v 1. ligi Krona je bilo igranje v 1. ligi v sezoni 2012/13. D. Topolovec: »To je bil nedvomno vrhunec moje kariere. Škoda je bila, da smo že po eni sezoni izpadli nazaj v 2. ligo. V prvi vrsti so nam manjkale izkušnje, teh se na kratek rok ni dalo nadomesti- ti. Tudi kader je bil številčno kar majhen in ob poškodbah in kartonih smo bili hitro v težavah.« Kaj misliš o letošnji sezoni Aluminija v 1. ligi? D. Topolovec: »Vsekakor jim želim vse najboljše, predvsem obstanek. Poznam občutek igranja v 1. ligi in ta naj pri njih traja dlje kot v prej omenjeni sezoni 2012/13. Če pa jim bo uspelo doseči kakšno višjo uvrstitev, pa bo toliko boljše.« Sam si v Aluminiju vztrajal neverjetno dolgo: si imel vmes kdaj ponudbe za prestop ali si o tem sploh razmišljal? D. Topolovec: »Ponudbe so prihajale, a so bile zame premalo konkretne. Vedno je pretehtalo dejstvo, da sem se v Aluminiju dobro počutil, da sem bil blizu doma in da smo imeli odlične pogoje za delo. Res sem bil zadovoljen z vsem, v prvi vrsti lahko rečem, da sem nogomet igral zaradi lastnega veselja, želja po zaslužku pri meni nikoli ni bila primarna. V Sloveniji se je težko preživljati izključno z igranjem nogometa -le dve ekipi ti lahko nudita dobre dohodke -, zato sem se tudi sam v vmesnem času zaposlil. Nogomet pa je ostal moja prva športna ljubezen in tako sem se do te igre tudi obnašal. Ko sem stopil na igrišče, sem vedno dal od sebe maksimum svojih trenutnih zmožnosti, brez vseh zadržkov.« Bil si tudi dolgoletni ka-petan članske ekipe Aluminija. D. Topolovec: »To je bila zame res velika čast, kar nekaj sezon sem nosil kapetan-ski trak. Tukaj se je videlo to, da so mi trenerji in soigralci zaupali in na to sem bil resnično ponosen.« Je kakšna stvar v nogometu ostala neizpolnjena. D. Topolovec: »Če bi prišla ponudba npr. iz Maribora, bi jo seveda sprejel (smeh).« Močan tudi v skoku Kateri od sedanjih igralcev Aluminija ima po tvojem mnenju pred sabo najlepšo prihodnost v nogometu? D. Topolovec: »Omenil bi Petroviča, Vrbanca, Bizjaka, Škofleka, Aheca . - vsi so mladi igralci s potencialom. Nekoč je za Aluminij igral tudi Črnic, ki je sedaj repre-zentant, in zakaj ne bi šel po njegovih stopinjah še kakšen igralec Aluminija.« Sam si gradil svojo igro na nepopustljivosti v obrambi, dobri tehniki in odličnih predložkih s strani. D. Topolovec: »To so res bile moje prednosti, ob tem bi omenil še skok igro. Čeprav nisem visok, sem imel vedno dober občutek za visoke žoge, tudi nekaj zadetkov sem dosegel na ta način.« Kljub temu da si igral v obrambi, si nisi prislužil veliko kartonov. Kolesarstvo Topolovcu šumar s številko 24 Pred samim srečanjem je ob igrišču v Kidričevem potekala krajša slovesnost, s katero se je NK Aluminij zahvalil dolgoletnemu kapetanu Denisu Topolovcu za 24-letno nepretrgano igranje v njihovem dresu. V znak zahvale sta mu predsednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar in predsednik uprave Taluma Marko Drobnič izročila šumarja, oštevilčeno skulpturo, ki jo za posebne zasluge prejmejo le redki posamezniki. Denisu je pripadla tista s številko 24 ... D. Topolovec: »Ja, to je res, celo tako je bilo, da v vseh teh letih igranja nisem prejel niti enega samega rdečega kartona! Samo v eni sezoni sem prejel štiri rumene kartone, zaradi katerih sem potem moral izpustiti eno tekmo. In to je bilo vse glede mojega pavziranja zaradi kartonov. Ker tudi poškodb nisem imel, sem imel posledično skoraj vsako sezono največ odigranih minut v sezoni med vsemi igralci.« Odslej boš nastopal za avstrijskega nižjeligaša. Zakaj si se odločil za ta korak? D. Topolovec: »V nogometu bi rad ostal še nekaj let, saj imam ta šport res rad. Za odhod v Avstrijo sem se odločil, ker bom zaradi nižjega ranga tekmovanja manj obremenjen, postranska stvar pa je tudi to, da bom s tem nekaj tudi zaslužil. Tako bom združil prijetno s koristnim.« Jože Mohorič Aldo Ino Ilesic slavil na kriteriju v Šenčurju Ker je prirediteljem ob koncu aprila ob prvotno predvideni izvedbi 18. VN Šenčurja v kriterijski vožnji ponagajalo sneženje, so dirko izvedli v četrtek, le dan pred začetkom kolesarskega festivala v Kranju. Ptujčan Aldo Ino Ilešič, ki že vrsto let nastopa v ZDA, se je z zmago kot tretji vpisal na seznam kolesarjev, ki so dirko v Šenčurju dobili dvakrat. Pred njim je to uspelo De-janu Podgorniku in Mateju Staretu. Od zadnjega uspeha Ptujčana na Gorenjskem pa je minilo kar devet let. Ilešič je bil predvsem odločen v zadnjem delu dirke, ko je nanizal pet točkovnih zmag, pred tem pa je imel tudi obilo tehničnih težav s kolesom. Na drugem mestu je končal član Adrie Mobila Gašper Katrašnik, tretji pa je bil Izraelec Aviv Yechez-kel. V soboto in nedeljo je kolesarsko dogajanje v Sloveniji ostalo na Gorenjskem. V soboto je bil v Kranju na sporedu nočni kriterij, v katerem je zmagal kolesar Radenske Žiga Ručigaj. Zmagovalec je zbral 25 točk, šest več od Ina Alda Ilešiča (Astellas), ki mu tako ni uspelo ponoviti zmage iz Šenčurja. Tretje mesto je zasedel Gašper Katrašnik (Adria Mobil). Kriterij je imel mednarodno udeležbo, saj so poleg Slovencev nastopili tudi Italijani, Madžari, Hrvati, Srbi in Kolumbijec, najboljši izmed njih pa je bil na petem mestu Italijan Matteo Malu-celli. Prireditelji dirke KK Sava Kranj so tamkajšnji kolesarski praznik končali z izvedbo najprestižnejše in najstarejše enodnevne kolesarske dirke v Sloveniji. Preizkušnja za Veliko nagrado Kranja -memorial Filipa Majcna, ki je letos potekala že 48. leto zapored, je tokrat pripadla italijanskemu kolesarju Mattiu de Marchiju (A.S.D. Cycling Team Friuli), drugi je bil Hrvat Radoslav Rogina (Adria Mobil), nekdanji član uspešne ekipe Perutnina Ptuj. Na startu VN Kranja 2016 je bilo 99 kolesarjev, ekipe pa iz večine evropskih in balkanskih držav, pa tudi iz Katarja in Izraela. Dirko, dolgo 155,1 km, je zaznamovala velika vročina, zato je kar tretjina kolesarjev ni končala. Za de Marchijem in Rogino je bil tretji Italijan Simone Rava-nelli (Unieuro Trevigiani), od domačih kolesarjev pa so bili med dvajseterico deveti Gašper Katrašnik (Adria Mobil), 18. Jure Golčer (Adria Mobil), 19. Miha Poljanec (Cava Kranj) in 20. Luka Pajek (Gorenjska). sta torek • 2. avgusta 2016 Šport Štajerski 13 Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo Tudi to se je moralo zgoditi... Tim Gajser iz Pečk pri Ma-kolah je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v belgijskem Lommelu osvojil peto mesto. Zmagal je domačin Kevin Strijbos pred Nemcem Maximilianom Naglom in Italijanom Antoniem Cai-rolijem. Gajser je tako prvič v sezoni ostal brez stopničk na dirki, potem ko je prvo vožnjo končal šele na 15. mestu. V drugi je bil že od starta naprej v vodstvu, ki ga ni izpustil iz rok do konca. Peto mesto v Lommelu je sicer njegova najslabša uvrstitev letos na dirkah. Gajser je bil na prvih 13 preizkušnjah sezone 2016 vselej uvrščen med najboljše tri, šele na 14. dirki pa mu ta podvig ni uspel. Dan pred dirko je v kvalifikacijah sicer vse kazalo na že znan scenarij, Gajserjevo veliko premoč, saj je bil še enkrat nepremagljiv in je za sabo pustil tudi vse belgijske tekmovalce, ki imajo na peščeni progi v Lommelu ogromno izkušenj. Jernej Irt je v kvali- Dirka za svetovno prvenstvo v Belgiji, rezultati: 1. dirka 2. dirka GP 1. Kevin Strijbos Belgija Suzuki 20 20 40 2. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 25 14 39 3. Antonio Cairoli Italija KTM 15 22 37 4. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 14 18 32 5. Tim Gajser Slovenija Honda 6 25 31 6. Shaun Simpson V. Britanija KTM 22 9 31 7. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 13 16 29 Skupni vrstni red (14/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 607 2. Antonio Cairoli Italija KTM 504 3. Maximilian Nagl Nemčija Husqvarna 490 4. Romain Febvre Francija Yamaha 464 5. Evgeny Bobryshev Rusija Honda 445 6. Jeremy Van Horebeek Belgija Yamaha 417 7. Valentin Guillod Švica Yamaha 292 8. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 277 fikacijah osvojil 29. mesto. Prvo vožnjo bo 19-letnik iz Makol, ki tokrat zaradi oddaljenosti prizorišča ni imel tako bučne podpore navijačev kot na nekaterih prejšnjih dirkah, hitro pozabil. Tekmeci so ga najprej zrinili na rob steze in ga zaprli, tako da je bil šele deseti, ko pa se je prebijal navzgor in prišel Nogomet • Prijateljske tekme Maribor B na višjem nivoju od Drave DRAVA PTUJ - MARIBOR B 2:6 (1:3) STRELCI: 0:1 Lorbek, 0:2 Lorbek, 0:3 Vujčič, 1:3 Hriber-nik, 2:3 Bašic, 2:4 Baljak, 2:5 Baljak, 2:6 Baljak DRAVA PTUJ: Musič, R. Romih, Močič, Hliš, Kurež, Kukovec, Lovenjak, Hribernik, Rešek, N. Kajtazi, Bašic. Igrali so še: Trajkovski, Golob, Sitar, Kolar, N. Čeh. Trener: Simon Sešlar. Razlika v kakovosti, uigra-nosti in tudi fizična pripravljenost so bili na generalki Drave pred začetkom prvenstva v drugi ligi več kot očitno na strani Maribora B. Ptujčani imajo zares mlado ekipo, ki ni mogla enakovredno parirati razigranim gostom, ki so v vsakem polčasu zabili po tri zadetke in so imeli še kar nekaj dobrih situacij za zadetek. Domačini so se večino časa branili in so čakali na svoje priložnosti iz protinapadov. Motivirani Mariborčani so povedli v 20. minuti, ko je Musiču prvi strel po dobro izigrani akciji še uspelo ubraniti, nato pa je Lorbek odbito žogo z dvajsetih metrov poslal v gol. Isti igralec je nekaj minut kasneje s podobne razdalje dosegel pravi evrogol. Po pol ure igre je bilo že 0:3, saj je po lepem predložku z desne strani Vujčič žogo z glavo poslal v mrežo. V končnici prvega dela je Drava izvedla dva nevarna protinapada, iz katerih je v prvem Kajtazi zadel zunanji del mreže, medtem ko je Hribernik lepo stekel v prazen prostor in premagal vratarja gostov. Drugi polčas so na začetku bolje pričeli modri, saj je najprej pokazal svojo spretnost Bašic, a je vratar Maribora ubranil njegov strel z roba kazenskega prostora, v drugem poizkusu pa se je Bašic odlično znašel in lepo zadel. V nadalje- že do četrtega mesta, so se začeli padci. Po prvem se je pobral in nadaljeval kot šesti, toda krog pozneje je, ko je motor pobral, svoje dirka-ško orodje dolgo časa zaman poskušal spet oživiti. Ko mu je končno uspelo, pa je bil že daleč zadaj in 15. mesto je bilo največ, kar je še lahko iztržil. vanju so gostje na prelahek način še trikrat zadeli. Vsi trije zadetki so bili podobni, saj je po predložkih z leve strani Baljak iz bližine le potiskal žogo v mrežo. Po tekmi je bil lahko s predstavo Maribora B zadovoljen njihov trener Zvonko Breber, nekoliko drugače je bilo pri trenerju Drave Simonu Sešlarju, ki je v prejšnjem tednu dobil novega sodelavca, saj bo v ptujskem klubu občasno treniral vratarje David Veselic. David Breznik Dokončen odhod Matjašiča in Čveka, vrnitev Monjaca in Ptička ZAVRČ - HEVIZ 1:0, ZAVRČ - MEDŽIMURJE 0:2 Nogometaši Zavrča so v Čakovcu v soboto popoldne v sončnem in sila vročem vremenu opravili z zadnji- Mehka podlaga na dirki v Belgiji je tekmovalcem povzročala obilo preglavic, veliko jih je imel tudi Tim Gajser, ki je dirko končal na 5. mestu. Vse pa je nadoknadil v drugi vožnji. Po odličnem startu po notranji strani je potreboval le nekaj sto metrov, da je prišel v vodstvo, na prvem mestu pa je nato tudi ostal do konca. Na trenutke je vozil zelo tvegano, nizal najhitrej- še čase ter se umiril šele proti koncu, ko je bilo že dolgo jasno, da bo zmagal. Končni izkupiček na zahtevnem prizorišču v Belgiji je peto mesto z novimi 31 točkami. Skupno v SP pa je zdaj že pri 607 točkah. Njegov naj- bližji zasledovalec je Cairoli, ki pa ima že 103 točke manj. Karavana motokrosistov se bo zdaj preselila v švicarski Frauenfeld-Gachnang, kjer bo konec tedna na sporedu naslednja, že 15. dirka sezone. JM, sta Foto: Črtomir Goznik Mateo Monjac (beli dres) se je po sezoni igranja za ptujsko Dravo vrnil v Zavrč. . ... , _ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši druge ekipe Maribora so bili v pripravljalnem srečanju prepričljivo boljši od ptujske Drave (v modrih dresih). ma preizkušnjama pred začetkom prvenstva 2. SNL v sezoni 2016/17. V generalki so se preko meje pomerili v »triangel« turnirju, kar pomeni, da so nastopile tri ekipe, vsaka pa se je med seboj pomerila v tekmi, ki je trajala en polčas. Velja omeniti, da so Zavrčani spet natopili oslabljeni, medtem ko sta hrvaški tretjeligaš (ta bi moral nastopiti v 2. ligi, a so imeli težave z licenco) in madžarski tretjeligaš Heviz nastopila domala z vsemi najboljšimi nogometaši. Zavrč je v prvem srečanju najprej premagal madžarskega predstavnika. Heviz ni bil dostojen tekmec, saj so beli odigrali zelo dobro, poleg zadetka Zorka pa so si priigral še kar nekaj priložnosti. Sledila je hitra streznitev, saj so domačini prepričljivo slavili 0:2 in ukanili Haložane. Na tekmi med Medžimurjem in Hevi-zem je bilo 1:0, kar pomeni, da so na koncu turnirja slavili domačini, za njimi so končali Zavrčani, na tretjem mestu pa Heviz. Vsekakor je turnir upravičil pričakovanja, srečanji sta Za-vrču, ki še ni dokončno formiral ekipe, prišli še kako prav, spet pa so varovanci Željka Orehovca pokazali pravi karakter. V soboto so mnogi fantje Zavrča igrali na novih pozicijah, kajti strateg belih je poskušal nove taktične zamisli, ki mu bodo prav prišle v novem prvenstvu, ki se začne že konec tedna. V vsakem primeru je Zavrč zelo mlado moštvo, kjer bodo prisotna nihanja, v klubu pa se trudijo pripeljati še kakšno okrepitev. Na zadovoljstvo navijačev se je vrnil Ptiček, prav tako pa je dogovor o sodelovanju sklenil tudi Monjac, ki se je tako vrnil v staro jato. Kot kaže v tem trenutku, tudi poškodba prvega vratarja Kovačica ni tako huda, kot se je sprva zdelo. To je seveda razlog za zadovoljstvo, kljub temu pa v Zavrču primarno iščejo vratarja, ob tem pa še dva ali tri igralce, s katerimi bi zapolnili vrzel po številnih odhodih. Kot zadnja se od haloškega kolektiva poslavljata reprezentant Matja-šič in Cvek. Prvenstvo se bo sicer za Zavrčane začelo v soboto, 6. avgusta, ko se bodo beli v go-steh pomerili z ekipo Ankarana. Srečanje se bo začelo ob 17.30. tp Edini zadel Aleš Čeh AVTO RAJH LJUTOMER -GEREČJA VAS 0:1 (0:1) STRELEC:Čeh AR LJUTOMER: Mlinaric, Ž. Kocuvan, Hriberšek, Bukovec, Kristl, Kramar, R. Kocuvan, Jelen, Piberčnik, Kardinar, Vinkovič. Igrala sta še Fijavž in Rudolf. Trener: Boštjan Žemljic. GEREČJA VAS: Murko, Ma-rinič, Praprotnik, Sagadin, Vra-tič, Čeh, Strel, Nežmah, Kokot, Rozman, Arsič. Igrala sta še Zupanič in Bezjak. Trener: Damijan Bezjak. Nogometaši Gerečje vasi (ptujska Super liga) so v Ljutomeru pustili zelo dober vtis in po zaslugi odlično izvedenega prostega strela Aleša Čeha z 0:1 premagali gostitelje, člane 3. SNL - vzhod. CVEN - AR LJUTOMER 1:3 (0:0) CVEN: Lešnik, Da. Smodiš, De. Smodiš, Pihler, Šterman, Balažič, Ploj, Kolbl, Pavliček, Mlinarič, Pongračič (Stajnko). Trener: Marko Fajdiga. AR LJUTOMER: Lovrenčič, Semenič, Munda, Piberčnik, Hriberšek, Ž. Kocuvan, R. Kocuvan, Kardinar, Vinkovič, Panič, Jelen (Bukovec, Potočnik, Mlinar i č). Trener: Boštjan Zemljič. Po porazu (1:4) v prvi pripravljalni tekmi proti Poletu (Martin na Muri) so nogometaši Avto Rajha Ljutomer (3. SNL) gostovali pri članu pomurske lige Cvenu in zmagali s 3:1 Za Ljutomerčane sta v polno zadela Vinkovič (2) in Panič, za gostitelje pa Mli-narič. NŠ 14 Štajerski Šport torek • 2. avgusta 2016 Kajak sprint • Svetovno prvenstvo za mlajše člane v Minsku Po nastopu na evropskem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah v Bolgariji je Tilna Vidoviča čakal še večji izziv - od petka do nedelje je veslal še na svetovnem prvenstvu za mlajše člane do 23. leta starosti v Minsku v Belorusiji. Tam je imela Slovenija med 60 prijavljenimi državami na startni listi tri tekmovalce; ob Vidoviču sta nastopila še Alan Apollonio in Simon Blaževic. Ptujčan je tekmoval v najkrajši disciplini, na 200 metrov, v kateri je bilo prijavljenih 37 tekmovalcev. V kvalifikacijah je veslal nekoliko zadržano ter se je rutinirano uvrstil v nadaljnje tekmovanje. V prvi od petih predtek-movalnih skupin je s časom 35.238 sekunde zmagal Nemec Max Lemke, Vidovič pa SP za mlajše člane v Minsku, rezultati tekme na 200 m: 1. Balasz Birkas (Madžarska) 2. Oleg Gusev (Rusija) 3. Carlos Arevalo (Španija) 12. Tilen Vidovič (Slovenija / BD Ranca Ptuj) Pretekli teden sta bila od igralcev iz našega območja aktivna Blaž Rola in Nina Potočnik. Na turnirjih različnega ranga sta na peščenih podlagah dosegla podobna rezultata - oba sta se med posamezniki uvrstila v četr-tfinale. Nina je uspeh dopolnila med dvojicami, kjer se je borila celo za zmago na turnirju. Rola (181. na ATP) je igral na challenger turnirju v Pragi, kjer je bil 1. nosilec Martin Kližan (Slovaška, 30. na ATP), nagradni sklad pa je znašal 42.000 dolarjev (+ H). 25-letni Ptujčan je v uvodnem krogu v dveh nizih ugnal tri leta mlajšega Avstrijca Dennisa Novaka (198.). V drugem krogu ga je čakal težji zalogaj, 4. nosilec Jožef Kovalik (123-). Dve leti mlajši Slovak beleži najboljšo uvrstitev v svoji karieri, tudi za Blaža je bil trd zalogaj. Blaža je v četrtkovem dvoboju rešila nepopustljivost, saj je ubranil kar 10 od 12 break priložnosti tekmeca (Kovaliku sta oba breaka uspela v 1. nizu), sam je na drugi strani izkoristil 3 od 5. Zanimivo je, da je bil Slovak boljši v skoraj vseh Challenger turnir Praga 2, 42.000 dolarjev + H: 1. krog: Rola - Dennis Novak (Avstrija) 6:4, 6:3; 2. krog: Rola - Jozef Kovalik (Slovaška, 4.) 4:6, 6:3, 6:4; četrtfinale: Rola - Vladzi-mir Ignatik (Belorusija) 4:6, 6:7(3). je bil s časom 36.923 četrti. Polfinale je prinesel štiri skupine in v tretji - sila kakovostni skupini - je zelo solidno nastopil tudi član Brodarskega društva Ranca Ptuj, ki je tokrat v vetrovnih pogojih dosegel čas 37.549 sekunde. Ta je zadostoval za 4. mesto in za zaključni nastop v finalu B. Pred Vidovičem so se zvrstili statističnih parametrih, tudi točko več je osvojil od Blaža (87:88), a se je sladke zmage vseeno veselil naš igralec. Tega vala pa Blaž ni uspel zadržati tudi v četrtfinalnem dvoboju proti Vladzimiru Ignatiku (292.). 26-letni Be-lorus je zmagal v dveh nizih, oba igralca pa sta imela malo priložnosti za break. Blaž je imel edino v 2. nizu in jo je tudi izkoristil. S tem si je priigral možnost za podaljšano igro, a je bil Ignatik v njej uspešnejši in je zmagal 3:7. Španec Carlos Arevalo, Finec Niklas Vettanen in Litovec Ar-turas Seja. Zadnji dan tekmovanja je našega kajakaša na mirnih vodah tako čakal še nastop v finalu B, v katerem je znova veslal dobro in s časom 36.685 prišel do tretjega mesta. Pred njim sta bila le Belgijec Jonathan Delombaerde in Rola bo naslednji teden nastopil na največjem slovenskem turnirju - challengerju v Portorožu (nagradni sklad 50.000 dolarjev). Tam bo s posebnim povabilom organizatorjev kot najboljši slovenski mladinec nastopil tudi Sven Lah. Nina med dvojicami do finala 19-letna Nina Potočnik (583. na WTA) je pretekli Kanadčan Alex Scott. Tretje mesto v finalu B je za Tilna pomenilo končno 12. mesto na svetu. Po nastopu v Minsku je povedal: »Tekmovanje se je dobro začelo in dobro končalo. Nekoliko sem bil utrujen, ker sem z evropskega prvenstva, ki je bilo šele pred dvema tednoma, moral najprej na petdnevne pripra- teden nastopila na ITF-član-skem turnirju v Palicu pri Subotici. V Srbiji je bila na 10.000 dolarjev vrednem turnirju 3. nosilka. Tudi Nina je uspešno opravila s tekmicama v uvodnih dveh krogih, ugnala je 18-le-tno Katarino Kozarov in 19-le-tno Anastassiyo Fedoryshyno-vo. V četrtfinalu je bila njena tekmica vrstnica Sara Caka-revič (577.), ki nastopa pod francosko zastavo. Odločilna je bila podaljšana igra drugega niza, ki jo je prepričljivo dobila Francozinja (0:7). Nina je nastopila tudi v konkurenci dvojic, kjer je združila moči z izkušeno 26-letno Čehinjo Petro Krej-sovo. Kot 2. noslki sta bili zelo uspešni, saj sta se uvrstili v finale. Tam ju je ugnala pr-vopostavljena srbsko-bolgar-ska dvojica Barbara Bonič - Dia Evtimova (24 in 29 let). JM Ženski ITF turnir v Palicu (Srbija), 10.000 dolarjev: 1. krog: Potočnik (3.) - Katarina Kozarov (Srbija) 6:0, 6:2; 2. krog: Potočnik (3.) - Ana-stassiya Fedoryshyn (Ukrajina) 6:2, 6:4; četrtfinale: Potočnik (3.) -Sara Cakarevic (Francija, 6.) 2:6, 6:7(0). Dvojice: 1. krog: Potočnik/Krejso-va (2.) - Aponasenko/Fedo-ryshyn (Rusija/Ukrajina) 6:3, 6:3; četrtfinale: Potočnik/Krej-sova (2.) - Kurz/Prenkovic (Avstrija/Nemčija) 6:3, 6:0: polfinale: Potočnik/Krejso-va (2.) - Bekefi/Szlavikovics (Madžarska) 7:5, 6:0; finale: Potočnik/Krejsova (2.) - Bonic/Evtimova (Srbija/ Bolgarija, 1.) 3:6, 3:6. ve v Bohinj, potem je sledil zgodnji jutranji let za Minsk. V kvalifikacijah sem svoja pljuča šele 'pripravljal' na nastop, ker imam zaradi astme precej težav pri prilagajanju na novo okolje. Dan kasneje so prišli na vrsto polfinali. Vse je bilo opravljeno dobro, le v prvih nekaj metrih proge sem imel težave z doseganjem višje hitrosti. Kasneje se je vse dobro izteklo. Na žalost sem imel izmed štirih polfinalnih skupin najtežjo, saj je še Litovec Arturas Seja, ki je bil tretji, dobil mesto v finalu A, jaz pa sem za njim zaostal le malenkost in dosegel četrto mesto - s tem me je čakal finale B. V njem sem odlično startal in vse je šlo zelo tekoče, na koncu sem celo malenkost pridobival. Zelo sem zadovoljen z nasto- pi, saj sem pokazal, da se znajdem tudi ob težjih pogojih z vetrom v prsi. Na žalost mi ni uspelo priti v finale A, ampak v prihodnosti je še veliko tekem in še ogromno lahko napredujem.« Vidovič je po tihem upal, da bo po osmem mestu na evropskem prvenstvu v finalu A tudi na svetovnem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah za mlajše člane, a mu to tokrat ni uspelo. Kljub temu lahko njegov nastop v Minsku ocenimo kot zelo dober in mu bo dal spodbudo, da bo v prihodnje poskušal še zmanjšati razliko do najmočnejših konkurentov. V Minsku so bili na dirki na 200 metrov na 1. mestu Madžar Balasz Birkas, drugi je bil Rus Oleg Gusev, tretji pa Španec Carlos Arevalo. David Breznik Dober začetek in konec za Vidoviča Tilen Vidovič je v Minsku nastopil v dresu državne reprezentance. Šahovski kotiček V Portorožu od Ptujčanov le brata Šuta V organizaciji Društva šahovskih mentorjev Celje in Šahovskega društva Piran je v Portorožu potekal že deseti mednarodni turnir Portorož open. Da je Portorož priljubljeno mesto za šahiste, kaže tudi številčna in kakovostna udeležba 127 šahistk in šahistov iz dvanajstih držav. Ob šestih velemojstrih, sedmih mednarodnih mojstrih, desetih fide mojstrih in štiriindvajsetih mojstrskih kandidatih sta nastopila tudi dva člana ŠD Ptuj, brata Andraž in Tomaž Šuta. Mlajši Tomaž je za začetek remiziral, Andraž pa je zabeležil zmago. Nadaljevala sta po sistemu toplo-hladno, pri čemer je Andraž igral dokaj borbeno in v devetih krogih petkrat zmagal in štirikrat izgubil, Tomaž pa je prvemu remiju dodal še dva ter dve zmagi in štiri poraze, kljub temu pa je osvojil nekaj novih ratinških točk. Turnir je sicer potekal v enotni konkurenci, organizatorji pa so nagradili tudi najboljše v starostni skupini mladih do 9, 12 in 20 let ter seniorje nad 60 let. Ob tem velja še omeniti, da so se turnirja udeležili tudi trije slepi šahisti, ki so se dokaj enakovredno kosali z videčimi, najboljši med njimi pa je bil Matej Žnuderl iz Celjskega ŠK na 30. mestu, kar je odličen rezultat ob dejstvu, da je bilo njegovo začetno izhodišče 55. mesto. Najboljša med šahistka-mi je bila Španka Patricia Llaneza Vega na 35. mestu, mesto za njo pa se je uvrstila 13-letna članica celjskega ŠK Nuša Hercog, kar je 40 mest boljše od njenega začetnega izhodišča. Rezultati absolutno (127): 1. VM Aleksandar Kovače-vič SRB 7,5 točke, 2. VM Robert Zelčič HRV 7,5, 3. VM Marin Bosiočič HRV 7 ... najboljši Slovenec na 8. mestu VM Marko Tratar ŠK Ljubljana Duol 6,5 ... 59. Andraž Šuta 5 ... 96. Tomaž Šuta 3,5 točke, oba ŠD Ptuj Rezultati mladi do 9 let (1): Rudi Olenik Čampa ŠD Domžale 3,5 točke Rezultati mladi do 12 let (4): 1. Dani Lenček-Kranjec ŠD Radenska Pomgrad 3 točke, 2. Lovro Rončevič ŠK Dol. Tplice 2,5, 3. Joži Lenček-Kranjec ŠD Radenska Pomgrad 2, 4. Anika Gregorič ŠK Nova Gorica 2 točki Rezultati mladi do 20 let (40): 1. Peter Urbanč ŠK Krško 6 točk, 2. David Brinovec ŠK Žalec 5,5, 3. Urban Čre-tnik ŽŠK Maribor 5,5 ... 11. Andraž Šuta 5 ... 24. Tomaž Šuta 3,5 oba ŠD Ptuj itd. Rezultati seniorji nad 60 let (10): 1. Velimir Slamar HRV 6 točk, 2. Peter Petran SVK 6, 3. Vojko Srebrnič, ŠK Nova Gorica 5 točk itd. Silva Razlag Športni napovednik Ljutomer • Številne rekreativne aktivnosti za mladino Tudi v zadnjem mesecu poletnih šolskih počitnic bo za mlajši rod v Ljutomeru na področju športa in rekreacije dobro poskrbljeno. Prve dni avgusta bo na letnem kopališču organiziran petdnevni plavalni tečaj za otroke, v času od 22. do 26. avgusta pa bosta v ljutomerski športni dvorani ŠIC izpeljana tečaj športnega plezanja in šola košarke. V soboto, 27. avgusta, bodo člani Prleškega študentskega kluba pred Mestno hišo na Glavnem trgu pripravili tradicionalno košarkarsko druženje - »basket na placi«, dan pozneje pa bo na letnem kopališču še tekmovanje za pokal v odbojki na mivki. NŠ Tenis • Mednarodna turnirja Rola in Potočnikova med posamezniki do četrtfinala irli ne M Blaž Rola torek • 2. avgusta 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Atletika • Veterani Slavljenec Prstec tretji Metalski veteranski peteroboj Ob jubilejnem 60. rojstnem dnevu Mikija Prstca je bil minuli četrtek na Mestnem stadionu na Ptuju veteranski atletski miting. Šlo je za metalski peteroboj, na katerem je nastopilo 13 tekmovalcev (in ena tekmovalka) iz Ljubljane, Domžal, Maribora, Žalca, Zagorja, Radencev in Ptuja. Športni prijatelji so miting vzeli zelo zares, čeprav je atletom veteranom ukvarjanje s športom osnovno življenjsko vodilo, šele kasneje je za njih pomemben rezultat. A vseeno je treba izpostaviti tudi rezultate, pri katerih je bil v zbiranju točk najuspešnejši Marko Sluga - zbral je 3795 točk. 81-letni član Atletskega kluba Ptuj je vrgel kladivo 28,24 metra, sunil kroglo 10,67 metra, disk je poletel 24,38 metra daleč, kopje 29,01 metra in giro 12,66 metra. Za njim je na 2. mestu pristal Adi Vidmajer iz Žalca, ki je skupno zbral 3776 točk, na tretjem mestu pa je končal slavljenec Miki Prstec. Ta je v vseh petih disciplinah skupno zbral 3737 točk, kar predstavlja nov državni rekord v starostni kategoriji M60, ki ga je prej s 3368 točkami iz leta 2010 držal Jure Novak. Ob tem je treba izpostaviti, da je Prstec dosegel še dva državna rekorda: v suvanju krogle z dolžino 14,20 metra (prej je imel rekord Janko Miler 13,66 metra, ki ga je dosegel leta 1987, op a.) in v metu gire z rezultatom 15,72 metra (ta rekord je izboljšal za štiri centimetre in ga je prej držal Marjan Kerin, op. a.). Vsi trije prvouvrščeni so na ptujskem tekmovanju dosegli odlične rezultate, ki imajo visoko vrednost tudi v mednarodnem merilu. Tudi preostali ptujski atleti so na tem posebnem mitingu dosegli dobre rezultate, saj je bil Dušan Koren z osvojenimi 3124 točkami šesti, Ivo Kla-rič je bil z zbranimi 2249 točkami enajsti, mesto za njim pa je končal Aleš Velikonja -zbral je 2047 točk. Ob jubileju enega najboljših ptujskih atletov vseh časov Mikija Prstca je šlo za kombinacijo tekmovanja in druženja atletov veteranov iz vse Slovenije. V sproščenem in obenem tekmovalnem vzdušju je bilo kot smetana na torti doseženih tudi nekaj dobrih rezultatov. David Breznik Ptujski kolesarji so bili minuli vikend nadvse aktivni na severozahodu naše dežele, saj so se najprej v petek potili na VN Šenčurja, kjer so nastopili v kategoriji mlaj šili in starejših mladincev, nato pa je v nedeljo sledila še tradicionalna VN Kranja, kjer so ptujsko moštvo zastopale prav vse ekipe v mlajših kategorijah. V vročem in soparnem poletnem vremenu so kolesarji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj dosegli nekaj odličnih rezultatov, še posebej pa velja omeniti izjemno slavje Načeta Maloviča med mlajšimi mladinci, potem ko si je v nedeljo uspel v Kranju s super nastopom pokoriti vso konkurenco. Na petkovi VN Šenčurja so Ptujčani nastopili v kategoriji mlajših in starejših mladincev. Dirka je bila na točkovanje. Najprej so se na pot podali mlajši mladinci, med katerimi se je Nace Malovič z borbeno vožnjo v drugi polovici dirke uspel uvrstiti na končno 4. mesto. V ptujski ekipi so nastopili Nace Ma-lovič, Tilen Žagar in Gašper Pušnik. Starejši mladinci so nastopili v postavi Jernej Paj, Sven Jakopovic, Damir Čan-čar, Luka Kramberger in Tim Roškar, slednji je z napadalno vožnjo na koncu osvojil 3. mesto. Sledil je dan premora, v nedeljo je bila na sporedu klasi- ka v Kranju. Mlajši mladinci so nastopili na progi, dolgi 30 km, v vrstah Perutnine Ptuj so kolesarili Nace Malo-vič, Tilen Žagar in Gašper Pu-šnik. Kapetan ptujske vrste je bil Nace Malovič, Žagar in Pu-šnik pa sta mu dobro pomagala, da je prišel čim bolj svež v končni sprint. Sprint je Ma-lovič odpeljal odlično in na koncu suvereno slavil zmago na Veliki nagradi Kranja. Glede na izjemno konkurenco, ki vlada na tej dirki - prisotni so namreč vsi najboljši slovenski kolesarji -, sta uspeh ptujskega moštva in slavje Naceta Maloviča vredna še to- liko več. Starejši mladinci so nastopili v postavi Jernej Paj, Sven Jakopovic, Damir Čan-čar, Luka Kramberger in Tim Roškar, dolžina proge pa je bila 50 km. V tej kategoriji je bilo veliko taktiziranja, ptujski kolesarji pa so odlično nadzorovali situacijo. Kape-tan moštva je bil Tim Roškar. V zaključku je pobegnilo pet kolesarjev, med katerimi je bil tudi Tim, ki je na koncu zasedel 5. mesto. Pri dečkih C je bil Jan Svenšek 13., pri dečkih B Vid Jeromel 8. in Žan Žnidar 9., pri dečkih A pa Enej Klasinc 12. tp Nogomet • NK Tržec V Tržcu stavijo na mladost Ko je Tržec ob koncu lanske sezone izpadel iz Superlige, so v klubu zavihali rokave in oznanili kar nekaj sprememb. Najpomembnejša se je vsekakor zgodila na mestu trenerja, saj je Andreja Duka-riča zamenjal dosedanji igralec, sicer pa nekdanji kralj strelcev v ligah MNZ Ptuj Robert Pečnik. Dosedanji trener mu je zapustil dokaj kakovostno zapuščino, kljub temu pa so se odgovorni od- ločili, da moštvo še nekoliko osvežijo. Glede na to, da je nov trener še v lanskem letu deloval kot trener mladine v bližnjem Vidmu, se zdi logična selitev nekaterih igralcev, ki so prerasli mladinski staž. Tako so rdeče-bele vrste okrepili Mitja Bedenik, Kristjan Jurak in Aljoša Ši-menko iz Vidma, prav tako pa se je v klub po nekaj letih vrnil Jure Horvat. Tržec se nadeja še kakšne okrepitve ali dveh, vsekakor pa se klub želi ustaliti v 1. razredu MNZ Ptuj, kar je po izpadu iz Superlige vsekakor najpomembnejše. Moštvo sta zapustila David Kozel, ki se bo preizkusil v Bukovcih, Tomaž Fideršek pa je odšel v Markovce. Poškodba na žalost še naprej muči odličnega strelca Joži-ja Emeršiča, za katerega se v tem trenutku še ne ve, kdaj bo nared za igranje. Sicer pa priprave poteka- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Tržca (v rdečih dresih) bodo v novi sezoni nastopali v 1. ligi MNZ Ptuj. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj jo v domačem okolju, fantje, ki domujejo ob Polskavi, pa bodo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem. Naslednji vikend bodo gostovali na turnirju v Apačah, nato na turnirju v Slovenji vasi, sledita pa še tekmi z mladino Vidma (nastopili bodo tudi igralci članske ekipe, ki ne dobijo dovolj priložnosti, op. a.) ter Podlehnikom. Cilj novega stratega v novi sezoni je vsekakor konsolidirati ekipo in čez kakšno leto ali dve spet napasti uvrstitev v Superligo. So pa v klubu veseli tega, da imajo vse več otrok v mlajših kategorijah, trenutno imajo namreč kar pet mlajših selekcij, in sicer U-7, U-9, U-11 (skupaj s Podlehnikom), U-13 in U-15 (skupaj z Leskov-cem). To vsekakor potrjuje dobro in kakovostno delo, obenem pa začetek sistematičnega dela z mladimi, ki ga v preteklosti ni bilo. Odgovorni se namreč zavedajo, da je kakovostno delo z otroki edina pot do uspeha. V primeru Tržca pa nikakor ne smemo pozabiti sobote, 27. avgusta, ko bodo namenu tudi uradno predani novo igrišče in pripadajoči objekti, ki jih rdeče-beli sicer uporabljajo že kar nekaj časa. Šlo bo za prijetno opravilo, ki ga bodo z nastopi začinile vse mlajše selekcije kluba vse do članov, vrhunec pa bo slavnostni prerez traku, ki ga bo opravil župan Vidma Friderik Bračič. tp Nace Malovič osvojil VN Kranja Uspešna ptujska atletska veterana - Miki Prstec in Marko Sluga Ptujčani nastopili v kategoriji ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 oI04t3 www.radio-ptuj.si Foto: Marjan Kelner Nace Malovič (KK Perutnina Ptuj, v zelenem dresu) je med mlajšimi mladinci slavil na prestižni dirki za Veliko nagrado Kranja. 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 2. avgusta 2016 Slovenska Bistrica • Obeta se postavitev spomenika bratoma Pučnik » Neokusno bi bilo nasprotovati postavitvi spomenika očetom domovine« Občina Slovenska Bistrica naj bi v mestu postavila spomenik bratoma Ivanu in Jožetu Pučniku. »S spomenikom ne želimo povzročati polemike, oba sta bila pomembna človeka tako za državo kot našo občino,« je pojasnil Jožef Jerovšek, pobudnik postavitve spomenika. Po politiku in enem izmed idejnih očetov slovenske osamosvojitve Jožetu Pučniku se na Bistriškem že imenuje osnovna šola na Črešnjevcu in ulica v Slovenski Bistrici, sedaj bodo spomin nanj ovekovečili še s spomenikom. Prav tako se bodo spomnili njegovega starejšega brata Ivana Pučnika, ki je bil eden od ustanoviteljev Slovenske kmečke zveze, poslanec skupščine RS in tudi župan Slovenske Bistrice, ob tem je v času osamosvojitve tudi vodil pogajanja s poveljnikom slovenjebi-striške vojašnice in preprečil spopade med slovensko teritorialno obrambo in jugoslovansko vojsko. »Glede na to, da sta bila oba pomembna za državo in občino, je Slovenska Bistrica več kot primerno okolje, kot tudi postavitev kipa pri občinski stavbi, kjer so nekoč že stale skulpture. Soglasje političnih strank je, sicer pa bi bilo neokusno, da bi nasprotovali postavitvi spomenika očetom domovine,« je še dodal Jerovšek. Kip naj bi stal v parku pri občinski stavbi. Naslednji korak je, da se projekt izvedbe skulpture umesti v proračun, tako še tudi za zdaj ni znano, kakšna naj bi bila vrednost skulpture, je pojasnil župan Ivan Žagar in dodal, da bodo imeli končno besedo o postavitvi spomenika svetniki. FOTO: Mojca Vtič Pričakovati je, da bo predlog potrjen, saj naj bi bile skulpturi bratov Pučnik naklonjene vse politične stranke. Preverili smo, kaj o tem menijo v SD, predsednik območnega odbora Tomaž Godec je povedal: »Pobuda je bila podana že v prejšnjem mandatu občinskega sveta in stranka nima težav z njo. Je pa vprašanje, ali je sedaj primeren čas za postavljanje kipov, namreč umetniško delo zagotovo ne bo stalo 1.000 evrov, temveč med 10.000 in 20.000 evrov.« Dodal je, da bo na koncu o primernosti časa in višini sredstev tako odločila koalicija, ki, po njegovih besedah, vodi slovenjebistriško občino. Mojca Vtič Prlekija • 60. praznik občine Ljutomer Devetdnevno pestro in zanimivo dogajanje Občina Ljutomer je pred svojim šestdesetim praznikom. V okviru praznovanja - od sobote, 31. 7., do nedelje, 7. 8. - se bodo zvrstili številni zanimivi in za lokalno skupnost pomembni družbeno politični, gospodarski, kulturni in družabni dogodki. Foto: olgakarba.si Podravje • Dve nesreči na cesti proti Gruškovju Črni petek na cesti Prejšnji petek, 29. julija, se je okoli 17. ure pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje zgodila delovna nesreča. Pod težo tovornega vozila, naloženega z zemljo in kamenjem, se je udrla nasipna cesta neposredno pred razvrstilnimi pasovi pred mejnim prehodom. Vozilo se je prevrnilo in čez zaščitno ograjo z višine 2 do 3 metrov padlo na sprednji del osebnega avtomobila, ki se je v počasni koloni pomikalo proti mejnemu prehodu. Na pomoč je takoj priskočil voznik bagra z gradbišča, ki je do prihoda gasilcev tovorno vozilo dvignil. V avtomobilu so bili štirje nizozemski državljani, 17-letna sopotnica na sprednjem sedežu pa je dobila hude telesne poškodbe. Zaradi nesreče je bila cesta eno uro zaprta, nato pa so obvoz uredili po t. i. servisni cesti. Istega dne malo pred polnočjo je neznani moški sedel na sredino vozišča začetka avtoceste v Dražencih. Iz smeri mejnega prehoda Gruškovje je pripeljal voznik avtobusa, 64-letni Čeh, s prednjim levim delom avtobusa trčil v pešca in ga prevozil. Pešca je odbilo na levi rob levega prometnega pasu smernega vozišča. Takoj zatem je v pešca trčila še voznica osebnega vozila, 33-letna avstrijska državljanka. Moški je zaradi poškodb na kraju nesreče umrl, njegova identiteta pa še ni znana. (EM) á Frft Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami v odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski T 'EDNIK www.tednik.si Praznovanje se bo začelo in končalo na ljutomerskem letnem kopališču, to nedeljo pa bo slovesno v mestnem predelu Jurševka z odprtjem novo urejene stanovanjske soseske kot območjem prijaznega prometa. V uporabo bo predano tudi prenovljeno otroško igrišče. Na dnevu vina in kulture (ponedeljek) bodo potekale degustacije po prleških vinskih kleteh, ob srečanju letošnjih Miklošičevih nagrajencev pa bo predstavljeno Miklošičevo vino. Delovanje občinskih organov, javnih zavodov, podjetij in društev, ki delujejo v občini Ljutomer, bo predstavljeno na zunanjih površinah mestnega središča v sredo, dan pozneje pa bo namenjen gospodarstvu in osrednjim, že tradicionalnim dogodkom Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer - razglasitev in podelitev priznanja najuspešnejšemu obrtniku v Slovenski brigadirji, ki so leta 1946 regulirali reko Pesnico, v tistem letu največji organizirani mladinski delovni akciji v Sloveniji, bodo tradicijo svojega druženja nadaljevali tudi letos skupaj z brigadirji vseh generacij. Srečali se bodo v soboto, 6. avgusta ob 11. uri na ploščadi pred Gimnazijo Ptuj, v primeru slabega vremena pa v kulturni dvorani Gimnazije. Mladinske delovne akcije Pesnica 46 se je udeležilo kar 1500 mladih, ki so opravili več kot 34 tisoč delovnih dni, tem pa so se v kasnejših letih letu 2016. Najbolj slavnostno ob 60. prazniku občine Ljutomer bo naslednjo soboto, ko bodo najzaslužnejši posamezniki, podjetja in društva prejeli občinska priznanja in nagrade. Pred tem bo potekala razprava o možnostih sodelovanja na področju Praznovanje občinskega pridružili še tisoči prostovoljcev, ki so na Ptujskem v letih od 1975 do 1989 gradili vodovodno, cestno in telefonsko omrežje ter odpravljali posledice različnih naravnih nesreč. Klub brigadirjev Ptuj in Združenje borcev za vrednote NOB, bosta letos združila proslavi 70-letnico MDA Pesnica 46 in Dan spoštovanja NOB na Ptujskem ob 74-letnici poslednjega boja Slovenskogo-riške-Lackove čete pod enotni naslov: Gradili smo domovino. Na tokratnem srečanju pričakujejo blizu 400 udeležencev iz vse Slovenije, popeljali jih bodo turizma s pobratenima mestoma Fulnek in Užice. Sobota, 6. avgust, je namenjena Prleškemu sejmu s poudarkom na posebnih predstavitvah vina, sira, domačih dobrot, obrti in podjetništvu ter vsakoletnemu postavljanju klo-potca pred Mestno hišo, zadnji se bo začelo in končalo na lji tudi na ogled mesta, ptujskega gradu, vinske kleti, povabili jih bodo tudi na Ptujsko noč. Ptuj je bil vse od leta 1945 regijsko središče, kjer so se mladi organizirali, zbirali in odhajali na mladinske delovne akcije po vsej takratni skupni državi. Mladinsko prostovoljno delo na Ptujskem se je zelo razmahnilo in mladi so opravili veliko dobrega dela na območju Haloz in Slovenskih goric, zlasti v letih 1975 do 1989. Gradili so vodovodno omrežje, telefonijo, obnavljali ceste... Srečanje bodo popestrili s kulturnim programom in pri- dan praznovanja (nedelja) pa bo v znamenju športa in zabave. Ljutomerski konjeniški klub bo pripravil 26. Slovenski kasaški derbi, na ljutomerskem letnem kopališču pa bodo zabavno-re-kreativne igre na vodi. NŠ letnem kopališču. ložnostno razstavo fotografij brigadirskega dela od Pesnice do današnjega življenja in dela ptujskega kluba brigadirjev. Slavnostni govornik bo Koloman Lajnšček, predsednik Zveze brigadirjev Slovenije. Organizatorja vabita borce in nekdanje brigadirje vseh generacij s Ptujskega še na dru- žabni del srečanja, poskrbeli bodo tudi, da priljubljenega brigadirskega golaža ne bo zmanjkalo. Stanko Lepej Brigadirji, ZBOR! Gradili smo domovino Mladinske delovne akcije Pesnica se je leta 1946 udeležilo kar 1500 mladih in opravili so več kot 34 tisoč delovnih dni Tekma za kubike na regulaciji Pesnice leta 1946 Foto:: Oddelek tiskovnega urada Predsedstva narodne vlade torek • 2. avgusta 2016 Ljudje in dogodki Štajerski TEDNIK 17 Cirkovce • Gostovanje tamburašev v Ugljeviku v BiH V Bosni plesali cirkovško polko V mestu Ugljevik v Bosni in Hercegovini je med 19. in 21. julijem potekal 7. mednarodni folklorni festival. Na njem je kot gost iz Slovenije nastopil tamburaški orkester Cirkovce, ki je lani praznoval 40-letnico delovanja. Kot nam je povedal predsednik orkestra Vlado Brglez, so se na pot proti 420 km oddaljenemu Ugljeviku, ki je znan po svoji termoelektrarni in je mesto z največ sončnimi dnevi v Republiki Srbski, odpravili zgodaj zjutraj 20. julija. Na poti ni manjkalo dobre volje in zanimivega spremljanja okolice, saj je v tem delu Bosne bil le redkokdo. "V posebno čast si štejemo, da so nas tja povabili, kljub temu da nismo folklorni orkester, ampak smo kot prvi orkester doslej imeli možnost pokazati, kako igramo tamburice pri nas. Seveda pa brez folklore tudi pri nas ni šlo. Cir-kovce so znane po svetu ravno zaradi svoje folklore, zato je naš dirigent Drago Klein na novo spisal dve odlični priredbi, ki smo ju odigrali na festivalu. Prvi večer je orkester odigral nekaj slovenskih skladb, še posebej zanimiva pa je bila demonstracija našega plesnega para, ko so na skladbo cirkov- Foto: arhiv toc ške folklore Pobreška polka Tamburaši iz Cirkovc so v Bosni pokazali, kako tamburico obvladajo Slovenci... Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik □ Stajerskitednik zaplesali drugi nastopajoči in gledalci. Prvi svoj nastop smo zaključili z vsem znano Na Golici. Drugi večer se je dogajanje začelo ob 20.30 s povorko po mestnih ulicah Ugljevika. Za nas sicer nenavadno igranje med hojo smo uspešno prestali, nakar smo se prestavili na glavni oder v mestu. Sledila je predstavitev udeležencev festivala, ki ga je slovesno odprl načelnik občine Ugljevik Vasilije Peric. Z nami so na odru stale folklorne skupine iz Poljske, Slovaške, Madžarske, Srbije in domačini iz Ugljevika. Naš orkester se je gledalcem prestavil v zelo dobri luči, saj je z odlično priredbo našega dirigenta slovenske skladbe Sestavljena polka in bosanske narodne Užiško kolo navdušil okoli 2000 ljudi, ki so se zbrali na mestnem trgu. Orkester je svoj nastop sklenil z Avseniko-vo Slovenija, od kod lepote tvoje," je gostovanje v BiH opisal Vlado Brglez. Cirkovški tamburaški orkester pa tudi v teh vročih dneh deluje s polno paro, saj jih že konec avgusta čaka novo gostovanje, tokrat v Makedoniji. jš Ormož • Četrtkovi zeliščarski popoldnevi v knjižnici Teraso knjižnice krasi zeliščna gredica V sklopu četrtkovih zeliščarskih popoldnevov so v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož pod vodstvom hortikulturnega strokovnjaka Matica Severja zasadili zeliščno gredico in tako knjižnico simbolično povezali s prvo znano knjižnico v Ormožu, ob kateri je bil zasajen mogočen zeliščni vrt. Vsak poletni četrtek v ormoški knjižnici potekajo zeliščarski popoldnevi, kjer si urice krajšajo z nadvse zanimivimi gosti, degu-stirajo zeliščne napitke in prigrizke ter bogatijo svoje znanje o naravi in vsem tem, kar nam je po njej dano. „Namen projekta je poleg spoznavanja strokovne in poljudnoznanstvene literature predstavitev zelišč, začimbnic in dišavnic z zanimivimi gosti, pri čemer dajejo prednost domačim kakovostnim strokovnjakom, tudi druženje bralcev na vrtni terasi in najbolj otipljiv rezultat projekta je zasaditev zeliščne gredice," je pojasnila direktorica Milica Šavora ter še dodala, da so zeliščno gredico zasadili v okviru tretjega srečanja pod vod- Foto: Arhiv Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Tako so se udeleženci tretjega četrtkovega zeliščarskega popoldneva skupaj z ormoškimi knjižničarji in gostom Maticem Severjem lotili zasaditve zeliščne gredice. stvom avtorja strokovnih knjig Vroče kombinacije in Vroče trajnice Matica Severja: „Predstavil jim je svoj pogled in načrt zasaditve zeliščne grede, ki mora biti harmonična in lastniku, skrbniku prijazna. Pri izboru rastlin je naredil lok iz preteklosti v prihodnost in se naslonil na zgodovinsko izročilo, ki priča, da je na lokaciji sedanje knjižnice pred nekaj stoletji bival frančiškanski samostan s prvo znano ormoško knjižnico, zato je poleg zdravilnih zelišč in dišavnic, značilnih za samostanske zeliščne vrtove, izbral tudi nekaj starih vrst trajnih cvetočih rastlin, kompozicijo pa je zmehčal z modernimi okrasnimi travami." Po besedah direktorice pa so se ormoškim knjižničarjem pri zasaditvi pridružili tudi uporabniki. Četrtkove zeliščarske popoldneve bodo v ormoški knjižnici nadaljevali. Gostje bodo: Maja Botolin Vaupotič, Anita Bolčevič in Iztok Luskovič, v načrtu pa imajo tudi skupinski obisk eko socialne kmetije Korenika. Monika Levanič Ptuj • Radioamaterski tabor na Gomili Spoznajte delo radioamaterjev Radioklub Ptuj ob prazniku mestne občine Ptuj prireja v soboto, 6. avgusta, radioamaterski tabor na Gomili na Mestnem Vrhu. Od 10. do 12. ure bodo prikazali delo na kratkovalovnih in ultra kratkovalovnih področjih, predstavili bodo APRS - radioamaterski sistem za pozicionira-nje, pošiljali e-sporočila s pomočjo amaterskih radijskih postaj, predstavili iskanje skritih oddajnikov - lov na lisico in še kaj. Na Gomilo se lahko podate tudi peš; pridružite se pohodnikom PD Ptuj, ki bodo izpred Mestne hiše krenili na pot ob 9. uri. V nedeljo, 7. Avgusta, bodo 1551 člani Radiokluba Ptuj tekmovali na mednarodnem tekmovanju Alpe-Adria. Obiščite jih na Gomili od 9. do 17. ure in spoznajte čar radioamaterskih tekmovanj. DR Gornja Radgona • Tradicionalno ocenjevanje vina Vina iz Podravja in Prlekije znova med najboljšimi V okviru letošnjega 54. mednarodnega kmetijsko-živilskemu sejmu AGRA v Gornji Radgoni je potekalo tradicionalno, že 42. ocenjevanje Vino Slovenija. Sodelovalo je 166 pridelovalcev iz petih držav (Avstrija, Češka, Hrvaška, Makedonija, Slovenija) s 468 vzorci vina, ki so jim enologi prisodili 11 šampionskih odličij, 27 velikih zlatih medalj, 93 zlatih medalj in 258 srebrnih medalj. Naziv Šampion 2016 so iz območja Prlekije in Podravja prejeli: sivi pinot Gomila 2015 in P&F Jeruzalem Ormož za suho nearo-matično belo vino; Radgonske gorice Gornja Radgona, d. d., Gornja Radgona za sladko ne-aromatično belo vino ter P&F Jeruzalem, Ormož za penečo vino. Prvaki vinsko turističnih cest so postali: Haloška vinska turistična cesta, Jeruzalemska vinska turistična cesta in Rad-gonsko-Kapelska vinska turistična cesta. NŠ Foto: DR 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 2. avgusta 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Težave na vrtu Foto: Miša Pušenjak Gosenice kapusovega molja so zelene, a opazne. Posledice hržice Foto: Miša Pušenjak sesanja kapusove Letošnje leto je resnično pravo prestopno leto. Vremenske razmere so ves čas zelo ugodne tako za razvoj glivičnih bolezni kakor za škodljivce. Zato je letos tako pestro in dokaj težko pridelovati vrtnine, pa tudi vrtnice letos niso najbolj zdrave. Tudi v tednu, ki je pred nami, ne bo nič drugače. Plodovke v tako težavnem vremenu Opažam, da letošnje leto zemlja ne funkcionira tako, kot smo navajeni. Zato je treba biti veliko pazljivejši tudi s plodov-kami. Bučnice, med katere uvrščamo tudi kumare, že marsikomu kažejo svoje zobe in težave se stopnjujejo. Sama menim, da je bolje, da namesto s številnimi tako doma narejenimi kakor kupljenimi pripravki te težave skušate rešiti tako, da posejete nove rastline. Najhitreje in tudi najboljši pridelek boste dobili, če vzgojite sadike. V lončke premera 5-8 cm posejete po dve semenki kumar ali grmičastih bučk (zukinijev). Do vznika jih pustite kar v senci, potem gredo lahko setve celo na vrt, če vam je tam lažje zalivati. Vsekakor jih ne imejte v rastlinjaku, razen če bodo tudi kasneje tam rasle. Po treh tednih bodo sadike že primerne za presajanje. Takrat jih presadite in še celo jesen vam bodo obilno rodile. Stare rastline so letos že pošteno utrujene. Od njih v jeseni pridelka ne bo več veliko. Zal vrežaste buče, to so zimske muškatne in druge jedilne buče na dolgih, plazečih steblih, ne morete posejati na novo. Res pa je in to se je treba zavedati, da te rastline ne bodo dale več kot dva, največ tri plode na rastlino. Mnogi me namreč kličejo in sprašujejo, zakaj se že oplojene buče sušijo. Rastlina lahko prehrani samo dva do tri plode, če je povsem zdrava. Po večini pa letos niso zdrave. Seveda pa je osnovni pogoj, da so vse plodovke letos dobro zalite. Kljub vsem navadam, izkušnjam in tudi teoriji velja, da rene, kdor je črno redkev sejal zgodaj, je zdaj že čas za prvo ukrepanje. Še ena muha, ki je sploh ne opazimo, toliko bolj pa škodo, ki jo naredi Trenutno sicer ni napada, a še enega škodljivca moram zvijajo, najhuje pa je, da zelje ne naredi glave, cvetača ali brokoli pa ne rož. In tega je veliko tudi na vrtovih. Hržico je najtežje napovedati, vidimo pa jo zelo težko. Če opazite, da iz vaše zeljne rastline, cvetače ali brokolija zleti kup mušic, ko premaknete njene liste, potem je to znak za alarm. Zatirajo jo enaki priprav- Foto: Miša Pušenjak Kapusov ščitkar je relativno nov, a nič manj nevaren škodljivec kapusnic. je letos nujno zalivati vsak drugi dan. Padavine, ki jih je sicer vsak dan nekaj, ne zadoščajo in naj vas ne zavedejo, da namakanje ni potrebno. In to velja za vse plodovke. Namakati je treba kar vsak drugi dan, in to tako, da bo zemlja ves čas namočena v globino. Priporočam tudi redno dognojevanje ali preko namakalnega sistema prav pri vsakem namakanju, a seveda z manjšimi odmerki gnojil ali pa vsaj dvakrat na teden zaliti rastline z namočenimi koprivami (in ga-bezom), kompostom ali algami. Ponekod je v težavah tudi paradižnik. Po večini so zdaj spodnji plodovi že zreli. Zato odstranite vse liste do tam, kjer ti plodovi rastejo. Obvezno je tudi redno odstranjevati zalistnike, da je nasad čim bolj zračen in suh. Kapusnice in škodljivci Kapusnice so rastline, ki so s človekom najdalj časa. Zato so se skupaj z njimi razvijali tudi škodljivci. Zelo veliko jih napada naše vrtnine, zelje, ohrovt, cvetačo, brokoli in druge. Mnogi bi še vedno radi sejali tudi celotno poletje rukolo. To bo Vir: KZ Ptuj šlo samo, če se sprijaznite tudi z luknjicami na njej. Prvi in najhujši škodljivec križnic je namreč bolhač, majhen svetleč in skakajoč hrošček, ki izjeda te luknjice. Zal pri rukoli veliko ne morete narediti. Ravno obratno. Rukolo posejete med brokoli, zelje ali cvetačo in bo večina teh škodljivcev pojedla rukolo, pustila pa na miru preostale kapusnice. Težava nastane, že želimo pridelati lep kitajski kapus, tudi tega imajo škodljivci skoraj enako radi. Proti bolhaču hitre in enostavne rešitve preprosto ni. Lahko si pomagamo tako, da je zemlja okoli njega ves čas vlažna. Potem je njegovo razmnoževanje veliko počasnejše. Tla lahko zastrete s pokošenimi koprivami, praprotjo, kapucinkami ali vratičem. Zelo odvračalno na tega škodljivca deluje vonj paradižnika. Vsekakor vse odrezane poganjke, zalistnike in liste polagajte med kapusnice. Tisti, ki imate na kompostih samosevne kot plevel, pa lahko le-te režete in kot zastirko polagate okoli rastlin. Iz paradižnikovih listov in stebel se naredi tudi odvra-čalni pripravek, dve pesti listov namočimo v 2 litra hladne vode in za 3 do 4 ure pustimo na soncu. S tem potem škropimo ogrožene rastline. Prav tako lahko pripravek naredimo tudi iz kapucink. Te naredijo veliko listne mase in se tudi lepo obra-ščajo. Sveže poganjke in cvetove prelijemo z vrelo vodo toliko, da v njej lepo plavajo. Pustimo stati 10-15 minut, ohladimo, odcedimo in močno stisnemo ter uporabimo. Bolj znani in večkrat uporabljeni pripravki so še pripravek iz listov rabarbare in vratiča. A tretiranje je v času največjega napada treba ponavljati vsaj dvakrat na teden. Vsekakor priporočam, da vsaj na novo posajene sadike zalijete z omenjenimi pripravki in zalivanje ponovite vsaj še dva- ali trikrat v petdnevnem presledku. Rukolo lahko vedno tudi pokri-jete z zavesami ali protiinsektno mrežo. Odkrijete jo samo za rezanje in zalivanje. Gosenice, kapusov molj in druge so stalni gostje V tem trenutku pa največ škode delajo gosenice kapusove- ga molja, manjše luknje v listih so njihovo delo. So na spodnji straneh listov, zato jih naravni in tudi kontaktni kemični pripravki ne dosežejo. Če gre za vrt, liste obračajte in gosenice poberite. Začel pa se je tudi napad ka-pusovega ščitkarja, ki je sorodnika rastlinjakovega ščitkarja ali bele muhe. Ima sicer daljši razvojni krog, kar pomeni, da ni tako nevaren kakor rastlinjakov, kljub temu pa zgodnji pojav pomeni veliko nevarnost sajavosti, črnih in s tem seveda neužitnih rastlin. Od doma narejenih pripravkov delujejo nanj pelinov čaj ali pripravek iz listov rabarbare oz. vratiča. Treba ga je nanesti na spodnje strani listov - ponovno potrebujete pomoč ali pa škropilnico z močnim pritiskom. Na zelju, ohrovtu in brstičnem ohrovtu lahko uporabite tudi v trgovinah kupljen pripravek, izvleček iz semena drevesa neem, dobite ga kot sredstvo za varstvo rastlin, za katerega potrebujete izkaznico - dokaz za poznavanje uporabe sredstev za varstvo rastlin, kakor krepčilni tonik, ki ga lahko kupite vsi. To sredstvo bo delovalo tudi na bolhače, muhe in gose- nice. Foto: Miša Pušenjak Tako majhna so jajčeca kapusove muhe, s prostim očesom praktično nevidna. omeniti, to je kapusova hržica. Kapusova hržica je zelo majhna mušica, velika 2 mm skupaj s krili, zato je ne opazimo. Vidimo pa škodo, ki jo je naredila. Za razliko od drugih muh se naseli v samem srčku kapusnic in izsesava sok iz mladih delov rastline. Zaradi tega se srčni listi Foto: Miša Pušenjak Posledice objedanja korenin ličink, ki se izležejo iz teh malih jajčec. ki kakor kapusovo muho, le ujeti moramo njen napad. Ko se izležejo ličinke, je običajno prepozno. Kapusnice so izredno zdrave, a na škodljivce zelo občutljive vrtnine, ki jih lahko pridelamo samo z veliko znanja in potrpežljivosti ter seveda dela. Miša Pušenjak Kapusova muha naredi veliko škode Naslednji škodljivec, ki je zdaj v porastu in je njegova nevarnost velika, je kapusova muha. Njene žerke na koreninah komaj posajenih kapusnic naredijo toliko škode, da pridelka ni. Ko so rastline večje, je škoda manjša, še vedno pa je prisotna. V drugih državah EU imajo registrirane pripravke za namakanje ali zalivanje sadik pred presajanjem, kar zavaruje vsaj mlade rastline za 10, 14 dni. Pri nas žal to ni dovoljeno. Na muhe delujejo rabarbara, pelin in vratič, le da je potrebno zalivanje v petdnevnem razmiku. Začnite pa kar zdaj, saj je zaleganje jajčec v teku, naslednji teden pa bodo ličinke že naredile škodo. Zal ta muha dela škodo tudi na črni redkvi in strniščni repi. Na korenih opazite kraste, brazde. Koren je sicer užiten, zato na vrtu ni strahu. Zal pa ni tržen in zaradi tega naredi veliko škode tržnim pridelovalcem zelenjave. Kdor ima že dovolj velike ko- KGZS - Zavod Ptuj sporoča Hlajenje mleka na kmetiji in mlečna predelava (2. del) Na splošno velja, da je priprava mleka za sirjenje pri kmečkem sirarstvu bolj omejena kot pri industrijski predelavi (uravnavanje deleža mlečne maščobe, proteinov, odprava posledic daljšega shranjevanja mleka pri nizkih temperaturah itn.). Razen tega je pri kmečki proizvodnji mleka običajno uporabljeno polnomastno mleko, kmalu po molži, brez toplotne obdelave. Shranjevanje mleka na hladnem le redko presega 24 ur, saj gre navadno za dnevno proizvodnjo. Skladiščenje (shranjevanje) mleka pri 4 °C omogoča določeno obvladovanje bakteriološke ustreznosti mleka, v nobenem primeru pa je ne more izboljšati. Odpravljanje napak pri takem mleku se izvede z acidifikacijo mleka pred dodajanjem sirišča (hladno predzorjenje mleka). Priporočljivo je tudi dodajanje kalcija neposredno v mleko. Dobra praksa pri hlajenju Ne glede na vrsto uporabljenega načina hlajenja (bazen za mleko, hladilniki za kangle ...) je treba upoštevati dve osnovni načeli: • Hitro ohlajanje: temperatura mora pasti pod 4 °C v manj kot 2 urah po molži (za shranjevanje od 24 do 48 ur). • Temperatura se med skladiščenjem mleka ne sme spreminjati. Pri vsaki molži se temperatura zaradi dotoka toplega mleka v bazen ne sme dvigniti več kot za 10 °C. Ko temperatura mleka med molžo preseže nastavljeno vrednost (maksimalno 4 °C), se mora hladilna enota vklopiti. Spoštovanje tega pravila obsega pravilno uporabo in vzdrževanje hladilne opreme (naprav), pri čemer je za hladilne bazene treba vedeti: • Upoštevajte navodila proizvajalca: pri uporabi hladilnega bazena maksimalna kapaciteta ne sme biti presežena, ne napolnite bazena z mlekom ene molže v večji količini, kot je označena v navodilih za uporabo. Obstajajo hladilni bazeni s kapaciteto za 2, 4 ali 6 molž. • Hladilni bazen postopoma polnite z mlekom ves čas molže, da se tako omeji dvigovanje temperature. • Hladilne naprave je treba vklopiti že ob začetku dodajanja novega mleka. • Nikoli ne izklopite hladilnega bazena, v katerem je mleko. • Periodično preverite hitrost ohlajanja, temperaturo shranjevanja, pravilnost delovanja mešala in po potrebi nivo vode v bazenih z ledno vodo. (Povzeto po: Vodič dobre higienske prakse za predelavo mleka) Zaključek Najučinkovitejša metoda za ohranjanje začetne kakovosti namolzenega mleka je hitra ohladitev na 4 °C. Negativni učinki dolgotrajnega hladnega skladiščenja mleka se začnejo izraziteje kazati po preteku 48 ur. V kmečki predelavi stremimo k temu, da predelujemo čim bolj sveže mleko. Če je treba uporabiti postopke predpriprave mleka za sirjenje, se poslužujemo tehnološkega postopka hladnega predzorjenja mleka in dodatek kalcijevega klorida. Stane Levart, uni. dipl. ing. kmet., KGZS, Zavod Ptuj torek • 2. avgusta 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slove ZGODBE SLOVENSKE POPEVKE - Nina Str nad in Peter Mihelič: V LUČI ŽIVLJENJA V naši današnji rubriki predstavljamo album V luči življenja, ki sta ga soustvarila Nina Strnad in pianist Peter Mihelič. Na novi zgoščenki je zbranih 12 skladb, pod katere se podpisuje šest avtorjev in šest tekstopiscev. Gre za preplet nekaterih največjih slovenskih zimzelenih uspešnic z nekaterimi manj znanimi popevkami. Pri izboru skladb nista ubrala posebnega pristopa. Glavno vodilo je bilo, kaj jima je všeč, saj sta želela posneti zgoščenko, na kateri bi bile tudi pesmi, ki niso pogosto predvajane. Kot pravi Nina, je s spoznavanjem avtorjev in prek RTV Slovenija (zgoščenka je izšla pri založbi ZKP RTV Slovenija) prišla do precej gradiva, ki »mogoče drugim ni bilo dostopno«. Album V luči življenja je prvi album Nine Strnad, ki se lahko pohvali tudi s tem, da je pred nekaj tedni na celovškem kon-servatoriju diplomirala iz glasbene pedagogike. Ta odlična vokalistka se je po končani srednji glasbeni in baletni šoli v nih odrov Ljubljani izobraževala na prestižni ameriški fakulteti New School for Jazz and Contemporary Music v New Yorku. V preteklosti se je preizkušala v petju mnogih glasbenih zvrsti, sedaj pa je prepoznavna kot ena najbolj obetavnih slovenskih jazz vokalistk. Leta 2010 je zastopala Slovenijo v Evropskem jazz orkestru, dve leti kasneje pa še na olimpijskem festivalu BT River of Music v Londonu. Leta 2014 je na avstrijskem mednarodnem jazz festivalu Marianne Mendt prejela prvo nagrado za najboljšo solistko, dober mesec za tem pa se je med pevci iz vsega sveta uvrstila med najboljših petnajst na ameriškem jazz tekmovanju Sarah Vaughan Competition. Z odličnimi referencami se lahko pohvali tudi vsestranski in v New Yorku živeči pianist Peter Mi-helič. Po dolgoletnem muzici-ranju v dvoje sta se odločila ne le znova oživiti nekatere bolj in druge manj znane melodije ustvarjalcev, ki so verjeli v moč glasbe in besede, temveč na nek način tudi obuditi ljudi, ki so morda že odšli. Nekdaj so besedila pisali mojstri besede, kakršni so Branko Somen, Dušan Velkaverh, Elza Budau, Gregor Strniša, Milan Jesih in Miroslav Košuta, medtem ko so glasbo komponirali izobraženi glasbeniki za resno ali jazzovsko glasbo, kot so Ati Soss, Janez Gregorc, Jože Pri-všek, Jure Robežnik, Mojmir Sepe in Urban Koder, ki jih vse zaslišimo tudi na albumu V luči življenja. Siršo promocijsko turnejo načrtujeta aprila prihodnje leto, ne izključuje pa tudi možnosti, da bi nekoč sledilo nadaljevanje zgoščenke s popevkami. Album V luči življenja si zagotovo zasluži prostor v vaši hišni diskoteki. SKLADBE NA ALBUMU V LUČI ŽIVLJENJA: 01. ZLATI PRAH IMAŠ V OČEH (Jože Privšek / Miroslav Košuta) 02. MOJA STRAST (Ati Soss / Branko Somen) 03. ORION (Jure Robežnik / Gregor Strniša) 04. VONJ NOČI (Janez Gregorc / Elza Budau) 05. ČRNI KLAVIR (Mojmir Sepe / Gregor Strniša) 06. ČAS BEŽI KAKOR DIM (Ati Soss / Elza Budau) 07. S TEBOJ (Mojmir Sepe / Elza Budau) 08. VILA Z RIMSKEGA ZIDU (Jure Robežnik / Dušan Velkaverh) 09. SLIKA (Urban Koder / Milan Jesih) 10. PTICA BREZ KRIL (Janez Gregorc / Elza Budau) 11. NA SPREHOD (Urban Koder / Milan Jesih) 12. NAD MESTOM SE DANI (Jože Privšek / Dušan Velkaverh) Janko Bezjak Priporočamo v branje... Goran Vojnovic: Figa Goran Vojnovic, ki je slovensko literarno sceno osvojil s svojimi Čefurji, raus in nadaljeval z Jugoslavijo, mojo deželo, tudi z najnovejšo knjigo Figa ne razočara. Tema je sicer že znana: Neslovenci v Sloveniji, vpliv razpada nekdanje skupne države na usode posameznikov in družin, problematika staranja in duševnih sprememb ob demenci. Predvsem pa gre za roman o ljubezni. Figa je roman prepletajočih se zgodb o Aleksandru in Jani, Vesni in Safetu, pa Jadranu in Anji. A predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Ker ne razume, zakaj je Anja odšla iz njunega skupnega življenja, si poskuša razložiti, zakaj je odšel njegov dedek Aleksandar. Poskuša razumeti odhajanje babice Jane, razkroj njenih spominov, njeno pozabo, njeno življenje v svetu demence. Trudi se razumeti odhod očeta Safeta, njegovo izginotje iz Ljubljane v prvem letu balkanske vojne ... Kot smo prebrali v Delu: »/R/oman Figa /je/ eden redkih slastnih sadežev sodobnega slovenskega romanopisja.« Ocena: 5. Le s t v i KUNGS VS. COOKIN1 iURNEF ERLAKI RS KE 1. THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BU 2. CAN'T STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBEI 3. ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & KYLA 4. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 5. SEND MY LOVE - ADELE 6. SPIRITS - THE STRUMBELLAS 7. THIS ONE'S FOR YOU - DAVID GUETTA ft. ZARA LARSSON 8. DON'T BE SO SHY - IMANY 9. DUELE EL CORAZON - ENRIQUE IGLESIAS ft WISIN 10. AIN'T YOUR MAMA - JENNIFER LOPE 11. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Očiščenje: Volitve Foto: splet Vsebina: ZDA imajo enkrat na leto 'praznik', v katerem je ponoči dovoljeno vse, prav vse, brez pravnih posledic. To pomeni, da je dovoljen tudi umor. V teh 12 urah brezvladja ljudje popustijo pod svojimi prvinskimi nagoni in si privoščijo obračune, ki jih civilizacijske norme sicer prepovedujejo. Za 12 ur sistem razpade v popoln kaos. Toda posledice so za družbo, ki naj bi na tak način sprostila nakopičeno napetost, vseeno prehude, zato senatorka Charlie Roan kandidira za predsednico, da bi lahko ukinila 12-urno očiščenje. Toda ta noč je primerna tudi za odstranitev političnih nasprotnikov, zato nanjo pošljejo najboljše specialce. Bo preživela noč in zmagala na volitvah? Gre seveda za tretji del priljubljene grozljivke Očiščenje, ki je pred nekaj leti za hip prinesla piš svežega zraka v žanr grozljivk. Svežega do te mere, da so v dokaj nizkoproračunski produkciji nastopili igralci višjega ranga, recimo Ethan Hawke, Lena Headey in podobni. Zakaj tudi ne bi, za ljubitelje gravža so zasnovo predstavil v marksistični maniri razrednega spopada in obračuna. Bogati so se zabarikadirali ali odpotovali, ljudske mase pa so nad njimi izživele svoj bes. Do tretjega filma je kakršnakoli sporočilnost seveda že zdavnaj izpuhtela in franšiza se je zreducirala zgolj na tipično predstavnico žanra. Vendar lahko kljub temu, če se malo potrudimo, najdemo v njej zanimive korelacije s trenutnim stanjem družbe. Te so seveda čisto naključje, ki se ga najbrž ne zavedajo niti filmarji. Čeprav se film vrti okoli volitev in nenehnega bežanja senatorke, je njegova središčna točka vseeno nekje čisto drugje. Zgodba se vrti okoli lastnika majhne trgovine, ki mu dan pred očiščenjem zavarovalnica umakne zavarovanje za škodo, ki bo povzročena med tem 'praznikom'. Zato mora lastnik prijeti za puško in za vsako ceno ubraniti trgovino, saj je edina stvar, ki ga loči od brezdomstva. Film tako simbolično prikaže vso neusmiljenost države, ki ni socialna. Mali ljudje nimajo varnostne mreže, in če padejo, je z njimi nepovratno konec. Opevana pravljica, da lahko uspe vsak, če bo le dovolj pridno delal, je samo to, pravljica. Prehod v višji razred ni mogoč, padec v nižjega pa večna grožnja. Vendar, tako pravi film, nevarnost za malega človeka niso predstavniki najvišjega razreda, temveč prav pripadniki nižjega, ki so se v pehanju za boljše življenje pripravljeni požreti med sabo - na veliko veselje elit. To pa je tudi vse, kar bi lahko film vsaj malo dvignilo nad njegovo žanrsko zvrst. Vse drugo je namreč precej rutinirano. Igralci so bodisi leseni kot bukve bodisi teatralno igrajo preveč, vključno s pretiranim spakovanjem do točke, ko so videti že kot karikature. Za like ni treba izgubljati besed, saj jih ni, so le lepenke, ki predstavljajo člane družbe: mali človek, politik, varnostnik, vodja sekte itd. K temu dodajmo še rahlo neumen scenarij, leno režijo in dobimo film, ki bo seveda zagotovo dobil nadaljevanje. Matej Frece The Purge: Election Year Igrajo: Frank Grillo, Elizabeth Mitchell, Edwin Hodge, Betty Gabriel, JJ Soria, Mykelti Williamson Režija: James DeMonaco Scenarij: James DeMonaco Žanr: grozljivka Dolžina: 105 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti ^ torek • 2. avgusta 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK stročji fižol z jajcem, popečene paprike v kisu, jogurtova strjenka SREDA testenine z mesom, zelena solata, biskvit s sadjem in smetano ČETRTEK ocvrt piščanec, riževi polpeti, paradižnikova solata, sadje PETEK kumarice v omaki z zmečkanim krompirjem, kranjska klobasa, sladoled SOBOTA ^—» polnjena paprika, pire krompir, sadje NEDELJA juha, marinirana vra-tovina na žaru, pečen krompir, zelenjava, breskve z žara PONEDELJEK bučke v omaki s krompirjem v kockah, hrenovke, palačinke Stročji fižol z jajcem Sestavine (količine so poljubne): kuhan stročji fižol, jajca, slanina, olje, sol, poper, čebula. Na olju prepražimo čebulo in slanino, dodamo kuhan stročji fižol, malo prepražimo, nato dodamo jajca ter dobro premešamo, solimo in popramo, pa je že končano. Pečene breskve na žaru s sladoledom Sestavine: breskve, orehi, maslo, rjavi sladkor, cimet, vaniljev sladoled. Na vročini najprej zmešamo orehe, maslo, rjavi sladkor in cimet. S tem premažemo breskve, ki smo jih prej prerezali na polovico. Nato breskve postavimo na žar in pečemo 4-6 minut na vsaki strani. (Če ste prej na žaru pekli meso, rešetke dobro očistite, sicer boste dobili zanimiv okus sadja in začimb za meso.) Postrežemo z vaniljevim sladoledom in po njem polijemo preostanek "omake" iz orehov. ZPS • Instant praški z vitamini Instant praški vsebujejo vitamine, a tudi veliko sladkorja Instant prašek z vitamini, iz katerega lahko pripravimo osvežilni vitaminski napitek, za marsikoga predstavlja priročen, hitro pripravljen vitaminski napitek. Na ZPS so v okviru tržnega pregleda preverili vsebnost devetih instant praškov z vitamini. Pa res lahko vitaminski napitek pijemo namesto vode, nesladkanega čaja in raznih pijač kar tako, za žejo? Ti instant napitki poleg velike količine sladkorja, kar sedmim izmed devetih izdelkov bi za sladkor zasvetila rdeča luč na prehranskem semaforju, vsebujejo tudi veliko dodanih vitaminov, zato sodijo med prehranska dopolnila in niso primerni za vsakogar in za vsakodnevno uporabo, opozarjajo na ZPS. Številne novejše raziskave dokazujejo, da vitaminski pripravki ne pripomorejo k trdnejšemu zdravju, v nekaterih primerih lahko zaradi prekomernega uživanja vitaminov celo škodijo. Pozor: z enim kozarcem vitaminskega napitka, pripravljenim po navodilih proizvajalca, bi zaužili od dve kocki in pol do 5 in pol kock sladkorja. »Instant napitki oz. praški, ki smo jih pregledali, so večinoma sestavljeni iz sladkorja in citronske kisline, dodano pa imajo aromo pomaranče, le en vzorec je imel dodan pomarančni sok v prahu. Od aditivov so praškom za lepo oranžno barvo dodana še barvila, ka-roteni, za uravnavanje kislosti natrijevi karbonati ali natrijevi citrati, za zgostitev pa gumi arabikum (E 414),« je predstavila značilnosti izbranih praškov Nika Kremic, prehranska strokovnjakinja iz Zveze potrošnikov Slovenije ter dodala: »Pregledani izdelki so vsebovali tudi od 7 do 10 različnih vitaminov, nekateri pa imajo dodane tudi minerale.« S prehranskim dopolnilom ne gasimo žeje Napitki, ki jih pripravimo z vitaminskimi praški, niso pijače, ki naj bi jih pili za žejo. Gre namreč za prehranska dopolnila, ki so po definiciji živila, namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. »Prehranska dopolnila naj bi uživali le občasno, ko telo ta hranila zaradi različnih vzrokov bolj potrebuje ali če s hrano vnesemo v telo premalo vitaminov in mineralov, kar se običajno zgodi pri enolični ali nekakovostni hrani, neprimerni shujševalni dieti, zaradi bolezni, alergij in starosti,« opozarja Nika Kremic in dodaja: »Pijače z veliko energijsko vrednostjo, kot so instant napitki z veliko sladkorja, ne aktivirajo mehanizmov, ki v telesu in možganih uravnavajo sitost in zato tudi ne potešijo občutka lakote. Danes je tudi epi- demiološko potrjena povezava med pogostejšim pitjem kaloričnih pijač in povečano telesno težo.« En kozarec = kar polovica dnevne potrebe po vitaminih Pregledani izdelki vsebujejo velike količine dodanih vitaminov in mineralov. Pri večini izdelkov bi z enim kozarcem vitaminskega napitka, pripravljenim po navodilih proizvajalca, vnesli v telo 50 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa vitaminov in mineralov za odrasle, a prehranska dopolnila niso nadomestek za uravnoteženo prehrano. Torej uživanje vitaminskih praškov nikakor ne more biti enakovredno uživanju zelenjave in sadja. ZPS opozarja! 1. Otrokom ne smete nenadzorovano dajati različnih prehranskih dopolnil, ampak se morate o tem najprej posvetovati z zdravnikom al farmacevtom. Vitaminski praški niso primerni za otroke, mlajše od štirih let. 2. Prepričajte se, da je na vitaminskem prašku označeno, da je namenjen otrokom. Če te označbe ni, je namenjen le odraslim, oziroma starejšim od 14 let! 3. Ne uživajte prehranskih dopolnil na 'lastno pest'. Pred nakupom se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, zlasti če jemljete zdravila za posamezno bolezen ali če želite dopolnilo ponuditi otroku. 4. Ne pijte sladkih pijač. Predvsem svojim otrokom za žejo ponudite vodo ali nesladkan čaj. 5. Bodite pozorni pri odmerjanju! Žlice in žličke so različno velike in hitro lahko prekoračite priporočeni odmerek. Ker gre za prehransko dopolnilo, svetujemo, da količino praška stehtate, saj se boste tako izognili prevelikemu odmerku. 6. Zdrav človek lahko 'oskrbi' svoje telo z ustrezno količino vitaminov z raznoliko in uravnoteženo prehrano ter zdravim življenjskim slogom, ki vključuje tudi gibanje na prostem. Foto: Splet 1 1 Sladkor | Cedevita multivitaminska zrnca 6,4 g Mercator zrnca za pripravo instant vitaminskega napitka 13,6 g S Budget, vitaminski napitek s pomarančo 11,2 g Vir: Veš, kaj ješ torek • 2. avgusta 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da ne bi bili samo naši dedki in babice jezikovno izgubljeni v svetu, v katerem danes živimo. Saj tudi mi ne vemo, ali smemo na wc-ju, kjer smo opazili ta napis, lu-lati in kakati ali samo delati screenshote in dodajati snap kode - karkoli že to je. No luly, no kaky... Govori se ... da so se ptujski najuglednejši kulturniki odločili objaviti svojo peticijo na posebni spletni peticijski strani. In tako se je ta znašla v nič kaj ugledni družbi tistih, ki vpijejo: Proti vladi Mira Cerarja!, Peticija za vrnitev osamosvojitvene lipe na Trg republike, Poslance na povprečno plačo, Zahtevamo odpravo nepravilnosti pri obravnavanju rastline konoplje, Za gradnjo ograje na meji s Hrvaško, Slovenija proti Big brotherju, Kmetiji, TOP 4 in Baru!, Rebelde ponovno na Kanal A... europark_mb Naredi Screenshot in dodaj Snap kodo. ... da se niti država niti občina nista potrudili za slovesnost ob pričetku uporabe nadvozov v Lancovi vasi in Jurovcih. Pa so domačini to storili sami. Vsaj tisti v Tržcu in Jurovcih. V Lancovi vasi so očitno bolj škrti - ali pa vsaj Foto: Tajno društvo PGC nas niso povabili na kozarec brajdešnice ... ... da v naših termalnih vodah znajo poskrbeti, da se človek počuti kot na morju: cene so zasoljene. Žal pa ne znajo poskrbeti za kakovost vode, da bi bila vsaj pribli- žno taka, kot je v naravnih kopališčih. ... da se, ko boste kot starš svojega otroka gnjavili, ker je ali preveč za računalnikom ali preveč teka s telefonom zapokemoni, spomnite, v kakšnem okolju ste vi odraščali (in tega mladim ne povejte). Takratno geslo je bilo: sex, drugs & rock'n'roll... ... da mediji v tem tednu poročamo o kar dveh cestnih gradbenih podvigih v mestu. Žal obe fliki na asfaltu ne po-krijeta niti površine igrišča za med dvema ognjema. Sta pa v časopisu! ... da smo slovenski jezikovni čistuni res svojevrsten tip ljudi. Medtem ko vam bo eden trdil, da imamo knjižnico Ksavra Meška, vam bo drugi dokazoval, da se knjižnici reče Ksaverja Meška. In tretji bo rekel: 'Oba imata prav!' Ubogi tisti, ki se morajo tega (na)učiti! (Mimogrede: Ksavrova je v Ormožu, Ksa-verjeva pa v Slovenj Gradcu. In obe sta poimenovani po enem in istem človeku!) Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 4 3 9 6 1 2 3 1 1 4 3 2 2 7 5 3 6 8 3 5 8 4 7 4 9 6 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vvv ©© €€ O Bik v ©© €€ GG Dvojčka vvv © € OOO Rak v ©©© €€€ O Lev vvv ©© €€ OO Devica vv © € OOO Tehtnica v ©©© €€€ OO Škorpijon vv © € OOO Strelec v ©©© €€€ O Kozorog © OOO Vodnar V ©©© OO Ribi VV ©© OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 2. avgust do 8. avgusta 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Torek, 2. avgust 09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni počitniški torki v muzeju Četrtek, 4. avgust 09:00 Sestrško jezero, slikarsko-kiparski tabor ob Sestrškem jezeru, do nedelje, 7. avgusta 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, četrtkovi zeliščarski popoldnevi Petek, 5. avgust 19:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, osrednja slovesnost ob občinskem prazniku MO Ptuj 20:00 Kog, Dnevi turizma na Kogu - v babičini kuhinji ob vinu in glasbi 20:00 Ptuj, mestna tržnica, Radio-Tednik na Ptujski noči Mestni kino Ptuj Četrtek, 4. avgust: 19:00 Komuna. Petek, 5., in nedelja, 7. avgust: 17:00 Pernata banda; 19:00 Izganjalci duhov; 21:00 Komuna. Sobota, 6. avgust: 17:00 Pernata banda; 19:00 Komuna; 21:00 Izganjalci duhov. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k"k"k »Slabo govorim o njem kadar je navzoč in dobro kadar je odsoten.« Said Ibn Al-Asam •k** »Oster jezik je edino orodje z rezilom, ki postaja z rabo ostrejše.« Washington Irwing •k** »Nepozabite, da vsak laskavec živi na račun tistega, ki ga posluša.« Jean de La Bruyere •k** »Če nimaš ničesar povedati, molči.« Charles Caleb Colton »Da je molk moč in govorjenje slabost, se vidi tudi po tem, da starci in otroci radi govorijo.« Ivo Andric •k** »Gostobesedni ljudje so prekletstvo naše zemlje.« Ralph Waldo Emmerson •k"k"k »Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.« Dean Karnazes •k"k"k »Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali.« William Feather •k"k"k »Včasih moraš iti skozi pekel, da bi prišel do nebes.« Dean Karnazes •k"k"k »Življenjskega uspeha ne merimo z dolgostjo življenja, premoženjem, častmi in vplivnostjo.« Robert Shuller Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. avgusta. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si ZE PAPIRNATA dE A-letala Qelix «u UČILA Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Matija Pihler, Spodnji Velovlek 15 a, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ... 22 Štajerski Šport, rekreacija torek • 2. avgusta 2016 Evropske univerzitetne športne igre . Tim Vidovič plaval na univerzitetnih igrah Od 11. do 25. julija so v Zagrebu in na Reki potekale 3. evropske univerzitetne športne igre, na katerih je tekmovalo več kot 5.000 študentov športnikov iz 41 evropskih držav ter več kot 400 univerz in visokošolskih zavodov. Tekmovali so v 24 športnih disciplinah, prvič tudi v dveh para-disciplinah. To so bile doslej največje evropske univerzitetne igre v zgodovini in so bile zelo dobro organizirane. Prvič je bilo v tekmovalni program uvrščeno plavanje, ki je v zadnjih dneh iger potekalo na Reki v bazenu Kan-trida. Slovenijo je pod mentorstvom Dorke Šajber zastopalo devet plavalcev. Šest jih je bilo iz Univerze v Ljubljani, dva iz Univerze v Mariboru, za Gea college se je v para-plavanju meril Haris Muratovic, ki je Sloveniji priplaval kar tri zlate medalje. Ob njem je izstopala plavalka iz Celja Anemari Košak, saj je zmagala na 50 metrov prosto in 50 metrov hrbtno, v disciplini 100 metrov prosto si je priplavala še srebrno medaljo (bila je najuspešnejša plavalka na igrah, op. a.). Pod okriljem Univerze v Ljubljani je tekmoval tudi Tim Vidovič (tretji z leve) v družbi nekaterih članov slovenske ekipe na univerzitetnih športnih igrah na Hrvaškem. Tim Vidovič, študent krajinske arhitekture, ki se je za nastop na igrah kljub natrpanemu urniku izpitov pripravljal v juniju in juliju. Kljub temu je član Plavalnega kluba Terme Ptuj v bazenu preživel več časa kot v prejšnjih dveh sezonah, ko ga je spremljala poškodba hrbta. Za mladega plavalca je bil nastop na Reki največji do sedaj na njegovi športni Konjeniški šport poti in v močni konkurenci tokrat ni dosegel vidnejšega rezultata. Nastopal je na 100 metrov prsno, na 50 metrov prosto, 50 metrov delfin in v moški štafeti 4-krat 50 metrov prosto. Po prihodu domov je o svojih nastopih na 3. evropskih univerzitetnih športnih igrah povedal: »Najbolj sem zadovoljen z nastopom v disciplini 100 metrov prsno, kjer sem dosegel 14. Revijalne kasaške dirke v Križevcih Konjeniško društvo Križev- lovanja, je v križevskem špor-ci, ki letos praznuje 15 let de- tno-rekreacijskem centru w.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeliprvi! mesto, v primeru izenačitve svojega osebnega rekorda pa bi se gladko prebil v finale. Same igre mi bodo ostale v zelo lepem spominu, saj smo se med seboj spoznali športniki iz različnih športnih disciplin, ob tem pa smo se imeli priložnost pobliže spoznati in iz prve vrste spremljati druge športe, ki so nam bili prej precej tuji, npr. judo, 3x3 košarka in taekwondo.« Mlademu plavalcu je tekmovanje dalo novo motivacijo in željo po vrnitvi v bazene, saj se zaveda rezerv v svojem plavanju. Želi si tudi na prihodnje igre, ki bodo leta 2018 na Portugalskem. Tam bi rad posegel po višjih mestih in boljših odplavanih časih. David Breznik Ljutomer Planinski kotiček Veliko Spičje, 2398 m -Dolina Triglavskih jezer Sobota in nedelja, 27. in 28. 8. 2016 Sanjska pot in razgledi za bogove - Grebenska pot Lepega Špičja Lepo Špičje .... le kdo od planincev ni slišal zanj? Visoko nad dolino Soče se iz smeri Prehodavcev proti jugozahodu vleče nazobčan greben, okrašen z vrsto vrhov, visokih nad dva tisoč metri, na katerih poleg kozorogov in gamsov srečaš osamljene obiskovalce odmaknjenih trentarsko-bohinjskih gora. Iz doline Triglavskih jezer na jugovzhodni strani grebena pripelje na Veliko Špičje označena planinska pot, ki se v območju grebena vije proti Prehodavcem. Vsi drugi vrhovi v grebenu proti jugozahodu pa vabijo ljubitelje brezpotji, lovskih in pastirskih stez. Pot se bo začela na Planini Blato (1147 m), slabo uro hoje in že bomo na Planini pri Jezeru. Nadaljevali bomo v smeri Male Tičarice in naprej po grebenski poti. Pogled bo uhajal po Dolini Triglavskih jezer, kjer bomo uzrli Dvojno jezero in kasneje v smeri proti Zelnarici Veliko jezero - Ledvičko, kot se je prijelo ime zaradi njegove oblike. Soboto bomo končali z nočitvijo v Zasavski koči na Pre-hodavcih. V nedeljo se bomo povzpeli na Veliko Špičje in sestopili v smeri koče pri Triglavskih jezerih, od koder nas čaka še vrnitev na izhodišče. Hoja po grebenu Špičja nam nudi prekrasen pogled na Trento na eni in Dolino Triglavskih jezer na drugi strani. Skratka, zraven pogleda na lepote pod nami imamo skoraj vse naše gore v okolici kot na dlani. Pot je lahka, mestoma tudi zahtevnejša. Če bo potreba, se bomo lahko razdelili v dve skupini. Prvi dan bo hoje med 5 in 6 ur z dovolj vmesnimi počitki. V nedeljo nas prav tako čaka okrog 5 do 6 ur hoje. Odhod je v soboto, 27. 8., ob 4. uri s parkirišča pod gradom, vrnitev je v nedeljo, 28. 8., do 20. ure. Na poti so planinske koče, kjer bo možnost oskrbe s potrebno tekočino in kakšnim prigrizkom, vendar v nahrbtniku ne smeta manjkati potrebna voda in prav tako ne hrana. Oprema naj bo primerna za visokogorje, letnemu času in trenutnim razmeram (topla oblačila (tudi rezervna), kapa, rokavice, vetrovka, pohodne palice, ustrezna obutev - čevlji, sončna očala, krema za sončenje, komplet prve pomoči). Ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico. V skrbi za čisto in neokrnjeno naravo uporabimo za spanje s seboj prineseno posteljnino. Prijave za dvodnevni izlet so možne do 23. 8., oz. do zapolnitve prostih mest, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Strošek izleta je 55 evrov. Plačilo je možno tudi na TRR PD Ptuj: 04202-0000493764 pri NKBM s pripisom Lepo Špičje. Izlet vodi Miran Ritonja s sovodniki. Nove tribune na stadionu v SRC m pripravilo že sedme revijalne kasaške dirke. Prireditev si je ogledalo okoli 600 ljubiteljev konjeniškega športa, na sporedu pa so bile štiri preizkušnje, v katerih so slavili Iskra KP (Dušan Zorko, Boreci), Fafnir (Andrej Kosi, Ljutomer), Dante MS (Branko Seršen, Banovci) in Pinter (Jože Osterc, Bunčani). Organizator je izvedel tudi zanimivo dirko dedkov in vnukov, ki jo je dobil Ares M (Franc Jureš z vnukoma Domnom in Nejcem Antolinom), nekaj posebnega pa je bila dirka ponijev - zmagala sta Johny in Cofi (Matej Rupart, KD Krim) ter bitka kujskih parov, kjer so se fantje in dekleta iz-menjaje prevažali s sulkijem. Med osmimi pari sta bila najbolj iznajdljiva Darja in David Antolin z Grab. NŠ S Stadion v Športno-rekreacijskem centru (ŠRC) Ljutomer ima novo podobo. Bogatejši je namreč za nove tribune. Minule dni sta bili postavljeni dve premični kovinski modularni tribuni, vsaka z zmogljivostjo 99 sedežev. Na stadionu se že vrsto let odvijajo številni športno-rekreativni dogodki, med drugim je gostitelj domačih nogometnih tekem NK Avto Rajh Ljutomer, član 3. SNL vzhod. Občina Ljutomer je projekt lani prijavila na javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov. Predračunska vrednost naložbe je znašala 62.411,42 EUR z D D V, odločba o dodelitvi sredstev v višini največ 20.062,00 EUR je bila prejeta aprila letos, pogodbo pa je občina podpisala sredi julija 2016. Kot najugodnejši ponudnik za dobavo in montažo kovinskih modularnih tribun ob glavnem nogometnem igrišču v ŠRC Ljutomer je bilo izbrano podjetje Elan inventa iz Begunj, s pogodbeno vrednostjo 33.990,95 EUR. V okviru posodobitve športnega stadiona sta se postavili tudi dve zaščitni viseči mreži za nogometnima goloma v višini pet in širini 30 metrov. Izvajalec del v vrednosti 5.892,00 EUR je bila družba Ograje Mihalič iz Stročje vasi. NŠ Štajerski TEDNIK torek • 2. avgusta 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Silver in€" www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINET • Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) • Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) • Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAMO odojke, težke 25 kg. Cena po dogovoru. Tel. 040 389 720. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 5821401._ KUPIM traktor, naj bo IMT, Zetor, Deutz, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno. Tel. 031 851 485._ PRODAM lepe železniške pragove -švelerje. Cena 15,00 €/kos. Informacije 041 893 305._ PRODAM več brejih krav po izbiri. Tel. 031 508 985 ali 02 719 61 30. Krčevina 3, Miklavž pri Ormožu. DOM-STANOVANJE ODDAMO delno opremljeno garsonjero, za dobo do 1 leta. Telefon 031 503 142. 27,90 EUR POKLIČITE NA: 080 30 25 J www.vitavera.si TEDNIK (J^RAOjOPTUJ 08:00 140 let POD 13 ii 09:15 Ulrip iz Oniloža 10:15 Gostilna pri Francetu 11:15 Vidra strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Območno srečanje lutkovnih skupin 20:00 Oddaja iz občine De si m t k 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani 08:00 10:00 PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv,si 0s:00 Petje pesmi pod lipo 09:30 Uživaj mo S 0:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO !9:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Praznik žetve ita Polenšaku 21:00 Poleni a k-Petje pesmi pod lipo 22:30 Glasbena oddaja 10:20 11:30 15:00 IS:00 20:00 22:00 23:00 SIP S pesmijo v poletne dni Muzikal- Prijatclji, ostanimo prijatelji Gostilna pri France! Video strani Italijanska izložba - V ŽIVO Oddaja iz občine StarSc S pesmijo v poletne drti 11 ajdi na-Oddaja iz preteklosti Gostilna pri Francetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 v Štajerski ■prniiiu www.tednik.si ■i Stajerskitednik I bllNIK 1 Stajerskitednik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAROCILNICAZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent Ptuj na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 k. "2 23 50 206 Odhodi: vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. v t Štajerski TEDNIK POTDVBLnflBGEnCUn Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Biaissriaii Štajerski!O www.radio-ptuj.siwww.tednik.si avgusta Podlehnik, Podravje • Promet na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje M Osebna kronika Prometnega kolapsa ni bilo Na prometno najbolj obremenjeno soboto v letu so kolone vozil na podravski avtocesti merile največ 9 kilometrov, čakalna doba za mejno kontrolo na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pa je znašala do okoli pol ure. V dneh z najbolj zgoščenim prometom na mejnem prehodu Gruškovje pri vstopu in izstopu iz države skupaj našte-jejo tudi več kot 30.000 vozil. Lanski rekord znaša nekaj čez 38.000 vozil, promet pa štejejo med 6. in 6. uro, ne znotraj datumskega dne. Vsa leta tako na izstopu kot vstopu v Slovenijo beležijo porast prometa. Minuli konec tedna je mejo v Gruškovju prečkalo največ državljanov Evropske unije (okoli 90 %), predvsem Poljakov in Čehov, pa tudi Nemcev in Avstrijcev. Komandir Postaje mejne policije Gruškovje Damjan Klasic pojasnjuje, da svoje delo prilagajajo pričakovanjem, glede na promet v preteklih letih: »Tudi v letošnji turistični sezoni ob koncu tedna dobivamo kadrovsko pomoč z drugih postaj iz območja Policijske uprave Maribor. Tako policisti delajo normalne izmene, vendar jih je več. Ne glede na gnečo mejna kontrola ostaja enaka, saj se mora izvajati v skladu s schengenskimi standardi.« Ob prometnih konicah v Gru-škovju odprejo vseh sedem kolon, število vstopnih oz. iz- Do prometnega infarkta ni prišlo predvsem zahvaljujoč voznikom, ki so upoštevali priporočila in raje izbrali druge mejne prehode. Promet se je zato izrazito povečal predvsem na mejnem prehodu Leskovec. stopnih pa sproti prilagajajo prometu. Letos dodatno težavo predstavlja gradnja obeh etap avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje. Klasic pravi: »Promet je bolj zgoščen Mejnemu prehodu Gruškovje se izogibajte še naprej Policija opozarja, da gre povečan promet na cestah pričakovati tudi ta konec tedna, predvsem pa med 12. in 15. avgustom. Damjan Klasic pravi: »Praznik Marijinega vnebovzetja bo letos padel na ponedeljek, zato se bo poleg rednih turistov na pot proti morju podalo tudi veliko t. i. vikend turistov. Povečan promet takrat pričakujemo tako pri vstopu kot izstopu iz države.« Voznikom zato svetuje, da se tudi ob prihajajočih koncih tedna izogibajo mednarodnemu mejnemu prehodu Gruškovje in mejo raje prečkajo v Leskovcu, Zavrču, Središču ob Dravi ali Rogatcu. Na pot naj se odpravijo pravočasno, pred tem pa na prometno informacijskem centru preverijo trenutno stanje v prometu. in poteka počasneje - že zaradi hitrostnih omejitev in tudi gradbenih del. Na več točkah so namreč dovozi in izvozi, kjer tovorna vozila promet še dodatno ovirajo.« Sicer pa čakalna doba za vstop ali izstop iz države znaša do največ ene ure, razen ob izrednih dogodkih oz. prometnih nesrečah. Klasic pojasnjuje: »Do zastojev na hrvaški strani velikokrat prihaja predvsem zaradi cestninske postaje Trakošcan, ne pa mejne kontrole.« Eva Milošič Komandir Postaje mejne policije Gruškovje Damjan Klasic je policiste za dobro delo pohvalil. Zastoji na podravski avtocesti na primerljivi najbolj obremenjeni soboti v turistični sezoni I Ura I 1. avgust 2015 1 30. julij 2016 8.00 20 km (od razcepa Slivnica do konca avtoceste pri Dražencih) 9 km 11.00 17 km 6 km 13.00 12 km 3 km 15.00 4 km 1 km Rojstva: Karmen Grabar, Knupleževa ul. 10, Ruše -deček Aljaž; Natalija Munda Kosi, Strjanci 27 a, Podgorci - deček Nejc; Karina Vešnik, Vinarje 5, Zg. Ložnica - deček Jakob; Valentina Vinkovič, Strejaci 10, Dornava - deklica Larisa; Simona Stopar, Zg. Jablane 10, Cirkovce - deček Jaka; Katjuša Lebar Žalar, Pra-protnikova ul. 5, Ptuj - deček Nande; Stanka Simonič, Hra-stovec 22 a, Zavrč - deček; Natalija Cafuta, Ptujska Gora 110 b, Ptujska Gora - deček Lin; Helena Kocuvan Simonič, Mostje 1, Juršinci - deklica Rebeka; Nina Milošič, Grajska ul. 2, Ptuj - deklica; Lidija Bogdan, Godeninci 49 a, Središče ob Dravi - deklica Larisa; Klementina Kodrič, Dobrina 26 b, Žetale - deček Tian; Monika Arbeiter, Cirkulane 11 a, Cirku-lane - deček; Sabina Čuček, Zavrh 67, Voličina - deklica; Barbara Harc, Tyrševa ul. 20, Maribor - deklica; Andreja Pintarič, Zamušani 76 a, Go-rišnica - deklica Iva; Simona Čagran, Podvinci 101, Ptuj -deklica Ariana; Tamara Petrun, Na Gorci 61, Maribor - deklica Ema. Umrli so: Marjan Maroh, Majski Vrh 37 a, roj. 1978 - umrl 21. julija 2016; Julijana Cafuta, roj. Vidovič, Soviče 11, roj. 1929 - umrla 23. julija 2016; Ivanka Rašl, roj. Kolarič, Ptuj, Svržnjakova ul. 4, roj. 1930 - umrla 24. julija 2016; Alojz Brec, Zagojiči 22 b, roj. 1947 - umrl 25. julija 2016; Angela Tominc, roj. Pislak, Podlože 74, roj. 1928 - umrla 25. julija 2016; Franc Jaušovec, Litmerk 24, roj. 1968 - umrl 26. julija 2016; Ana Tumpej, Lovrenc na Dravskem polju 57, roj. 1925 - umrla 27. julija 2016. Poroke - Ptuj: Edvard Zor-man in Eva Vogrin, Perzonali 27 a; Simon Mihalinec in Niko-lina Kopša, Turški Vrh 58; Gregor Janžekovič, Rotman 55 c, in Bojana Berghaus, Ptuj, Dor-navska c. 14; Robert Mohorič in Simona Mikl, Trnovska vas 33; Admir Durovic, Maribor, Vrablova ul. 32, in Saša Žuran, Draženci 87 b; Matija Skomina, Celje, Jenkova ul. 18 b, in Mateja Kodrič, Bukovci 92 a; Tadej Bajec in Barbara Murat, Podlože 40 a; Aljaž Šalamun in Katja Karlovčec, Drobtinci 12 a; Aljaž Majcen, Polenci 34 a, in Metka Golob, Markovci 32; Simon Majhen in Janja Zavrat-nik, Ormož, Ljutomerska c. 20. Poroka - Ormož: Peter Kolbl in Teja Novak, Cvetkovci 111. Napoved vremena za Slovenijo w Ce Lovrenc jasen, bo grozd strden in vincar glasen. W27 Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju do 19, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Vremenska slika Naše kraje je dosegla hladna vremenska fronta. S severovzhodnim vetrom k nam v spodnjih zračnih plasteh priteka hladnejši zrak. Sosednje pokrajine Danes bo sončno, po nekaterih kotlinah bo zjutraj megla. V Kvarnerju bo dopoldne še pihala šibka burja. Foto: EM Foto: EM Foto: Mojca Vtič