LETNIK XX ŠTEVILKA JANUAR 1978 Poslovni rezultati preteklega leta glasilo delovne skupnosti združenega podjetja Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE Decembrski rezultati proizvodnje in prodaje so bili zadovoljivi, saj je bil količinski plan proizvodnje presežen pri vseh TOZD razen v vijakarni. Tudi vrednost proizvodnje je bila nad pričakovano. Izjema je TOZD vijakarna z 79 % izpolnitvijo in TOZD Sidrne verige s 93% izpolnitvijo plana vrednosti proizvodnje. Pregled doseganja osnovnega plana v decembru je naslednji: TOZD % količ. % vred. plana Vijakarna 96 79 Verigama 105 130 Sidrne verige 106 93 Kovačnica 108 175 Orodjarna 221 Vzdrževanje 279 Ind. oprema 146 Prodaja za eksterni trg je bila v decembru 1.386 ton, od tega za domači trg 984 ton in za izvoz 402 t. V primerjavi s količinsko proizvodnjo je bila večja za 401. Plan izvoza je bil dosežen 87%, na konvertibilnem področju 65 % in na klirinškem 129 %. Produktivnost dela je v primerjavi z istim mesecem preteklega leta naslednja (indeksi doseganja količinske proizvodnje na zaposlenega). Vija-kama 137, Verigama 120, Sidrne verige 103, Kovačnica 105. Če pa primerjamo iste podatke za vse leto, so rezultati naslednji: Vijakarna 107, Verigama 112, Sidrne verige 98, Kovačnica 91. Pri zadnjih dveh je produktivnost manjša zaradi že navedenih vzrokov nižjega obsega proizvodnje. Iz podatkov je razvidno, da je v TOZD Sidrne verige količinski plan sicer presežen, vrednostni pa ne. Vzrok je v tem, da pri kvalitetnih verigah plan ni dosežen, pri elek-trovarjenih meterskih, sidrnih brez mostička in pri vlečeni žici pa je presežen. V TOZD Vijakarna je problematično nedoseganje plana pri sponskih vijakih, nekaterih dimenzijskih območjih in iver vijakih, še posebno pa pri krovnih vijakih. TOZD Verigama je proizvodni plan presegla, na to pa je vplivala predvsem velika proizvodnja snežnih verig za tovornjake in traktorje, pa tudi proizvodnja visokoodpornih verig do 0 8,9 mm. TOZD Kovačnica je plan za eksterno prodajo presegla 30 %, pri proizvodnji za interni trg pa je oprema za opremljene verige večja za 186 %, oprema za sidrne verige pa je le 26 % v primerjavi s planom. V TOZD Orodjarna in Vzdrževanje dosežena proizvodnja močno presega predvideno. Tudi proizvodnja TOZD Industrijska oprema je v decembru precej večja od povprečnega doseganja v ostalih mesecih 1977. Iz pregleda je razvidno, da je bilo najslabše doseganje plana pri grupi sidrnih verig, lesnih in sponskih vijakih. Zelo uspešna pa je bla proizvodnja opremljenih verig. Od prodanih 14.099 ton izdelkov smo plasirali na doma- in vrednostni 87%). Število zaposlenih je bilo v preteklem letu povprečno 1292. Ob koncu leta je narast-lo na 1314, medtem ko smo planirali povprečno stanje 1333. Znani so nam že podatki o celotni proizvodnji po TOZD (skupna proizvodnja) Količina ton % na Dlan Vrednost 000 din % na Dlan Vijakarna 3.289 87 100.404 88 Verigama 3.830 97 114.974 109 Sidrne verige 13.375 99 158.613 87 Kovačnica 1.706 101 97.900 133 Orodjarna 23.203 131 Vzdrževanje 43.983 142 Industrijska oprema 23.984 101 Skupne službe 54.466 86 či trg 10.526 ton in v izvoz 3.573 ton, od tega na zahodno področje 2.417 ton in na vzhodno 1.156 ton. Plan izvoza smo dosegli količinsko 68 % in vrednostno 74 %. Izvoz je bil celo manjši kot v 1. 1976 (primerjalni indeks količine 92% JESENICE RAVNE ŠTORE SKUPAJ 16.032 14.253 82 145 69 69 101 110 130 77 82 82 82 119 67 115 112 SKUPAJ 22.200 Količinski plan proizvodnje ni dosežen v celoti, vrednostnega presegamo za 1 %. Proizvodnja za eksterni trg je bila 14.253 ton, kar predstavlja 89 % v primerjavi s planom. Če pa ugotovimo razmerje do 1. 1976, vidimo, da je proizvodnja ostala na enakem nivoju. Količinska oprema je pokrivala proizvodnjo 99 %. Čeprav smo v oktobru sprejeli sklep, da se morajo zaloge gotovih izdelkov do konca leta znižati, nam to v celoti ni uspelo, kar bo nedvomno vplivalo na finančni rezultat. 97 617.527 101 Uspeh proizvodnje po posameznih grupah izdelkov je bil naslednji (grupe proizvodov so razvrščene po nomenklaturi SŽ) — v tonah: Plan Doseženo VIJAKI 3.000 2.469 — kovinski 60 87 — sponski 360 249 — lesni 1.488 1.031 — lesni posebni 1.092 1.102 ZAKOVICE 600 661 RAZCEPKE 60 78 ŽIČNIKI 96 74 VERIGE 9.204 7.503 — navadne meterske 2.832 2.307 — visokoodpome 1.068 663 — opremljene 1.896 2.257 — sidrne 3.408 2.276 ODKOVKI 672 775 ŽICA 2.400 2.693 PLAMEN TOVIL VERIGA ŽIČNA MET. INŠTITUT SŽ Osebni dohodki so presegli planirane za 7 %, kar je delno tudi posledica enkratnih izplačil v maju in decembru. V okviru SŽ pa so podatki o povprečnih mesečnih OD naslednji (ni še zajeto decembrsko izplačilo) : Plan Dosež. mes. Kumulat. 4.700 4.774 4.667 4.900 4.907 4.837 4.600 4.768 4.521 4.700 4.846 4.519 4.513 5.121 4.829 4.465 4.857 4.696 3.750 4.110 3.721 5.430 7.524 5.967 7.442 7.335 7.128 MK Članke za številko 2/78 sprejemamo do 14. 2.1978 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA HABJANA se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Verige. Posebna zahvala godbi na pihala, vsem sodelavcem TOZD Vzdrževanje in Vijakarna, ter najožjim sodelavcem obrezilnih avtomatov za izraze šožalja, vence, denarno pomoč, spremstvo na njegovi zadnji poti in poslovilne besede. Janez Habjan mlajši z mamo Program proizvodnje za leto 1978 sprejet Gospodarski načrt organizacije združenega dela predstavlja enega od osnovnih samoupravnih aktov, s katerimi se za določeno časovno obdobje izvaja poslovna politika delovne organizacije ter skuša zagotoviti razvoj materialne osnove združenega dela in osebnega standarda zaposlenih. Planiranje, kot prvi pogoj uspešnega upravljanja, koordinacije in kontrole v sistemu gospodarjenja, je odločilnega pomena za uspeh vsake delovne organizacije, posredno pa tudi osnova za zagotovitev nemotenega procesa razširjene reprodukcije naše družbe. Uspešnost upravljanja in izvajanja celovite poslovne funkcije, ki je v bistvu definirana z Marxovo formulo »denar — blago — proizvod — več blaga — več denarja«, se v samoupravni družbi zagotavlja s planom, katerega sestavni del so posamezni načrti poslovnih funkcij: načrti finančne, kadrovske, nabavne, prodajne in proizvodne funkcije. Plan proizvodnje naše delovne organizacije sestavljajo plani proizvodnje posameznih TOZD. Poleg splošnih pogojev, ki jih je potrebno pri planiranju upoštevati, so osnovo za sestavo proizvodnega programa za leto 1978 narekovale potrebe tržišča in vgrajene kapacitete delovnih sredstev v posameznih temeljnih organizacijah; kadrovsko problematiko pa je potrebno prilagoditi potrebam proizvodnje in ne sme predstavljati ovire za dosego planiranih ciljev. Fizični obseg proizvodnje je planiran na osnovi dvoizmenskega obratovanja, le pri opravljanju posameznih delovnih nalog je predvideno troizmensko obratovanje. Po posameznih TOZD je planiran naslednji fizični in vrednostni obseg proizvodnje za leto 1978: Indeksi 78/77 predstavljajo razmerje med planiranimi vrednostmi za leto 1978 in doseženimi v 'letu 1977. Da bi proizvodnja nemoteno tekla, kar je pogoj za izpolnitev proizvodnega načrta, je potrebno pravočasno preskrbeti ustrezna naročila, osnovne surovine in pomožni material ter orodje. Neizpolnjevanje teh pogojev je eden od glavnih vzrokov za nedoseganje lanskoletnih planskih ciljev. Poleg teh pogojev pa bo pričakovane odmike od načrtovanega stanja pa je potreb- izpolnitev plana odvisna tudi od obratovanja delovnih sredstev v takem obsegu, kot so v planu predvidena. Da bi odgovorne službe lahko spremljale in zagotavljale pravilno izvajanje načrta proizvodnje, je potrebno: — da bodo povratne informacije o stanju proizvodov med TOZD in službami pravočasne in popolne, eventualne no pri opravljanju vseh funkcij pravočasno signalizirati; — določanje dobavnih rokov za izdelke mora potekati v smislu že veljavnih organizacijskih predpisov. Dvo- ali večtirnost pri tem ni dopustna; — investicije je potrebno aktivirati v načrtovanem roku, v okviru napovedanih zmogljivosti in kvalitete; — potrebno je organizirati planiranje internih storitev; ponovno urediti kartoteko orodja; vzpostaviti tako pla- niranje orodja, da se bo stanje orodja prilagajalo potrebam proizvodnje in ne obratno; — potrebno bi bilo pravilno razmejiti pristojnosti in odgovornosti na vseh ravneh. Če nam bo uspelo tako, kot smo s planom za leto 1978 predvideli, bomo dosegli pozitivne poslovne rezultate, ki se bodo odrazili v pojmih produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Jože Brenče v 000 din TOZD kg 78/77 kom. 78/77 din. 78/77 Vijakarna 3.538 107.6 1,000.800 112.2 128.866 128.4 Verigama 4.074 106.3 125.113 108.8 Sidrne verige 13.806 103.3 205.492 129.6 Kovačnica 2.108. 124.2 95.896 100.3 Orodjarna 25.100 108.2 Vzdrževanje 44.040 100.2 TIO 144 32.879 137.0 Samoupravno sporazumevanje na stroški za Glasilo področju delitve sredstev za OD v letu 1977 Zakon o združenem delu normativno določa, da prisvaja delavec osebni dohodek, ki ustreza delovnemu prispevku, katerega daje delavec s svojim živim delom in z gospodarjenjem z minulim delom. Poleg tega zakon določa, da pripada delavcu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih potreb, ki je v razmerju s produktivnostjo njegovega dela in dela drugih delavcev, s katerimi združuje delo in sredstva in v sorazmerju s produktivnostjo celotnega združenega dela. Navedena zakonska določila bomo realizirali s sprejemom in izvajanjem več samoupravnih aktov, s katerimi se bomo poskušali čimbolj približati načelom delitve po delu. Poleg sporazuma na nivoju panoge je v delovni organizaciji najpomembnejši »Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke«, ki ga bomo te dni sprejemali na referendumu. S tem sporazumom so določena merila, po katerih bodo naši osebni dohodki odvisni od doseženega dohodka. Prav tako je v tem sporazumu določen model, v okviru katerega bomo enotno v celi delovni organizaciji ocenili delovne naloge, ki bodo morale biti predhodno sistemizirane v posebnem samoupravnem aktu. Nadalje se s tem samoupravnim sporazumom sporazumevamo, da bo osebni dohodek vsakega posameznika ne glede na to, kakšne delovne naloge opravlja, odvisen poleg »osnove« še od tega, kako kvalitetno je naloga opravljena, kolikšna je količina opravljenega dela in kako je pri opravljanju naloge gospodaril z zaupanimi sredstvi. Z drugimi besedami pomeni, da je potrebno za vsako delovno nalogo ali skupino nalog izdelati merila, ki bodo zadostila tem zahtevami. To pa je bistvena vsebina naslednjih samoupravnih aktov, to je pravilnikov, ki bodo izdelani za vsako TOZD kot tudi za delovno skupnost skupnih služb in se bodo prav tako sprejemali z referendumom. Izdelava teh pravilnikov pa je pogojena s predhodno sistemizacijo delovnih nalog. Prav pri tej zakonsko postavljeni zahtevi, da je potrebno to delo opraviti do konca leta 1978, pa je pri posameznikih čutiti vse preveč omahovanja in odlašanja, misleč, da bo še vedno mogoče operirati z delovnimi mesti, ne meneč se za sankcije, ki jih predvideva zakon za neizpolnjevanje teh določil. Ker pa je od izpolnitve te naloge v mnogočem odvisno, kako bomo nadalje uresničevali določila zakona na področju nagrajevanja po delu, je nujno potrebno, da v čimkrajšem času dokončamo akte o sistemizaciji delovnih nalog. Mislim, da je nesprejemljivo, da se po več mesecih govorjenja o delovnih nalogah po radiu, televiziji in pisanju v vseh sredstvih javnega obveščanja, nekateri še vedno vrte okrog vprašanja, kaj je delovna naloga. Za te bi iše enkrat veljalo povedati, da so delovne naloge, v smislu in pomenu, kot se navajajo v zakonu o združenem delu in v republiškem zakonu o1 delovnih razmerjih, zaključe- ne celote posameznih delov delovnega procesa, za katere se zahteva določena strokovna usposobljenost delavca po smeri in stopnji, za katere opravljanje bo delavec sklenil delovno razmerje. Torej je delovna naloga celota aktivnosti, delovnih operacij in opravil, ki se opravljajo za dosego določenega cilja. Izjemoma pa je delovna naloga ena sama operacija, kadar se pojavlja v velikem, številu, kadar se v delovnem procesu ponavlja in kadar posamezni delavec opravlja le eno ali nekaj operacij. Predlog republiškega zakona o delovnih razmerjih predvideva, da je za vsako delovno nalogo potrebno določiti opis vsebine, zahtevane strokovne usposobljenosti, morebitne posebne zahteve, delovne pogoje, odgovornosti in druge podatke, pomembne za organiziranje delovnega procesa in za vrednotenje zahtevnosti oziroma sestavljenosti delovne naloge. Hkrati pa je prav zaradi množine podatkov, ki jim mora zadostiti delovna naloga, jasno, da delovna naloga ne more pomeniti atomizacije delovnega procesa. Glede na vse navedeno je jasno, da omahovanj pri sestavljanju katalogov ali sistemizacije delovnih nalog ne more biti več, da je potrebno v najkrajšem času sestaviti omenjene akte in jih predložiti delavcem v potrditev. To velja še posebej in predvsem zato, ker je zakonski rok za realizacijo mimo in zaostajanje na tem področju pomeni oviro pri uresničevanju nagrajevanja po delu. Vlado Silič VERIGA — glasilo naše delovne skupnosti je v letu 1977 izhajala redno mesečno (ob koncu meseca), razen v avgustu, ko sta julijska in avgustovska izšli skupno. Obseg glasila je bil redno osem strani, razen v septembru, ko je glasilo zaradi velikega števila člankov izšlo na dvanajstih straneh. Naklada je bila 1600 izvodov. Za vsako številko glasila je bilo potrebno poleg fotografij, risb, križank in karikatur zbrati okoli 60 na stroj tipkanih strani pisanega gradiva, kar nam je zahvaljujoč večjemu številu sodelavcev-dopisnikov vedno uspevalo. Stroški za glasilo v letu 1977 pa so znašali: — tiskanje (Tiskarna Ljubljana) 147.492 din — honorarji in nagrade za križanke 59.005 din SKUPAJ 206.497 din Za leto 1977 smo planirali 211.120 din. Izdatki pa so glede na plan znašali samo 97,8%. Ce skupne stroške (206.497) razdelimo na 17.650 izvodov, kolikor jih je bilo med letom, pa dobimo 11,70 din za vsak posamezni izvod. Če pa razdelimo stroške za glasilo na skupno število zaposlenih (1291 povprečno v letu 1977) pa dobimo 159,95 din, na vsakega zaposlenega v letu 1977, kar ni pretirano, če še upoštevamo, da so v teh stroških zajeti tudi stroški za vse tiste številke glasila, ki jih redno pošiljamo našim upokojencem, vojakom na odsluženju kadrovskega roka, raznim organizacijam in ustanovam brezplačno. Teh je okoli 300 vsak mesec. Stroškov za glasilo iz leta 1976 in 1977 ni mogoče primerjati, saj smo v letu 1976 glasilo izdajali dvomesečno, leta 1977 pa mesečno in od 1. 1. 1977 povečali naklado zaradi priključitve TIO k Verigi. Leta 1976 so znašali stroški 149.261 din; posamezni izvod 17,17 din; leta 1977 pa 206.497 din; posamezni izvod pa 11.70 din. Za leto 1978 planiramo 348.960 din ali okoli 37 % več, kot so znašali stroški 1977, ker pričakujemo, da bo cena tiskanja povečana, povečali pa smo tudi honorarje in nagrade za reševalce križank za okoli 16 %. Novi cenik honorarjev in nagrad za križanke bomo objavili v informatorju. N. Bulut Dopusti po novem Zahtevne naloge sindikata OOS, TOZD in DSSS je že osnutek zakona o združenem delu naložil odgovorne in zahtevne naloge. Po sprejetju ZZD pa so te naloge še toliko bolj zahtevne, ker jih moramo uveljaviti v delovnih sredinah. Tako so se na osnovi akcijskega programa z', izvajanje ZZD končale javne razprave osnutkov, kot so: — združitev dela delavcev v temeljne organizacije združenega dela; — osnutek samoupravnega sporazuma za združitev TOZD v delovno organizacijo; — osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke; — osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD SŽ. Po javni razpravi družbenopolitičnih organizacij v TOZD, DSSS in DO kot DS se vse pripombe uskladijo in pripravi predlog vseh osnutkov za razpravo na zbore delavcev pred referendumom. DS TOZD in DSSS razpišejo referendum in imenujejo komisije, izvršni odbori OOS pa poskrbijo za nemoten potek in ocenijo potek referenduma. Referendum vseh štirih samoupravnih sporazumov je predviden 31. januarja in to tako, da se vsi delavci odločimo za vsak samoupravni sporazum posebej z ZA ali PROTI. Ce nam referendum teh osnovnih samoupravnih sporazumov uspe, nas čaka še veliko dela na pripravi statutov DO, TOZD in DSSS, kakor tudi raznih pravilnikov in poslovnikov. Teh imamo že nekaj v javnih razpravah, v katere se moramo vsi tvorno vključiti, in prispevati svoj delež v javni razpravi. Končali smo tudi javne razprave samoupravnega sporazuma o zdravstvu. Na ta sporazum je bilo veliko pripomb na slabo kvaliteto zdravstva, dolgo čakalno dobo, nedisciplino in tudi drage usluge zdravstva. Razpravljali smb tudi o ustanovitvi izobraževalne skupnosti Slovenije, o malem gospodarstvu občine Radovljica in gospodarski resoluciji v občini Radovljica, o odloku komunalne skupnosti Radovljica, pano-ški sporazum črne in barvaste metalurgije Slovenije, o pridobivanju in razporejanju dohodka, obravnavali in sprejemali gospodarski načrt za leto 1978. Še bi lahko naštevali stvari, v katerih smo morali tvorno sodelovati v javni razpravi. Vse osnovne organizacije sindikata TOZD in DSSS morajo izvesti občne zbore dve leti pred potekom mandatne dobe zaradi uskladitve mandata pred IX. kongresom ZSS. Tako so občni zbor že izvedli TOZD vzdrževanje, verigama, kovačnica, sidrne verige in TIO. TOZD vijakarna pripravlja svoj občni zbor 28.1.1978, orodjarna in DSSS pa 4.2.1978. Občni zbor KOOS DO pa 18.2.1978. Za vse občno zbore je bilo poleg volitev novih članov v IO OOS in člane v KOOS potrebno izvoliti tudi po enega poverjenika v športno in kulturno komisijo. Pripraviti je treba poročilo o dveletnem delu 10 OOS, blagajniško poročilo, poročilo športne in kulturne komisije, kakor tudi finančni načrt za leto 1978. Takoj po končanih občnih zborih se bomo pripravili na volitve skupne disciplinske komisije na ravni DO. To pomeni, da v TOZD in DSSS disciplinske komisije ne bo več. Prav tako se bomo pripravili na aprilske volitve v konferenco zbora združenega dela v DO. Jože Hozjan Na zadnji seji komisije Slovenskih železarn Ljubljana za uskladitev zakona o združenem delu 11. januarja letos je prišlo do končne uskladitve pripomb iz javne razprave samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Slovenske železarne Ljubljana, številne pripombe, ki so jih poslale temeljne organizacije v sklopu delovnih organizacij SOZD, je komisija uskladila in jih je delavski svet Slovenskih železarn na seji, dne 20. januarja 1978, dokončno potrdil. Predlog sporazuma pa bo vseh 17,5 tisoč delavcev Slovenskih železarn sprejemalo na referendumih v zadnjih dneh februarja. Eno najdelikatnejših vprašanj pri uskladitvi pripomb je bilo vprašanje poenotenja meril in kriterijev za določitev dopustov. Dolgoletne tendence in pobožne želje po čim bolj enotnem urejanju vseh skupnih vprašanj sestavljene organizacije, kjer se to sploh da, se razdrobijo in zvodenijo takoj, ko pridemo do konkretizacije predlogov, torej do tam, ko bi morala katera od delovnih organizacij popusti v svojih prejšnjih dolgoletnih navadah ali ugodnostih. Prav isto se je dogajalo z dopusti. Že leta 1974 smo se v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu na nivoju Slovenskih železarn enotno dogovorili za kriterije za določitev dopustov. Vsi smo se tega držali, le Jeseničani so dopuste urejali po svoje. Komisija je tudi tokrat delala pod neprestanim pritiskom občutka, da se bo spet takšna praksa ponovila. še v času javne razprave je bil sprejet nov republiški zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki nekatere stvari v zvezi z dopusti natančno določa in jih ne prepušča sporazumom. Komisija je spremembe zakona pri sestavi predloga žo upoštevala. Najprej, kar lahko v spremembah ugotovimo, je zakonsko dejstvo, da se dopust šteje po delovnih dnevih in ne po urah. To pomeni, da se bo letni dopust po novem štel po delovnih dnevih, kamor spadajo tudi proste sobote. Naše preračunavanje dni dopusta glede na proste sobote po 75. členu veljavnega sporazuma, ne bo več mogoče. Prosta sobota se bo štela v dopust in bo plačana že z 8 urami dela skozi ves teden, železarna Jesenice je že doslej štela proste sobote (vse sobote) v dopust s tem, da jih je še posebej plačala. To vnaprej ne bo več mogoče, ker bi potem imeli v času dopusta sedem plačanih dni na teden. Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Slovenskih železarn pa dopušča tudi varianto, ki ni v nasprotju z zakonom: »Letni dopust se šteje po delovnih dnevih. Proste sobote se štejejo glede na zakon kot delovni dan, če se letni dopust konča s petkom oz. nadaljuje iz petka na ponedeljek«. Tako ima urejeno večina ljubljanskih delovnih organizacij. Novo je določilo, da ima delavec pravico do letnega dopusta, če je delal neprekinjeno 6 mesecev. V našem veljavnem sporazumu je navedena nepretrgana delovna doba, ki se nanaša na delo v Tovarni verig oz. v SOZD SŽ. Dnevi dopustov glede na leta dela in težavnostno stopnjo ostajajo isti. Prav tako ostaja nespremenjena doba trajanja dopusta najmanj 18 in največ 30 delovnih dni letno. Vsi dodatni dnevi dopusta, ki jih delavec lahko dobi po kriterijih za: se štejejo do navedenih mak- Iz občinske Na zasedanju vseh zborov občinske skupščine 28. decembra 1977 so delegati poleg raznih drugih vprašanj obravnavali družbeni plan za leto 1978. Burno razpravo je med delegati vzpodbudil predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Radovljica za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978. Pripombe so posredovali delegati KS Radovljica, OZD Plamen Kropa in delegat DPS s stališči predsedstva OK SZDL. Splošno mnenje je, da je resolucija premalo konkretna, posebno na tistih področjih, ki so po srednjeročnem planu prioritetna, dosedanji gospodarski rezultati pa kažejo stagnacijo in celo nazadovanje (trgovina, turizem, uslužnostne dejavnosti). Skupaj s pripombami so delegati posredovali gradivo v javno razpravo, ki bo trajala do 14. januarja 1978. Rezultati javne razprave do izida našega glasila nam niso bili znani. Predlagana je bila uvedba davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v višini 0,5 % od bruto OD, ki je oblikovana na republiškem nivoju za vse občine v Sloveniji zaradi reševanja novih obveznosti splošne porabe v letu 1978, kot so na primer: oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, reorganizacija pravosodja, nadaljnji postopek uveljavitve družbenega dogovora o priznavalninah borcev NOB, organizacija volitev itd. Te obveznosti naj bi veljale 400 milijonov, medtem ko bi nove davščine znašale 650 milijonov dohodka. Izvršni svet, ki je predlog odloka tudi obravnaval, je predlagal skupščini, naj ga sprejme kot osnutek in posreduje v javno razpravo. To naj ibi v javni razpravi temeljito obravnavali skupaj z os- simalno 30 dni dopusta in, ne glede na možnosti, preko teh dni ne morejo iti. Prav proti tem določilom je aktiv zveze borcev NOV v Tovarni verig najbolj ostro nastopal. Kot vidimo, pa obstaja predlog za borce in invalide isti. Dodatno k 30 dnevom dopusta se lahko prišteva 7 dni dopusta delavcem, ki še niso stari 18 let. Praktično pa je ta ugodnost brez vrednosti, ker po nobenem kriteriju ne more preseči maksimum 30 dni dopusta. Novost, ki jo uvaja že zakon in tudi sporazum je dodatnih 7 delovnih dni letnega dopusta, ki se šteje nad 30 delovnih dni vsem delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti. skupščine nutkom proračuna. Če bi proračunski dohodki zadoščali za kritje vseh stroškov proračuna, pa naj bi takega davka ne uvajali. V javno razpravo sta bila posredovana še dva odloka, in sicer o obvezni uporabi in plačilu komunalnih storitev v občim Radovljica ter osnutek odloka o programu izdelave zbirnega katastra komunalnih naprav. Določeni so tudi nosilci javne razprave. Javna razprava traja do 29. januarja 1978. Delegati so na tej seji obravnavali in sprejeli celo vrsto odlokov in sklepov. Navajamo le nekatere najvažnejše, in sicer: — odlok o spremembah občinskega proračuna in odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1978; — odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov od plačil za storitve; — sklep o začasnem financiranju samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari s pogojem, da požarna skupnost izvede postopek za sprejem samoupravnega sporazuma v OZD, če pa ta ne bo sprejet, bo financiranje določeno z odlokom; — odlok, po katerem morajo delovni ljudje in občani do 31. 12. 1980, TOZD, OZD in druge delovne organizacije in skupnosti pa do 31. 12. 1978 Pri odsotnosti z dela z nadomestilom OD ni bistvenih sprememb glede na uveljavljeno prakso. Razlika je le v tem, da pri smrti ožjih sorodnikov, kjer delavcem pripada plačani izredni dopust, nista navedena tast in tašča. Novost je tudi v tem, da izredno plačan dopust ni več omejen z absolutno možno odsotnostjo do 7 dni letno, kakor je to veljalo doslej, temveč je odsotnost odvisna od konkretnih primerov. Bistvena novost pri odsotnosti z dela brez nadomestila OD pa je v tem, da obvezni prispevki iz osebnega dohodka v primeru izrabe take odsotnosti bremenijo koristnika. Kakršnekoli spremembe se že obetajo mimo naših osebnih odločitev ne bodo šle. Najprej bomo z referendumom potrjevali samoupravni sporazum o združitvi v SOZD SŽ. Potem bomo morali v določenem roku potrjene spremembe konkretizirati in vnesti v naš domači pravilnik o delovnih razmerjih delavcev in ga tudi delegatsko sprejeti. Vodja splošnega sektorja prof. Janko Stušek kolektivno radiobiološkoke-mično zaščito. Komplet za občane velja 500 din, obsega pa zaščitno masko MC 1, otroško masko DN 1, zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo. Delegati so menili, da bi bilo dobro, če bi upravni organ pred nabavo poskrbel za strokovno testiranje materialov; — delegati so podprli sofinanciranje spomenika in proslave ob 200-letnici vzpona na Triglav. Nato so sprejeli poročilo o gibanju gospodarstva v desetih mesecih preteklega leta, poročila o delu komisij, se seznanili z uspehi Gasilskega društva Begunje, sprejeli predloge za sodnike porotnike občinskega sodišča v Radovljici itd. Na koncu so delegati postavili nekaj vprašanj, in sicer o škodi v osnovni šoli A. Linharta v Radovljici, o gradnji ceste Bled—Bohinj, o cesti Bitnje—Jereka, o dejavnosti Casina Bled, trgovskih lokalov v Park hotelu, o izkoriščanju sredstev za cesto Gorje—Ra-dovna in o delu sirarne KS Srednja vas. Žal nam odgovori na postavljena vprašanja niso posredovani. Ko pa jih bomo dobili, jih bomo objavili v eni naslednjih številk našega glasila. nabaviti sredstva za osebno m Iz informacij INDOK CENTRA SO Radovljica ALI VESTE? — da je bilo v letu 1977 na novo sprejetih (v TVL) 169 delavcev, odšlo pa jih je 101. V istem letu je bilo na kadrovskem oddelku prijavljenih 36 rojstev — od tega 16 dečkov in 20 deklic. Zanimivo je, da je bilo prej (1976) prijavljenih kar 68 rojstev — od tega kar 41 dečkov in samo 27 deklic; delovno dobo v matere z otroki delovnim invalidom udeležencem NOB za nadpovprečne uspehe pri delu SOZD SŽ — do do do do dni dni dni dni do 4 dni Zveza socialistične mladine v našem političnem sistemu (Nadaljevanje) V tem pogledu stanje ni povsem zadovoljivo. Za spremembo takšnega stanja pa se morajo bolj angažirati ne samo mladinska organizacija, ampak tudi samoupravni organi in delegacije, v katerih so mladi zastopani, kot tudi družbenopolitične organizacije in druge organizirane socialistične sile naše družbe. Zato je potrebno, da zveza komunistov, socialistična zveza, sindikati in druge organizacije posvetijo večjo pozornost mnenjem, pobudam, predlogom in sugestijam mladine in mladinske organizacije. Mladi ljudje, izvoljeni v samoupravne organe in delegacije, pogosto potrebujejo ustrezno pomoč in podporo ne samo mladinske organizacije, ampak tudi drugih organizacij in organov v kolektivu in zunaj njega. Glavna naloga zveze socialistične mladine mora biti vsekakor ta, da vpelje ne samo IZBRANI DEL mladine, ampak njene široke množice v sistem samioupravne demokracije, se pravi v delegacije in delegatski sistem družbenega odločanja. Da bi zveza socialistične mladine lahko opravljala takšno nalogo, mora močneje razviti predvsem dve obliki svoje aktivnosti: tivnosti in njene sposobnosti, da s svojo napredno ustvarjalnostjo vpliva na zavest širokih množic mladih ljudi. Pa tudi obratno, prav takšna demokratična povezanost komunistov s širokimi množicarrji mladih ljudi bo omogočila, da se bodo nove generacijo mladih borcev za napredek socializma s svojim vplivom na ideologijo in politiko zveze komunistov afirmirale kot ustvarjalna sila. Zato se mora zveza socialistične mladine tudi po svoji notranji organizaciji razvijati podobno, kakor se razvija socialistična zveza delovnega ljudstva. Z drugimi besedami, zveza socialistične mladine ne sme biti ozka organizacija tistega dela mladine, ki je ali ki naj bi bil v zvezi komunistov, ampak se mora razvijati kot demokratična fronta celotne socialistične mladine. Da bi prav takšni organiziranosti dali realno vsebino, mora biti aktivnost zveze socialistične mladine usmerjena predvsem v prevzemanju konkretne odgovornosti v vsakdanjem delovanju samoupravne demokracije oziroma delegatskega sistema. Pri konkretnem odloča- nju, se pravi tam, kjer je treba reči »da« ali »ne«, moramo mladi ljudje preverjati svojo misel, dobivati izkušnje se učiti in z mladostno svežino realno prispevati k reševanju številnih vprašanj na vseh področjih družbenega življenja. Zato se mora zveza socialistične mladine v okviru socialistične zveze, pa tudi samostojno, usmeriti v stalno in ažurno spremljanje problematike, ki je pomembna za angažiranje mladine in ki je na dnevnem redu delegacij in delegatskih skupščin ter drugih delegatskih telesih, bodisi v sistemu samoupravnega združenega dela in posebnih samoupravnih interesnih skupnostih, občinah in drugih družbenopolitičnih skupnostih. Zveza socialistične mladine ima kakor vse druge družbenopolitične organizacije tudi neposredne obveznosti in odgovornosti za krepitev socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil družbe. Toda mladinska organizacija bo zmogla to nalogo samo, če bo v socialistični zvezi imela možnost za širše angažiranje in vpliv na reševanje bistvenih življenjskih vprašanj družbe v celoti in tistih vprašanj, ki se neposredno tičejo mladih. V tem smislu se mora socialistična zveza bolj angažirati pri nezaposlenosti mladih, problemov mladine na vasi, standarde dijakov in študentov, izobraževanja mladih itd. Takšna usmeritev zveze socialistične mladine in vseh organiziranih socialističnih sil je tudi pot za premagovanje velikega protislovja, značilnega za sodobni svet. Gre za to, da je velikanski del mladine, zlasti tisti v srednjih in visokih šolah, praktično izključen iz vseh institucij družbenega odločanja, čeprav je sposoben sprejemati odločitve in temu ustvarjalno prispevati. Prav to je eden izmed glavnih vzrokov tako za ultraleva kakor tudi ultradesna beganja mlade generacije, ki so tako izrazito prišla do izraza v šestdesetih letih in so tudi danes prisotna . Samo človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokratično odloča, lahko prevzame takšno odgovornost. Mislim, da bi prav to spoznanje moralo biti izhodišče naše politike do mlade generacije. Marjan Puhar 1. Nujno je potrebno, da se zveza socialistične mladine močneje aktivira v celotni problematiki socialistične zveze, posebno pa v njenih sekcijah. Tu moramo biti mladi ljudje mnogo bolj kot do zdaj navzoči kot ustvarjalni udeleženci pri demokratičnem sprejemanju priporočil, predlogov in sklepov socialistične zveze. 2. Zveza socialistične mjladi-ne mora biti aktivneje prisotna v delegatskem sistemu in to tako v delavskih svetih in podobnih samoupravnih telesih, kakor tudi delegatskih skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Če upoštevamo vse te in podobne naloge, potem je še zlasti jasno, da naša mladinska organizacija ne sme postati kopija nekdanjega SKOJA. SKOJ je bil pravzaprav posebej organiziran del komunističnega gibanja, lahko bi celo rekli del komunistične partije. Organizacija SKOJA je ustrezala boju v predrevolucionarnem času, ko je samo kot takšna lahko vnašala ideje socializma in revolucionarnega boja v najširše množice mladine. V našem času pa takšna aktivnost ne more biti več specifična naloga mladinske organizacije, ampak je to stvar vseh naših socialističnih samoupravnih sil in zlasti komunistov, ki delujejo v zvezi socialistične mladine. Danes pa ne smemo deliti komunistov na stare in mlade in jih ločevati v posebne organizacije. Vodilna vloga zveze komunistov v širokih mladinskih množicah sploh in posebej v zvezi socialistične mladine mora biti prav rezultat njene ak- Izgradnja novega objekta Naši graditelji, to je delavci SGP Gorenje, so svojo obljubo držali in nam v grobem izdelali celoten energetski ko-lektor. Sedaj tečejo še zaključna fina dela, ki so pogoj za prestavitev visokonapetostnega kablovoda v posebni kanal tega objekta. Sama prestavitev 20 kV daljnovoda je zelo zahtevna, saj so se že v pripravljalni dobi pokazale težave, ki jih je bilo potrebno sporazumno in tudi drugače urejevati. Vedeti namreč moramo, da obstoječi daljnovod v celoti napaja našo tovarno in le delno preko transformatorske postaje Murka. Prvotna trasa prestavitve je naletela na težave predvsem pri zasebnikih, od katerih je bilo potrebno dobiti soglasje. Pri ponovnem ogledu trase in ob razumevanju družine Dežman pa smo našli skupno rešitev. Odcep od obstoječega daljnovoda bo sedaj na tovarniškem zemljišču. Kablovod bo potekal skozi Dežmanov sadovnjak v globini približno 1,5 m, preko šobčeve ceste v jašek in od tam naprej vzpo- redno s Šobčevo cesto do vstopa v energetski kolektor. Glede na to, da se ta nova trasa na naši strani nahaja na bodočem parkirišču, je potrebno, da se ta del izvede z alka-ten cevmi in potrebnimi jaški. Naslednji problem pa je obstoječi daljnovod, ki se od našega odcepi in za Hribarjevo hišo vodi proti Šobcu. Ta odcep bo sedaj narejen prav tako na tovarniški parceli za Vovkovo hišo (bivši obrato-vodja orodjarne) in se bo priključil na staro nekje na robu Šumijeve plane. Vzporedno s to prestavitvijo oziroma istočasno pa je treba na novo izdelati nizkonapetostno omrežje, ki poteka po naši strani Šobčeve ceste in napaja z električno energijo vse hiše ob njej ter naselje Vrtača. Ta napeljava z zemeljskim kablom se začne na križišču pred Prešernom in teče vzdolž Šobčeve ceste po ceveh ter se konča pri Hribarjevi hiši. Obstoječa napeljava sedaj namreč poteka po naši strani Šobčeve ceste in je na drogovih, ki jih moramo zaradi gradnje odstraniti. Kot vidite, je treba vse te stvari reševati istočasno, in sicer v soglasju z zainteresiranimi strankami, kajti le na podlagi vzajemnega sodelovanja in razumevanja je možno stvari uspešno reševati v obojestransko zadovoljstvo. Prav tako je treba sam preklop narediti v najkrajšem možnem času, ker brez električne energije ne morejo biti niti prizadeti krajani in tudi tovarna ne. V zvezi s celotno prestavitvijo moramo imeti tudi lokacijsko dovoljenje in na koncu tudi gradbeno dovoljenje. Vse to je sedaj v teku, trase so dogovorjene in tudi potrebna soglasja že imamo. Prav tako smo se z Elektro Žirovnica dogovorili o rokih za izvedbo gradbenih del, ki so nujna za samo prestavitev in tudi začetek polaganja kablovodov. Pri tem nam je končno zima že pokazala zobe, kar bo vsekakor zavrlo tempo izgradnje. Prestavitev kablovoda je v sedanjem delu izgradnje nujna in bistvenega pomena, ker nam 20 kV daljnovod poteka po celi dolžini objekta in ovira vsako varno delo pod njim. Ves teren pod daljnovodom so gradbinci že pripravili za izdelavo točkovnih temeljev in prav tako dela, kjer bomo gradili »aneks« z zakloniščem kot ga imenujejo gradbeniki. Tu je še prav posebno potrebno umakniti daljnovod in nizkonapetostno omrežje ob Šobče-vi cesti, ker je sicer nemogoče postaviti dvigalo za izgradnjo »aneksa«. Samo zakloni- šče, ki ga mora po novih predpisih imeti vsaka nova zgradba v predvidenem območju ogroženosti, zahteva veliko zemeljskih del — izkopov in betoniranja. V ta namen bodo gradbinci ob njem postavili dvigalo. Za točkovne temelje, kjer bodo montirani stebri proizvodne hale in skladišča, ne bo potrebna nobena posebna statična mehanizacija, saj se bodo gradbinci premikali od jame do jame in zalivali točkovne temelje s pomočjo znane hruške. Zaradi obilice tekočih del sem vam ostal dolžan opisati podrobneje bodoči objekt s posameznimi prostori. Upam, da mi bo to v eni izmed prihodnjih številk tudi uspelo. Da bo predstava lažja, pa vam posredujemo risbo bodoče tovarne, gledano s križišča na Šobčevi cesti. Ivo Vukovič — Sinko sprašuje očeta: »Zakaj se reče materin jezik?« »Zato, ker oče nikoli ne pride do besede.« — Ljubezen živi od podhranjenosti, a umira od prenasičenosti. — Oženiti se danes na tem sodobnem svetu pomeni, svoje pravice razpoloviti, dolžnosti pa podvojiti. — Pri dvajsetih letih dekle sprašuje: kakšen je? pri tridesetih, kaj je, pri štiridesetih pa samo še kje je. — Jok in smeh sta dvojčka, ki jih ženske ne ločijo. — če želite uspeti v družbi, morate zanemariti svojo vest. — Cesta je še vedno boljša od gostilne. Osnove Primer in merila delovne uspešnosti Eno osnovnih načel po ZZD za delitev OD oziroma pridobitev količine sredstev za OD, je odviseno od vloženega dela. Merila naj bi izhajala iz družbenoekonomskih odnosov, predvsem v razmerjih med vloženim delom, dohodkom in sredstvi za dohodek. Osnovni problem bo, kako skonstruirati merila, s katerim želimo povečati delovne uspehe in produktivnost dela. V ZZD so podani elementi za izoblikovanje izhodišč: — DO naj se oblikuje od delovnega prispevka in delovne uspešnosti delavcev oziroma delovnih skupin, — soudeležbo pri sredstvih, ki so ustvarjeni z živim in minulim delom, naj opredeljuje razmerje z delovnim prispevkom delavca. Prav gotovo je pri delitvi OD in udeležbi na dohodku potrebna prisotnost družbe za zadovoljevanje političnih in socialnih interesov. Z realno postavljenimi merili za delitev OD bomo motivirali osebno prizadevanje sodelavcev za gospodarnost, ustvarjalnost, dvig produktivnosti dela in s tem pripomogli pri razvoju samoupravnih, in družbenoekonomskih odnosov. Pri oblikovanju samoupravnih aktov o merilih delitve OD morajo sodelovati vsi nosilci združenega dela. Tako lahko pričakujemo garancijo za prizadevanje večje produktivnosti in potrditev samoupravnih ter družbenoekonomskih načel. V merila bo potrebno vnesti izmerljivost rezultatov skupnega ustvarjanja, ki se kaže v dohodkih TOZD. Res je, da je OD velik motivacijski činitelji, vendar pa so poleg tega pomembni za ustvarjalnost tudi naslednji dejavniki: — delovno okolje, — možnost soodločanja, —■ možnost napredovanja, — družbeni in delovni ugled ter podobno . Merila naj bi bila zasnovana na teh osnovah: —• zahtevnost nalog, ki se ugotavljajo z analitično oceno in je vsebovana v katalogu nalog, —• vrednost, ki je lahko točkovno izražena, izhaja iz mase OD po grupaciji nalog, — uspešnost na delu, naj bi se z ocenjevanjem posamičnih rezultatov ugotavljala predvsem iz kvantitivnega, kvalitativnega in gospodarskega vidika. — ocenjevanje oziroma vrednotenje minulega dela je zahtevna naloga, zato bo potrebna temeljita proučitev in postavitev takih meril, ki bodo slonela na pravični osnovi, kjer naj bi bil večji poudarek pri delitvi OD zaradi samoodpovedovanja OD v dobi investicijske dejavnosti. Prav tako bo potrebno, da se v merilo vrednotenja minulega dela vgradi ustvarjalnost delavcev, ki ima trajnejši značaj na področju: inovacijske dejavnosti, tehnologije, usmeritev v akomulativnejši proizvodni program, ekonomske in organizacijske ustvarjalnosti in druge. Vsekakor pa je pravica iz minulega dela odvisna od ustvarjenega dohodka. Sistem nagrajevanja po delu ne more biti dokončen in zaključen, pač pa bodo potrebna stalna prizadevanja za izpolnjevanje. ing. Franc Hanžič »Stara navada« Pred iztekom starega leta smo zabeležili še eno nesrečo pri popravljanju stroja v TOZD verigama. Pri raziskavi vzroka nesreče smo brez težav in kar kmalu ugotovili, da je delavec Š. D. iz TOZD Vzdrževanja nehote segel z roko med gibljive dele stroja, ko je le-ta obratoval. Hotel je namreč kontrolirati mazanje stroja. Po naključju pri tem nevarnem posegu delavec ni bil teže poškodovan. Pri tem pa ne smemo prezreti, da bi zaradi preziranja nevarnosti lahko postal trajen invalid. Kadar nam grozi neposredna nevarnost pri delu, ne hitimo, kajti s tem preziramo nevarnost in njene posledice, ki so včasih tudi zelo velike! Na koncu pa še ta nasvet: Navodila o varnem delu za vzdrževalce podrobno določajo, kaj je potrebno upoštevati pri popravljanju strojev. Preden se začne popravljati stroj ali delovna priprava, jo je treba ustaviti. Stroj je treba električno in mehansko izklopiti. Električno stikalo je treba blokirati ali na stroj obesiti opozorilno tablico: »Ne vključuj stroja!« Navsezadnje je pri preizkušanju delovanja stroja prepovedano segati z roko v nevarno območje gibljivih delov. Na osnovi 61. in 66. člena samoupravnega sporazuma o odobravanju stanovanjskih kreditov in oddajanju stanovanj v uporabo ter na podlagi sklepa odbora za kadrovske zadeve in skupno porabo z dne 21. 12. 1977 objavljamo RAZPIS za oddajo stanovanj v novem stanovanjskem bloku SB 27 v Lescah, Finžgarjeva ulica, ki bodo predvidoma zgrajeni ob koncu leta 1978. Število, vrsta, velikost in cena stanovanj Po sklepu koordinacijskega odbora stanovanjske skupnosti v občini Radovljica in v smislu 15. člena družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen občine Radovljica, se prodajna cena in s tem prispevek delavca definira tudi glede na lego stanovanja po nadstropjih. stan" Vrsta stanovanja m2 cena 10% samopr. Pritličje 2 3 sobna 72,10 609.837,00 60.980,00 1 2 1/2 sobno 67,30 569.237,00 56.92U,00 1 2 sobno 53,35 451.245,00 45.120,00 1 1 sobno 32,00 270.663,00 27.070,00 I. nadstropje 1 3 sobno 72,10 646.427,00 64.640,00 1 2 1/2 sobno 62,75 562,598,00 56.260,00 1 2 sobno 53,35 478.320,00 47.830,00 1 1 sobno 32,00 286.903,00 28.690,00 1 garsonjera 21,50 192.763,00 19.280,00 II. nadstropje 2 3 sobno 72,10 628.132,00 62.800,00 1 1 sobno 32,00 278.783,00 27.880,00 1 garsonjera 21,50 187.307,00 18.730,00 III. nadstropje 2 3 sobno 72,10 609.837,00 60.980,00 1 2 sobno 53,35 451.245,00 45.120,00 1 1 sobno 32,00 270.663,00 27.070,00 1 garsonjera 21,50 181.852,00 18.200,00 mansarda 2 1 sobno 36,40 261.697,00 26.170,00 1 garsonjera 27,35 198.632,00 19.660,00 1 garsonjera 31,90 229.344,00 22.930,00 Minimalni popravek soudeležbe 10% je uveden zaradi lažjega poračunavanja prispevka delavca k gradnji. Skupaj je razpisanih 23 stanovanj. Stanovanja, ki so po sklepu DS DO rezervirana za strokovnjake niso razpisana. Znesek lastne udeležbe za posamezno vrsto stanovanj Na osnovi 74. člena sporazuma o odobravanju stanovanjskih kreditov in oddajanju stanovanj v uporabo je lastna udeležba delavca, ki ga plača kandidat za stanovanje kot prispevek k izgradnji bloka 10% od objavljene predračunske vrednosti stanovanja. Prispevek je treba plačati do 1. 11. 1978, tj. do predvidenega zaključka gradnje, oziroma najkasneje do vselitve v dodeljeno stanovanje. Uporabnik stanovanja bo vse dotlej, dokler ne bo poračunan njegov prispevek, ki ga je vplačal za stanovanje, plačeval stanarino v zmanjšanem znesku za toliki del, kolikor v znesku stanarine odpade na amortizacijo, kar je približno 40—45 % skupnega zneska stanarine. Kdor do roka ne bo vplačal celotnega prispevka, mu ne bo izdana odločba za vselitev v stanovanje, ki mu je bilo odobreno. Rok in način vlaganja prijav za nova stanovanja Rok za sprejem prijav po tem razpisu je do vključno 10.2.1978. Vsak udeleženec razpisa se prijavi s posebnim obrazcem »Prijava na razpis za novo stanovanje«, ki ga dobi v splošnem sektorju, v tajništvih TOZD in sindikalni pisarni TVL. Stanovanja po tem razpisu se bodo dodeljevala po vrstnem redu, ki ga določi pristojni odbor glede na število točk, zbranih na osnovi prijav na razpis. Prijave se bodo sprejemale do poteka razpisanega roka v tajništvu splošnega sektorja. Odbor za kadrovske zadeve in skupno porabo Da ne bi opisani primer nesreče šel tako hitro v pozabo, skušajmo s tem člankom ponovno v naj večji meri prispevati k varnostni vzgoji delavcev. Želimo, da bi bilo v prihodnjem čim manj takih ali podobnih nesreč v naši TOZD. Vitomir Rems, varn. ing. Nesreče pri delu (november — december 1977) V novembru se je poškodovalo devet delavcev, dva več kot v letu 1976. Poškodovali so se: TOZD verigama: Ribič Janez, Gujtman Majda, Skrt Alojzija, Radovan Mimi TOZD sidrne verige: Macura Savo, Avdič Zi j ad, Smodiš Matija TOZD kovačnica: Grgič Marlena, Šabič Ferid TOZD vzdrževanje: Kejžar Jože V decembru se je poškodovalo sedem delavcev, eden manj kot v letu 1976. Poškodovali so se: TOZD verigama: Mojezinovič Sajma TOZD kovačnica: Lazarevič Borivoje, Šabič šemsa TOZD vzdrževanje: šubašič Derviš TOZD vijakarna: Eržen Stane, Legat Rezka Skupne službe: Grobeljšek Adela Iz SVD Kadrovske spremembe (december 1977) NOVOSPREJETI Tehnični sektor: TOZD orodjarna: TOZD vzdrževanje: TOZD vijakarna: TOZD kovačnica: TOZD TIO: Eržen Gabrijela Hočevar Janez Beguš Franc Justin Anica, Pajnič Tatjana Vida Zdenko, Prpič Tomo Resman Slavko, Mladenovič Milan, Cengle Milan ODŠLI: TOZD vzdrževanje: Grzetič Peter TOZD vijakarna: Bizjak Milan, Grabrijan Marjana TOZD kovačnica: Šlibar Janez POROČILI SO SE: TOZD vzdrževanje: Mulej Marko, Sinkovič Zvonimir TOZD verigama: Pergar Jože RODILI SO SE: TOZD sidrne verige: Vorvk Antonu hči Anita Tutič Nikoli hči Marina Pavko Francetu sin Sandi TOZD orodjarna: Valand Janezu sin Janez NEOPRAVIČENI IZOSTANKI V DECEMBRU 1977 TOZD vijakarna: TOZD verigama: TOZD kovačnica: TOZD sidrne verige: Milosavljevič Stanko in Grčar Janez po 2 dni Duvnjak Ante in Nenad Marjan po 1 dan Garibovič Asim 4 dni, Sokač Štefan 3 dni, Debelak Vito, Gajser Franc in Pfajfar Alojz po 1 dan Bagi Antonij 14 dni, Mladenov Mirko 11 dni, Mitrovič Velinka 4 dni, Pogačnik Jože, Drekonja Bogdan in Rosič Nazif 2 dni, Rošič Halid, Radevič Ivo, Prešeren Ljubo, Horvat Anton in Gracelj Janez po 1 dan Ulčar Vlado 1 dan TOZD vzdrževanje: Jensterle Vinko 1 dan TOZD industr. oprema: Karič Marta in Zakšek Danilo po 7 dni, Bitenc Sašo, Macura Vukašin, Pogačnik Miro in Komac Boris po 1 dan. Skupaj 78 dni. Iz kadrovskega oddelka Samoupravni sporazum o zdravstvenem varstvu Predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznosti iz zdravstvenega varstva je v javni razpravi naletel na veliko negodovanje koristnikov zdravstvenega varstva. Zato tudi ni bil sprejet. Sedaj pa je pripravljen spremenjen predlog tega sporazuma, ki ga bodo zdravstvene skupnosti po občinah sprejemale zadnje dni v januarju. Po novem predlogu se spreminjajo nekatera določila in zmanjšuje participacija za zdravstvene storitve, za katere je bilo v javni razpravi največ pripomb. Po novem predlogu gre nadomestilo osebnega dohodka za čas nege bolnega otroka od prvega dne dalje, in to 70 % od osebnega dohodka, torej je opuščena tista varianta, ki ni predvidevala pravice do nadomestila za prve tri dni. Spremenjeno je tudi določilo 32. člena omenjenega sporazuma, ki ni predvidevalo nadomestila osebnega dohodka za čas koristnega zdravljenja v zdraviliščih, tako da se po novem predlogu koristno zdravljenje glede nadomestila izenačuje z nujnim. Po novem predlogu se cela vrsta participacij (prispevka) za zdravstvene storitve zmanjšuje, zlasti tistih, ki se nanašajo na zobozdravstvene storitve, nekatere pa so po novem predlogu ukinjene. Participacija k stroškom zdravstvenih storitev znaša po novem predlogu: za prvi pregled v splošni ambulanti, za prvi obisk zdravnika na domu, za strokovno nego na domu ostane participacija, kot je bila predlagana prej, zmanjšana pa je za vsaki prvi pregled pri zdravniku specialistu od prejšnjih 50 na 40 din. Tudi cela vrsta prispevkov za zobozdravstvene storitve se po novem predlogu samoupravnega sporazuma zmanjšuje, za nekatere pa odpravlja. Tu navajamo samo nekaj izmed njih. Za prvi in ponovni pregled pri zdravniku stomatologu specialistu 20 din, za rentgensko slikanje zob in za pregled pri specialistu rentgenologu ni več predviden prispevek. Ravno tako ni treba plačati prispevka za zdravljenje zoba z izjemo indirektnega kritja (prej 40 din) in ek-strakcijsko puljenje zoba (prej 20din). Zmanjšujejo se tudi naslednji prispevki: za polno kovinsko prevleko od prej 210 na 150 din, za vse ostale prevleke od prej 230 na 180 din, za vsak člen v mostni konstrukciji od prej 110 na 100 din, za gred, opornico ali jahač od prej 120 na 80 din, za vsako totalno protezo od prej 400 na 310 din, za vsako parcialno protezo od prej 520 na 400 din in tako naprej. Seveda bo po tem spremenjenem predlogu nastala razlika, oziroma primanjkljaj sredstev za redno poslovanje zdravstvenih ustanov. Predvidevajo, da bo ta razlika za gorenjsko regijo (razlika med predvidenimi stroški in nabra- Ustanovljena izobraževalna Na pobudo iniciativnega odbora pri gospodarski zbornici Slovenije je bila 24. 11. 1977 ustanovljena posebna izobraževalna skupnost črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije. Na ustanovno skupščino so bili vabljeni delegati kot predstavniki združenih delovnih organizacij Slovenskih železarn. Naj omenim, da ima naša tovarna enega delegata, poleg tega pa je več delegatov iz drugih podjetij kovinske industrije v Sloveniji. Vsi omenjeni delegati so uporabniki skupnosti, poleg tega pa so bili delegati iz vseh šolskih centrov in drugih ustanov do univerze za strojništvo in metalurgijo kot izvajalcev, kjer se šolajo kadri za vse poklice, ki jih potrebujemo v vseh delovnih organizacijah. Na ustanovni skupščini so bili prisotni vsi vabljeni delegati, kar samo potrjuje potrebo po ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti. Predsednik iniciativnega odbora je za uvod pojasnil več razlogov, ki so jih vodili, da so ustanovili posebno izobraževalno skupnost. Naj omenim samo nekatere: že nekaj časa ugotavljamo, da nimamo enotno organizirane celotne šolske nareže za vse poklice, ki jih združeno delo rabi. Odtod tudi večkrat ugotovitve, da čestokrat določeni poklici v združenem delu ne dajo tistih rezultatov, ki jih tovarne od njih pričakujejo. Mnogo premalo je tudi povezave na relaciji šola—združeno posebna skupnost delo, da bi namreč ugotovili, kakšne poklice tovarne zaradi razvoja preusmeritve in spremenjene tehnologije dela v dani situaciji resnično potrebujejo. Poleg tega do danes uporabniki in izvajalci niso skupaj ugotovili, katere nove poklice bi veljalo vzgojiti za potrebe v združenem delu. Ugotavlja se tudi, da bi morali izvajalci bolj prisluhniti potrebam in željam v združenem delu, da bi za določene novosti, ki nastajajo v tovarnah, morali v šolah ustrezno spremeniti in prilagoditi učni program. Pri dosedanjem usposabljanju poklicnih kadrov za delovna mesta daje učni program premalo časa za praktično usposabljanje na delovnih mestih v tovarni. Zato je poklicni kader po končani šoli večkrat pomanjkljivo usposobljen za samostojno delo in bi zato kazalo uvesti več prakse v tovarni. To pomanjkljivost občutijo še posebno tiste delovne organizacije, ki jim primanjkuje novih kvalificiranih delavcev. To je očitno eden od perečih problemov, saj že vrsto let ugotavljamo, da je odziv mladih po končani osnovni šoli na razpise v dokajšnji stagnaciji. Tudi program usmerjenega izobraževanja nalaga take spremembe, da bo potrebno postopoma v določenem obdobju preiti pri izobraževanju za vse kadre do univerzitetne izobrazbe na kontinuirano izobraževanje ob delu. To pa dejansko pome- Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče zasledil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo knjižno zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (nove žepne zbirke ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slovenci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni. Takšna knjiga je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober obet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer ne kupuje redno knjig. Družbeni dogovor o štipendijski politiki nim denarjem iz določenega % od osebnih dohodkov) znašala okoli 69 milijonov novih dinarjev. To razliko naj bi krili iz participacije in to ne v celoti, ker se predlaga povišanje participacije samo 7 %. Sicer pa sam namen participacije ni namenjen zbiranju denarja, ampak predvsem racionalnem koriščenju zdravstvenega varstva. Če se po spremenjenem predlogu samoupravnega sporazuma, ne bodo zbirala potrebna sredstva za financiranje zdravstvenega varstva, nastane vprašanje, kje dobiti manjkajoči denar. Najbrž dosti možnosti ni. Edina rešitev ostane, da bo plačalo združeno delo tako ali drugače. Javna razprava je pokazala in dala veliko pripomb na račun dela zdravstvenih organizacij in zdravstvenih delavcev. Delavci v združenem delu postavljajo zahteve, da se v samoupravnih sporazumih o menjavi dela točneje določi in bolj zaostri odgovornost izvajalcev (zdravstvenih delavcev) za bolj učinkovito in kvalitetno zdravstveno varstvo. V tej kratki informaciji ni mogoče o tej obširni problematiki kaj več pisati. Sicer pa je bilo med javno razpravo preko sredstev javnega obveščanja mnogo govora o tem, in si je vsakdo lahko ustvaril svoje mnenje, ter dal pripombe. N.B. ni, da bo imel vsak dijak obenem tudi status delavca, seveda s tisto delovno organizacijo, s katero ima sklenjeno štipendijsko pogodbo. Na skupščini je bilo tudi poudarjeno, da ni malo takih dijakov, ki čestokrat podaljšujejo določene roke študija za posamezne nazive. Tako pavziranje in podaljševanje študija pa delovno organizacijo precej stane. Rezultati takega študenta po končanem študiju na delu pa so vse prej kot uspešni. Ob tem je tudi treba vedeti, da je izgubljenega tudi mnogo časa, s katerim delovna organizacija pri sklepanju pogodbe ni računala. Zato je bilo sprejeto enotno mnenje, da bodo izvoljeni organi na skupščini v svojem sprejetem programu skušali najprej odpraviti nekatere pomanjkljivosti. Dalje je treba pripraviti enotno vzgojno programsko mrežo z upoštevanjem vseh pripomb uporabnikov, to je združenega dela; vzpostaviti na relaciji izvajalec—uporabnik kar najbolj tesne vezi in tako vzgajati vzporedno kadre, ki bodo ob vsaki spremenjeni tehnologiji dela sposobni reševati tekoče probleme proizvodnje v združenem delu v cilju kvanti-tetne in kvalitetne proizvodnje. Zato mislim, da je ustanovitev take skupščine še kako koristna, saj bo skušala v bodoče dati združenemu delu sposobnejše kadre. Jernej Vovk Smo v času, ko po Sloveniji zaključujemo javno razpravo o osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. Vemo, da je bilo v preteklosti že več poskusov, da se poenoti štipendijska politika in da so bila vsa prizadevanja za dosego tega uspešna šele v letu 1974, ko smo se delovni ljudje odločili, da združimo, 0,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov za štipendije tistih, ki brez družbene pomoči nadaljnjega študija ne bi zmogli in ko smo v skladu z načeli socialistične solidarnosti podpisovali družbeni dogovor o oblikovanju. in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Ker na področju štipendiranja zaradi sedaj veljavnih določil družbenega dogovora ni bilo mogoče dovolj uspešno voditi usklajene politike, je bilo nujno spremeniti družbeni dogovor na nivoju, republike. (Osnutek predloga sprememb ir. dopolnitev, ki. ga je pripravila posebna delovna grupa, je zbor podpisnikov posredoval v javno razpravo 30. 6. 1977. Javna razprava se že končuje. V njej so sodelovali: — izvršni odbori skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazurr/i o štipendiranju — občinski sindikalni sveti — sveti za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL Po srednjeročnem programu SIS otroškega varstva je predvideno, da se bo v letu 1978 zgradil v Lescah otroški vrtec s kapaciteto 120 otrok. Po urbanističnem programu je bila ta gradnja predvidena za Družbenim centrom, tj. med pokopališčem in stavbo Družbenega centra, nekako 150 m od pokopališča. Republiška sanitarna inšpekcija za gradnjo na tem področju ni dala soglasja in postavlja pogoj, da morajo krajani sprejeti sklep, da se do leta 1980 odpravi pokopališče v Lescah. Svet KS Lesce je že na svoji seji, dne 29.6.1977, sprejel sklep, da se pokopališče v Lescah ne bo več širilo, ter da morajo pristojni organi pripraviti vse potrebno, da se določi prostor za novo pokopališče. Ker je prestavitev oziroma opustitev pokopališča v Lescah širši problem, ki se ne more rešiti v enem ali dveh letih, ker to ne sodi v pristojnost krajevne skupnosti, je svet KS Lesce predlagal pristojnim službam, naj za gradnjo vrtca določijo novo lokacijo, in sicer primeren prostor bi bil severno od sedanje šole, tj. v trikotniku med Hraško in glavno cesto ali — predsedstva OK. ZSMS — izvršni odbori občinskih samoupravnih interesnih skupnosti — ter ZK, ki se je v javno razpravo vključila preko vseh zgoraj navedenih organizacij, organov in drugih. Udeleženci javne razprave so ob obravnavi predloga sprememb izoblikovali številne pripombe, mnenja, predloge in stališča ter se opredelili do variant. Povzetek vseh pripomb pa posredujejo republiškemu zboru podpisnikov družbenega dogovora. Posebna delovna skupina na nivoju republike, ki je osnutek tudi pripravila, bo na podlagi doslej izraženih načelnih pripomb k osnutku in na osnovi pripomb in predlogov, ki bodo poslani iz posameznih občin, pripravila predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. V drugi polovici decembra 1977 pa bo zbor podpisnikov predlog obravnaval in sprejel. S tem bo seveda opravljena le ena naloga, kajti po sprejetju družbenega dogovora čaka podpisnike priprava, javna obravnava in sprejem samoupravnega sporazuma. Ta naj pa bi bil sprejet do sredine maja 1978. iSkupnost za zaposlovanje pa na ravnmi za železnino Merkur ob Letališki ulici. Ta predlog je bil podprt tudi s strani SZDL in sindikata To-tovarne verig, vendar vse do danes nismo dobili na to ustreznega odgovora. Svet KS je na svoji seji, dne 16.1.1978, ponovno razpravljal o tem vprašanju in zahteva od SIS otroškega varstva oziroma od koordinacijskega odbora za gradnjo šol in vrtcev, da pripravi ne vse potrebno, da se določi nova lokacija za gradnjo vrtca, katera ne bo pogojena z odpravo pokopališča. Odpravo pokopališča pa naj programirajo in uredijo za to po zakonu določene službe. Krajani Lesc bodo vsako tako pametno rešitev podprli in spoštovali. Ne morejo pa se strinjati, da se gradnja vrtca pogojuje s pokopališčem, za katerega niti krajani niti KS ni pristojna, da ga rešuje. Potreba po vrtcu pa je tako pereča in je vsako zavlačevanje z gradnjo nedopustno. Zato krajani, posebno pa matere z otroki, upravičeno zahtevajo, da se takoj pristopi k določitvi nove lokacije in h gradnji vrtca. Komisija za informacije pri KS Lesce Kdaj se bo pričela gradnja vrtca v Lescah 4553.. (nadaljevanje) Parizu smo se približali z južne strani. Najprej smo si želeli ogledati slavno letališče Orly. Že ko smo vozili proti glavnim vratom, smo lahko občudovali ■velik »jumbo — jet« (boeing 747) in celo slavnega ptiča Concorde. Vsi navdušeni smo posneli vse, kar je bilo trenutno v zraku, pa tudi nekaj objektov na tleh, med njimi super hotel strica Hiltona (ameriški multimilijonar, ki ima celo mrežo hotelov po vsem svetu). Nato smo se zagnali k razgledni ploščadi, toda »napredovali« smo le nekaj korakov. Napis: zaprto in policaji so bili več kot zgovorni — zaradi pogostih ugrabitev so bili vsi prostori, razen tistih najnujnejših, zaprti. Tako smo se podali v podzemeljske prostore letališke zgradbe, kjer je pravo malo mesto s trgovinami, restavracijami, zabavišči in vsem, kar spada zraven. Tako smo že drugič, po Monacu, pokukali v svet visoke luksuzne potrošniške družbe. Kaj naj rečem o njej? To je enostavno treba doživeti. Kot je pač treba doživeti milijonsko velemesto — Pariz. Koliko ljudi si je že želelo videti to mesto! Mi pa smo bili takrat tam in prav prešerno pomembni smo se zdeli sami sebi. Z velikim navdušenjem smo se lotili ogledovanja. Po nekaj mnutah nas je utrip tega Babilona modeme dobe že nosil skupaj z Japonci, Španci, Brazilci, Američani in pripadniki kdo ve še katerih narodov po ulicah, bulvarjih in vzdolž avenij velikega Pariza. Slavna cerkev Notre — Dame nas je zamikala najprej. Ni nam bilo žal ogleda. Po več kot dveh urah smo se polni vtisov vrnili na razgledno ploščad, kjer smo še enkrat s pogledi objeli stolpe, stolpnice, rozete, graciozne loke in kapelice, kar vse sestavlja prečudovito večstoletno delo človeških rok. Bogata notranjost, kjer popolnoma zlati oltarji niso redkost in kjer so dvorane v soju sveč in skrivnostni svetlobi deset in več metrov visokih mozaičnih barvnih oken videti nekam nezemeljske, nas je prevzela. Vtis je pokvarila edino prepotencirana skomercializiranost, saj nune in menihi zaračunajo prav vsak korak in to zelo slano. Tako je npr. za aparat, ki ga neseš s sabo na razgledno ploščad, treba plačati poseben dodatek, prav tako za kamero, pa celo za daljnogled. Sedli smo v avto in se odpeljali proti Elizejskim poljanam in Slavoloku zmage, ki smo ga videli že od daleč, saj se dviga sredi najbolj prometne žile Pariza kot velikan, ki želi ustaviti z vseh strani drvečo reko avtomobilov. Parkirali smo, meneč da imamo le še nekaj sto metrov do tja. Zmotili smo se. Hodili smo skoraj uro in prehodili več kot 3 km. Ni nam bilo žal. Spotoma smo si ogledali trgovine, lokale, hoteli celo v kino, pa nismo šli, saj so bile vstopnice po sedem jurjev, občudovali Parižanke in postavne črnke in se prepuščali velemestnemu utripu. Povedati moram, da je tempo Pariza res strašen: vse nekam hiti, zrak je nasičen s truščem vsakovrstnega izvora, govorice ljudi se stapljajo v nekakšno brnenje, iz katerega tu in tam kane kaka angleška, francoska, španska in kdo ve katera beseda še. Do Slavoloka zmage pelje podzemni hodnik, speljan pod najprometnejšo pariško cesto. Okrog Slavoloka poteka krožni promet. Nosilni stebri spomenika so popisani z imeni darovalcev, ki so prispevali svoj delež za gradnjo, prav ob njihovem vznožju pa so poličke, ki služijo za klopce tisočim utrujenim turistom! Z Elizejskih poljan smo jo kar peš mahnili proti Eifflovemu stolpu, si ogledali nekaj bulevarjev, Karlov most, znan po zlatih korubih, vojaški muzej, ki ima pozlačena dvoriščna vrata, pet ali deset palač, končno zavili okrog nekdanjih zaporov ter zagledali — Eifflov stolp. To čudo stoji sredi izredno lepo urejenega parka, ki se na eni strani končuje z Mornariškim muzejem. Ta je zgrajen v polkrogu, na sredi pa so izredno lepi in veliki vodometi, na drugi strani pa ogromna palača, ki ji ne vem več imena. Ogromni kraki jeklenega velikana, postavljenega na štiri betonske podstavke, se strmo dvigujejo in potem prelevijo v štiri robove, ki se elegantno vijejo nekam pod nebo in tam visoko zgoraj stapljajo v skupni vrh, ki se podaljšuje v anteno. Umetniško zvarjeno želez j e daje videz izredne elegantnosti, pa vseeno trdnosti. Po treh krakih vozijo veliki lifti, četrti pa je rezerviran za pešce. Vrste za vstopnico za lift so dolge tudi do sto metrov, čeprav vožnja do tretje, zadnje ploščadi, stane več kot pet jurjev. Mi nismo mogli zatajiti gorenjskega porekla, pa smo šli peš. Ko smo se le nekako privlekli do druge ploščadi — stopnic je bilo nešteto — smo bili tako žejni, da smo v tamkajšnji restavraciji takoj naročili pivo. Dobili smo vsak po četrtinko Tuborg pivo in na pladnju račun, ki nas je takoj »streznil« — šestnajst jurjev! Plačali smo in se malce slabe volje odpravili prot ograji, kjer pa smo na mah postali boljše volje. Razgled je bil res nenavaden: stavba pri stavbi, kamor je seglo oko. Prava betonska džungla, iz katere so moleli nadpovprečni visoki trgovski nebotičniki, zgrajeni pred nekaj leti, visoki blizu 300 metrov. Po temeljitem ogledu Pariza »vseh štirih strani«, smo se spustili (peš) in odšli po parku proti jugu. Druga ulica, ki je prečkala park, je bila »Beograjska« in prav na tej so snemali film. Zvezdice so bile na dosegu roke, zijal pa na stotine. Videli smo super športni avto »Von Stein«, snemanje ene izmed scen in prelepo glavno igralko. Film, katerega snemanje smo gledali, je bil pred 3 tedni na sporedu tudi pri nas — na Bledu (»Maščevanje«). Lahko si mislite, kako prijetno presenečeni smo bili, ko smo spoznali znano sceno! Kaj naj še rečem o Parizu? Veliko je videti in človek bi potreboval najmanj 14 dni, da bi si ga vsaj približno ogledal. Doživiš pa ga lahko v enem dnevu. Posebno še promet, ki je za naše pojme strašansko gost in, začuda, precej neorganiziran. Zgodi se, da pripelješ v kakšno križišče, kjer od vseh štirih strani drvijo reke avtomobilov, semaforja pa nobenega. Poženeš se v glavni tok in kar z roko nakazuješ, kam nameravaš iti. Pri tem pa tesnobno opazuješ obtolčene avtomobile Parižanov in med njimi malodane zaman iščeš nedotaknjen avto. Še nekaj ogledov manjših znamenitosti in že jo mahamo proti Belgiji. Vozimo se po kot miza ravni cesti popolnoma ravne severne Francije in se za dva dni ustavimo v rudarskem mestecu Lensu, kjer ima kolega starega očeta. Sprejeli so nas izredno gostoljubno in nam preskrbeli prave pernate postelje. Po osmih dneh ležanja na tleh je bilo to pravo razkošje. Kot je razkošje tudi odlična francoska kuhinja, ki nam tekne, kot že dolgo ne. STANE COTELJ Vzpon na najvišji iranski vrh — Demavend (5604 m) Datum na koledarju kaže 9. jeptember. V dnevnik si zabeležim samo cratek stavek: »Danes počivamo j vasi Rhine (2100m).« Vanjo smo prispeli včeraj svečer po celodnevni vožnji z z minibusom, v katerega smo se vkrcali v vasi Rudbarak, ki leži v podnožju pogorja Alam-Kuh. Lepa avtomobilska cesta nas je vodila skozi najbolj zeleni pas prostranega Irana ob Kaspijskem jezeru. V njem smo si privoščili osvežujočo kopel, nato pa smo si v restavraciji spet enkrat napolnili naše, že precej izpraznjene želodce. Proti večeru pa smo se že vzpenjali po vijugasti cesti, speljani na pobočjih mogočnega Demavenda. Naša končna avtobusna postaja je bila vasica Rhine, ki leži 2100 metrov visoko v pobočju Demavenda in je izhodišče za vzpon na vrh. Udobno smo se nastanili v prostornem domu iranske planinske zveze. Jutri, 9. septembra, bomo imeli dan počitka. Zjutraj nas, kot vsako jutro, prebudi sonce in modro nebo brez oblačka. Nekaj časa lenarimo pred domom, vendar se kmalu pričnemo dolgočasiti. Odločimo se, da gremo malo pogledat v vas, ki je tipično arabsko naselje. Hiše so kvadratne oblike, nizke, zgrajene iz kamenja in lesa. Tako zelo se stapljajo s pokrajino, da so od daleč skoraj neopazne. Precej čase. hodimo po ozkih ulicah, ki so si več ali manj podobne kot jajce jajcu, dokler se končno ne naveličamo tudi tega pohajkovanja. Sonce kljub precejšnji nadmorski višini še vedno neusmiljeno pripeka, zato se spet prileže prijetna senca na dvorišču planinskega doma. Preostali del dneva preživimo v napetem pričakovanju jutrišnjega dne, ko se bomo podali proti vrhu. Jutro 10. septembra. Povsem normalno se nam že zdi, da je nebo brez oblačka. Ob šestih zjutraj se odpeljemo z majhnim kamionom iz vasi še više po slabi in prašni cesti do višine 2800 metrov, od koder jo nato peš mahnemo naprej. Pobočja so v tem delu še položna in delno porasla s travo in bodečimi lišaji. Od višine 4000 metrov pa postanejo gola in proti vrhu tudi zasnežena. V prvih popoldanskih urah dosežemo veliko zavetišče, ki je postavljeno na višini 4250 metrov. V njem je urejeno dvajset ležišč, vendar ne prespimo sami. Z vrha se vrne majhna skupina Nemcev, poleg tega pa se jutri namerava povzpeti na vrh tudi skupina iranskih planincev. Nasploh je planinstvo v Iranu zelo priljubljeno in razširjeno, v kar smo se lahko tudi sami prepričali. Vedno bolj pa se uveljavlja tudi alpinistična dejavnost. 11. september. Ob drugi uri po polnoči smo vsi nared za odhod. Proti vrhu se odpravljamo polnoštevilno, to se pravi, da nas je v koloni kar dvajset. Vendar slabo počutje nekaterih že po slabi uri hoje skrajša kolono za nekaj članov. Ostali počasi nadaljujemo vzpon po vedno bolj strmem, s strjeno lavo pokritem pobočju. Na vzhodu nebo zažari in postane vražje mrzlo. Biti mora okoli petnajst stopinj pod ničlo. Veter postaja vse močnejši. Demavend opravičuje svoje ime, pravijo mu namreč »gora vetrov«. Vzrok za zelo pogostne vetrovne dni je v tem, ker se na tem območju stika dvoje različnih podnebij. Suh in hladen zrak iranske visoke planote se meša z vlažnim in toplim iznad Kaspija. Ko nas ujamejo prvi sončni žarki, smo že dosegli višino 5000 metrov. Ker nekatere že pošteno daje sapa, se naša kolona močno razvleče. Proti vrhu lavo zamenja žvepleni drobir, iz notranjosti pa mestoma uhajajo žvepleni plini, ki močno otežkočajo normlalno dihanje. Vrh predstavlja naj višji rob s snegom pokritega kraterja, kajti najvišji iranski vrh je pravzaprav speči ognjenik. Do desetih dopoldne se nas na vrhu zvrsti enajst, s čimer uspešno zaključimo naše romanje po iranskih gorah. Zvone Andrejčič — Ženske so v šahu slabše kot moški samo zaradi tega, ker je treba ure in ure molčati. Občinska sindikalna prvenstva v letu 1978 V okviru usmerjene rekreacije je tekmovanje nepogrešljiva oblika dela. Zato so poleg redne rekreacije netekmovalnega značaja potrebna tudi tekmovanja. Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZS Radovljica prav zato organizira množično športno rekreativno tekmovanje v kar 12 športnih disciplinah. Ta tekmovanja so postala že tradicionalna in iz leta v leto bolj množična. Pri izbiri športnih panog organizator upošteva raznovrstnost vsebine oblik in metod dela ter dostopnost in prilagodljivost potrebam, željam in interesom delovnih ljudi, ki nimajo vrhunskih športno tekmovalnih ambicij. Delavci Verige smo se lani udeležili prav vseh tekmovanj. Upoštevajoč vseh 12' disciplin smo zasedli tretje mesto. Na zaključni prireditvi v festivalni dvorani na Bledu smo za uvrstitve do tretjega mesta prejeli kar 9 pokalov, škoda, da na prireditvi, kjer je sodeloval zabavno glasbeni ansambel ter večina športnikov občine Radovljica (tako rekreativci kot vrhunski športniki), ni bilo več članov našega kolektiva. Prireditev je bila namenjena namreč vsem, ki jih zanima šport, predvsem pa udeležencem občinskih sindikalnih prireditev. Pokale, ki smo jih prejeli na tej prireditvi, si lahko ogledate razstavljene v okrepčevalnici. Upam, da se bomo letos prav tako udeležili vseh prvenstev. Rezultati in pokali, ki jih bomo osvojili, niti niso tako pomembni. Važnejše je, da se teh tekmovanj udeleži čimveč tekmovalcev, ki so pripravljeni preizkusiti svojo fizično pripravljenost. Poglejmo na kratko, kaj nam v letu 1978 pripravlja komisija za šport pri ObSS in ZTKO Radovljica. Koledar občinskih sindikalnih prvenstev: 1. Veleslalom: 18. februar na Kobli v organizaciji Smučarskega kluba Bohinj. 2. Smučarski tek: 11. marec v Gorjah, organizator Smučarski klub Gorje. 3. Kegljanje — borbene partije: od. 14. do 27. marca v Radovljici ali na Bledu v organizaciji komisije za šport pri ObS ZS Radovljica. 4. Streljanje: 15. aprila v Podnartu ali Radovljici v organizaciji strelske družine Podnart ali SD Radovljica. 5. Balinanje: 22. aprila v Radovljici, organizator Balinarski klub Radovljica. 6. šah: 20. maja- v Radovljici, organizator šahovsko društvo Radovljica. 7. Mali nogomet: 10. junija v Radovljici, organizator Komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica. 8. Plavanje: 4. avgusta v Radovljici, organizator Plavalni klub Radovljica. 9. Avto-rally: 16. septembra na relaciji Radovljica — Crikve-nica v organizaciji AMD Radovljica. 10. Namizni tenis: 11. oktobra v Lescah, organizator Namiznoteniški klub Lesce. 11. Odbojka: 21. oktober v Radovljici, organizator Komisija za odbojko pri ZTKO Radovljica. 12. Kegljanje: od 8. do 22. novembra na Bledu ali v Radovljici, organizator Komisija občinskega sveta ZSS in KK Bled. 13. Zaključna prireditev športnih tekmovanj v občini Radovljica za leto 1978 s podelitvijo priznanj najboljšim ekipam in posameznikom: 12. decembra v festivalni dvorani na Bledu v organizaciji OS ZS in TKS Radovljica. Vsi navedeni datumi so le okvirni, vendar bomo skušali doseči, da se bodo organizatorji določenih datumov čimbolj držali. Poleg teh občinskih sindikalnih prvenstev bosta OSZS in ZTKO organizirala še naslednje množične TRIM akcije: 1. Kolesarjenje »Vsi na kolo za zdravo telo« v maju in septembru v Radovljici, Kropi, Bohinju in na Bledu. 2. Plavanje »Za vitko postavo je plavanje zdravo« v juliju in avgustu v Radovljici, Kropi in na Bledu. OSZS in ZTKO sta si za letošnje leto zadala tudi nalogo, da usposobita vsaj 4 kandidate za organizatorje rekreacije, ki naj bi delovali v TOZD oziroma OZD. V ta namen 'Zveza sindikatov Slovenije prireja ustrezne tečaje. To je program športne komisije pri OSZS Radovljica. Kaj pa pripravlja poleg sodelovanja na vseh zgoraj navedenih prireditvah komisija za šport in rekreacijo v Verigi, smo vas že obvestili na sindikalnih občnih zborih. Franci Vovk Šport v SŽ Tudi komisija za rekreacijo pri Slovenskih železarnah je na zadnji seji 14.12.1977 sprejela program za leto 1978. Obseg in oblika tekmovanj ter pohodov bo ostala enaka kot lani. Tudi letos bodo tekmovanja razdeljena na tri dele: zimski, pomladanski in jesenski del. Tudi letos bomo organizirali 3 planinske pohode: na Triglav (septembra), na Okrešelj, Uršljo goro pa bo letos zamenjala Raduha. Točni termini bodo določeni konec januarja, ko bodo znane proste sobote vseh članic SŽ. a) zimske igre: sankanje: prireditelj Plamen Kropa, veleslalom: prireditelj Veriga, teki: prireditelj Veriga. Predvidoma bi bile konec februarja ali v začetku marca; b) spomladanske igre: prireditelj Železarna Ravne, predvidoma sredi junija v naslednjih disciplinah: kegljanje, košarka, namizni tenis, plavanje, atletika; c) jesenski del v prvi polovici septembra v organizaciji Železarne Jesenice v panogah: nogomet, odbojka, balinanje, streljanje, šah in ribolov; d) planinski pohodi: Okrešelj: prireditelj Železarna Štore; Raduha: prireditelj Železarna Ravne; Triglav: prireditelj Železarna Jesenice. Zimski del (veleslalom in teki) bo torej letos organizirala naša komisija za šport. Organizacija bo zahtevala precej sredstev in veliko angažiranosti prirediteljev. Tekmovanje bo predvidoma v soboto 25. februarja. Veleslalom bomo organizirali na Zatmiku, smučarske teke pa v Gorjah. Tekmovanje v sankanju bodo na isti dan organizirali Kroparji. Proga bo speljana z Jamnika. Razglasitev rezultatov pa bo še isti dan skupna na Bledu. Upam, da se bomo dobro odrezali tako po tekmovalni plati kot po organizacijski in da se bodo slovenski železarji prijetno počutili med nami. Franci Vovk NAGRADNA KRIŽANKA Ft • JdikA Skopje ItruL biasci- co. Vaič/č- Samog- fasn.dk 2oza Čtrrn-2 udarec v vroče iel tuo Tinnito j- Otep- ee Cane te Cc vadilo d/ušf- ustava * p||3i Rii ! yi h» ! 1 F" ofriit a drž. ava refold. H- m i&oE-o. 5*' ü lataicc [ ▼ ▼ <5 rita. či'k a fi v stri ja i^ra fan l'arto. ox.irae. i ai mat /voli. 5p vom-Stana *ČrU.o. p o