MP 03 Cogetinci–Radmožanci pododsek Beltinci–Radmožanci Kalinovnjek pri Turnišču . . Branko Kerman Kalinovnjek pri Turnišču Bojan Djurić, Zdravka Hincak, Zoran Milič . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 33 Kalinovnjek pri Turnišču Uredniški odbor Avtor Sodelavci Recenzenti Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Branko Kerman Bojan Djurić akad. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Pokrajinski muzej Murska Sobota Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član branko.kerman@guest.arnes.si Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Tina Žerjal Izdajatelj Zdravka Hincak Zavod za varstvo kulturne dediščine Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Odsjek za arheologijo, Filozofski fakultet, Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Sveučilište u Zagrebu Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Ivana Lučića 3, HR-10002 Zagreb Zanj zdhincak@inet.hr dr. Špela Karo Jelka Pirkovič, generalna direktorica Zavod za varstvo kulturne dediščine Zoran Milič Center za preventivno arheologijo Narodni muzej Slovenije Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Prešernova cesta 20 SI-1000 Ljubljana Lektorja zoran.milic@nms.si Martina Rotar: slovenščina Meta Osredkar: angleščina Tehnična priprava Maja Jerala, Nives Spudić Načrt najdišča Iztok Petek Geodetske izmere Geoking, Geodetske in turistične storitve, d.o.o. Gradišče 1c, SI-9251 Tišina Računalniška obdelava in priprava slik Iztok Petek Risbe predmetov Tina Balant, Jožica Hrustel Fotografije predmetov Tomislav Vrečič Aerofotografije Branko Kerman Fotografije Tomi Ribarič Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Ljubljana, marec 2013 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah 903/904(497.4Turnišče) Slovenije so brezplačne. KERMAN, Branko http://www.zvkds.si/saas Kalinovnjek pri Turnišču / Branko Kerman ; [sodelavci] Bojan Djurić, Zdravka Hincak, Zoran Milič ; [načrt najdišča Iztok Petek ; risbe predmetov Tina Balant, Jožica Hrustel ; fotografije predmetov Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. Tomislav Vrečič, aerofotografije Branko Kerman, fotografije Tomi Ribarič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 33) ISBN 978-961-6902-20-5 ISBN 978-961-6902-21-2 (pdf) 265989888 . Kazalo Uvod 5 Katalog stratigrafskih enot 50 Lasinjske jame 50 Jame kulture keramike z brazdastim vrezom 67 Geografski in geomorfološki oris najdišča 6 Časovno nopredeljene jame lasinjske kulture in kulture keramike z brazdastim vrezom 75 Rimsko obdobje 83 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Novoveške jame 85 Arheološki oris prostora 12 Katalog gradiva 90 Gradivo z izkopavanj 90 Gradivo s površinskih pregledov 234 Opis najdišča in način izkopavanja 15 Analize 240 Bakrena doba 23 Zooarheološke analize kostnih ostankov Lasinjska kultura Zdravka Hincak 240 Naselbinske ostaline 23 Results of Radiocarbon Dating 242 Časovna opredelitev keramike 27 Analiza sestave kovine šila iz Kalinovnjeka Sklep 36 Zoran Milič 244 Kultura keramike z brazdastim vrezom 39 Sklep 245 Naselbinske ostaline 39 Tipološka in časovna opredelitev keramike 40 Sklep 47 Literatura 247 Rimska poselitev 48 Indeks stratigrafskih enot 249 Dodatek 1 252 . . Uvod Arheološko najdišče Kalinovnjek pri Turnišču je bilo odkrito leta 2005 na trasi avtocestnega odseka MP 03 Cogetinci–Radmožan- ci, pododsek 03/3 Beltinci–Radmožanci (Pogodba DARS MP 04 Beltinci-Lendava 1139/05) z ekstenzivnim terenskim pregledom (Djurić 2005). Terenski pregled celotnega avtocestnega odseka je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheolo- ško dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba MP 04 Beltinci-Lenda- va DARS 515/06) in je potekal od aprila do junija 2006. Na najdišču so bile izkopane štiri testne sonde za ugotavljanje stratigrafskih plasti na najdišču. Rezultati testnih raziskav so na osnovi pobra- nih keramičnih najdb pokazali, da je bilo območje Kalinovnje- ka poseljeno v prazgodovini, v manjši meri pa v rimskem obdo- bju. Naselbinski ostanki so bili ugotovljeni na parcelnih št. 4662, 4668, 4669, 4670, 4671,4672, 4673, 4674, 4675, 4676, 4677, 4678, 4679, 4680, 4681/1,2, 4682, 4683, 4684, 4685, 4686, 4687, 4688, 4689, 4690/1,2, 4691, 4722, 4723, 4724, 4725, 4726, 4727,4728, 4729, 4730, 4731, 4732, 4733 k.o. Turnišče (Djurić et al. 2006). Zaščitno arheološko izkopavanje najdišča na površini 23.000 m2 je bilo opravljeno s pogodbo DARS št. 889/06. Izkopavanja na ar- heološkem najdišču Kalinovnjek, ki so potekala od 20. 9. do 28. 11. 2006, je opravila ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobo- ta pod vodstvom Branka Kermana in arheologov Evgena Lazar- ja, Ivana Žižka in Dašenke Cipot. Sodelovali so tudi študentje ar- heologije Mirko Klemenčič, Monika Zorko in Lea Hadler, muzejski konservator tehnik Jože Varga in 21 delavcev. Za fotografijo na terenu je skrbel Tomi Ribarič, geodetske izmere sta opravila Iztok Petek in Aleš Bobič ter Geoking iz Gradišča. Konservatorski nad- zor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVNKD OE Maribor), nadzor DDC pa Srečko Forstnerič. Strokovno podporo izkopavanjem so nudili zunanji sodelavci. Zooarheološke in antropološke analize kostnih ostankov je opra- vila Zdravka Hincak. Radiokarbonske datacije oglja so analizira- li v Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universität, Kiel, Nemčija (Pieter M. Groo- tes). Geoking iz Murske Sobote je izdelal načrt geodetskih izmer izkopnega polja. Predmete je fotografiral Tomi Vrečič, risbe je iz- delala Tina Balant. Arheološko gradivo je restavrirala Katja Sukič. Arhiv najdišča si je 17. 11. 2008 ogledala komisija v sestavi Bo- jan Djurić, Janez Dular, Boris Vičič in Branko Kerman, ki je dolo- čila potencial arheološkega najdišča in določila količino gradiva za objavo. Na najdišču Kalinovnjek so bile z zaščitnimi arheološkimi izkopa- vanji ugotovljene poselitev s konca mlajše kamene dobe in ba- krene dobe (lasinjska kultura in horizont keramike z brazdastim vrezom) ter posamezne jame in naključne najdbe iz antičnega obdobja. Večje število neopredeljenih vkopov so jame, ki so geo- loškega ali novodobnega nastanka. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 5 Geografski in geomorfološki oris najdišča Arheološko najdišče Kalinovnjek je ležalo v ravnini na predelu davskimi goricami na vzhodu in Goričkim gričevjem na severu. prostranih polj jugozahodno od Turnišča in severno od vasi Lipa. Kalinovnjek leži v osrednjem delu obsežnega aluvialnega polja, Naselbina se je oblikovala na podolgovati rahlo dvignjeni pešče- ki ga prekrivajo karbonatni prod in peski. Nepoplavno območje, ni terasasti sipini, ki je izstopala med ravnim poljem. Značilne rodovitna prst in primerne klimatske razmere so bile ugodne za sipine oziroma prekmursko valovito polje so pogoste na obmo- intenzivno kmetijstvo in zgoščeno poselitev vse do danes (Perko/ čju vasi med Lipovci in Turniščem. Ta valoviti in razgibani relief je Orožen Adamič 1998, 564–569). ponekod zasajen tudi z vinsko trto. Najdišče je s severne strani Geološko osnovo oz. podlago na najdišču je sestavljal peščen zamejevala poljska pot. Raztezalo se je med arheološkima najdi- prod, ki ga je nasula Mura. Pod ornico so si sledili peščeni sedi- ščema Gorice na vzhodu in Turnišče na zahodnem delu izkopane menti aluvialnega naplavinskega peska. Spodnji horizont oz. avtocestne trase. Najdišče so pred arheološkim posegom prekri- peščeni sloj (Ab) je vseboval več humusa od zgornjega horizon- vale njivske površine (sl. 1–5). ta (Ap), ki bi naj bil nanesen z oranjem iz najvišjih delov pešče- V širšem geografskem pomenu je območje Kalinovnjeka del po- ne sipine in je prekril nekdanja, danes pokopana tla oz. horizont krajine Dolinsko, ki se razprostira med reko Muro na jugu, Len- (Ab) (sl. 6). Geološka sestava tal kaže na aluvialen peščen nanos, ki ga na- 1 Geografski položaj najdišča Kalinovnjek na DMR 100©GURS. kazujejo tudi meritve magnetne susceptibilnosti. Rezultati me- ritev so pokazali, da je bilo sedimentacijsko okolje poenoteno brez opaznih vmesnih sedimentacijskih prekinitev s posedimen- tacijskim razvojem vred. Rahlo večje vrednosti v zgornjem delu merjenega profila gredo verjetno na račun aluvialnega izpira- nja biogenih magnetnih mineralov iz zgornjih horizontov (orni- ce). Nekoliko večje razlike med posameznimi meritvami na dnu profila gredo na račun bočne spremenljivosti. Odstopanja niso značilna in jih ne moremo razložiti v smislu okoljskih sprememb (Verbič 2006). 2 Položaj najdišča Kalinovnjek: vir Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga 3 Raziskani predel najdišča Kalinovnjek na trasi AC MP 03 Beltinci-Len- Založba, d. o. o. M 1:100 000. dava, M 1:20 000; podlaga TTN5 listi K283400 in K283500, ©GURS. 00 . 1+00 0. R=7 R=51 3 =15 Rh= Rh= h= 00 . 1+50 0. 4 00 0. 2+0 0. 5 116 5.7+50.00 116 5.7+50.00 00 . 2+50 0. 117 5.8+00.00 117 6 5.8+00.00 118 5.8+50.00 118 0 00 3+00. 0. 7 5.8+50.00 119 5.9+00.00 119 00 0. 5.9+00.00 3+5 0. 8 120 5.9+50.00 120 5.9+50.00 121 6.0+00.00 00 0. 4+0 0. 9 122 6.0+50.00 00 0. 4+5 0. 10 123 6.1+00.00 25 74. 4+ 0. 1 11 ave obdel a ej m 124 6.1+50.00 JP 9 h = Rh= 301 20 125 6.2+00.00 126 6.2+50.00 127 6.3+00.00 128 6.3+50.00 129 6.4+00.00 130 6.4+50.00 131 6.5+00.00 6+675.710 132 6.5+50.00 A= 2400.000 A=-3000.000 133 6.6+00.00 134 6.6+50.00 135 6.7+00.00 136 6.7+50.00 137 6.8+00.00 00 . 0+00 0. 1 138 6.8+50.00 ave el obd a ej m 00 . 0+50 0. 2 139 6.9+00.00 00 . 1+00 0. 140 6.9+50.00 3 00 0. 141 7.0+00.00 1+5 0. 4 142 7.0+50.00 00 . 2+00 0. 5 143 7.1+00.00 00 . 2+50 0. 6 144 7.1+50.00 00 . 3+00 0. 145 7.2+00.00 7 00 50. 3+ 146 7.2+50.00 0. 8 147 7.3+00.00 00 0. 4+0 0. 9 148 7.3+50.00 00 0. 4+5 0. 10 149 7.4+00.00 74 5. 4+7 0. 1 11 150 7.4+50.00 ve a obdel a ej m JP 930261 151 7.5+00.00 152 7.5+50.00 153 7.6+00.00 154 7.6+50.00 155 7.7+00.00 156 7.7+50.00 157 7.8+00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 6 4 Pogled na najdišče Kalinovnjek pri Turnišču iz zraka. 5 Pogled iz zraka na raziskani predel najdišča. 6 Profil tal na zahodnem delu najdišča (po Verbič 2006). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je med aprilom in junijem leta 4689, 4690/1,2, 4691, 4722, 4723, 4724, 4725, 4726, 4727, 4728, 2006 opravila ekipa pod vodstvom Branka Kermana (Djurić et 4729, 4730, 4731, 4732, 4733 k.o. Turnišče (sl. 7–15). V celoti so bile al. 2006). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parcelah št. 4662, to njivske površine, ki so bile v času pregleda deloma preora- 4668, 4669, 4670, 4671, 4672, 4673, 4674, 4675, 4676, 4677, 4678, ne, zasajene s poljskimi kulturami ali opuščene, vendar pa je 4679, 4680, 4681/1,2, 4682, 4683, 4684, 4685, 4686, 4687, 4688, bila stopnja vidljivosti na vseh njivskih površinah dokaj enotna (uporabljano je bilo 5 stopenj površinske vidljivosti) in oprede- 7 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Kalinovnjek na vojaški kar-ljena s stopnjo 3 (glej Dodatek 1). ti iz leta 1784; M 1:20 000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferencirana. R=15 3 =15 R Na pregledani površini je bilo pobranih 2570 artefaktov, 11 žival- h = Rh= h= 00 . 1+50 0. 4 00 . 2+00 0. 5 skih kosti in 1 živalski zob (glej Dodatek 1). Med artefakti prevla- 116 5.7+50.00 116 00 50. 2+ 0. 117 5.8+00.00 117 6 5.8+00.00 118 5.8+50.00 118 00 00. 3+ 0. dujejo fragmenti (predvsem moderne in novoveške) keramike 7 5.8+50.00 119 5.9+00.00 119 00 . 5.9+00.00 3+50 0. 8 120 5.9+50.00 120 5.9+50.00 121 6.0+00.00 00 (skupaj 1749 kosov oz. 68,05 %; prevladujejo odlomki loncev, vr- 00. 4+ 0. 9 122 6.0+50.00 00 . 4+50 0. 10 123 6.1+00.00 1 11 čev in glaziranih skled različnih velikosti) in gradbenega mate- ave obdel a ej m 124 6.1+50.00 JP 930120 h = Rh= 125 6.2+00.00 126 6.2+50.00 riala, predvsem opeke (skupaj 602 kosa oz. 23,42 % vseh arte- 127 6.3+00.00 128 6.3+50.00 faktov) in ožgane gline (37 kosov oz. 1,44 %), tem pa sledijo kosi 129 6.4+00.00 130 6.4+50.00 131 6.5+00.00 plastike (96 kosov oz. 3,7 %), kosi stekla (63 kosov oz. 2,5 %), kosi 6+675.710 132 6.5+50.00 A= 2400.000 A=-3000 .000 133 6.6+00.00 železa (7 kosov oz. 0,72 %). Nekaj je bilo na tej površini pobra- 134 6.6+50.00 135 6.7+00.00 136 6.7+50.00 nih različnih kosov gume (4 oz. 0,16 %), aluminija (4 oz. 0,16 %) in 137 6.8+00.00 00 00. 0+ 0. 1 138 6.8+50.00 ave el obd a ej m 00 0. 0+5 0. žlindre (2 oz. 0,07 %), kar vse kaže na ne najbolj čiste njivske po- 2 139 6.9+00.00 00 00. 1+ 0. 140 6.9+50.00 3 00 0. 141 7.0+00.00 1+5 0. vršine (skupno 7,31 % modernih ne keramičnih artefaktov). Med 4 142 7.0+50.00 00 . 2+00 0. 5 143 7.1+00.00 00 50. 2+ 0. fragmenti keramike je bilo odkritih 372 kosov (21,27 %) arheolo- 6 144 7.1+50.00 00 0. 3+0 0. 145 7.2+00.00 7 00 50. 3+ 0. 146 7.2+50.00 ško povednih fragmentov keramike, od tega 292 kosov (16,7 %) 8 147 7.3+00.00 00 0. 4+0 0. 9 148 7.3+50.00 00 50. 4+ 0. prazgodovinske in 80 kosov (4,57 %) antične keramike. Določitev 10 149 7.4+00.00 74 75. 4+ 0. 1 11 150 7.4+50.00 ave l obde a ej m JP930261 151 7.5+00.00 keramike je opravila Irena Šavel. 152 7.5+50.00 153 7.6+00.00 Na pregledanem območju je bilo pod vodstvom Ane Plestenjak 154 7.6+50.00 155 7.7+00.0 0 156 7.7+50.00 in Reneja Masaryka izkopanih osem (8) testnih jarkov (TJ) veliko- 157 7.8+00.00 sti 1 m x 1 m. Distribucija prazgodovinskih in antičnih artefaktov ter njihovo število je na pregledani površini potrdilo večje in manjše kon- 8 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Kalinovnjek na trasi AC Co-centracije, ki jih je bilo mogoče interpretirati kot ostanke razpr- getinci-Radmožanci MP 03/2 na digitalnem ortofoto posnetku, R=15 M 1:20 000; lista K283562C in K283462C©GURS. 3 šene poselitve oz. ostanke objektov take poselitve. Testni jarki so =15 Rh= Rh= h= 00 . 1+50 0. 4 00 . 2+00 0. 5 pokazali, da leži najdišče na meljasto peskasti osnovi, ki leži na 116 5.7+50.00 116 00 50. 2+ 0. 117 5.8+00.00 117 6 5.8+00.00 118 5.8+50.00 118 00 00. 3+ 0. aluvijanem produ pleistocenske murske ravnice. 7 5.8+50.00 119 5.9+00.00 119 00 . 5.9+00.00 3+50 0. 8 120 5.9+50.00 120 5.9+50.00 121 6.0+00.00 00 00. 4+ 0. 9 9 Diagram površinskih najdb v %. 122 6.0+50.00 00 . 4+50 0. 10 123 6.1+00.00 1 11 ave obdel a ej m 124 6.1+50.00 JP 930120 h = Rh= prazgodovinska keramika 16,70 % 125 6.2+00.00 126 6.2+50.00 127 6.3+00.00 antična keramika 4,57 % 128 6.3+50.00 129 6.4+00.00 novodobna keramika 78,73 % 130 6.4+50.00 131 6.5+00.00 6+675.710 132 6.5+50.00 A= 2400.000 A=-3000 .000 133 6.6+00.00 134 6.6+50.00 135 6.7+00.00 136 6.7+50.00 137 6.8+00.00 00 00. 0+ 0. 1 138 6.8+50.00 ave el obd a ej m 00 0. 0+5 0. 2 139 6.9+00.00 00 00. 1+ 0. 140 6.9+50.00 3 00 0. 141 7.0+00.00 1+5 0. 4 142 7.0+50.00 00 . 2+00 0. 5 143 7.1+00.00 00 50. 2+ 0. 6 144 7.1+50.00 00 0. 3+0 0. 145 7.2+00.00 7 00 50. 3+ 0. 146 7.2+50.00 8 147 7.3+00.00 00 0. 4+0 0. 9 148 7.3+50.00 00 50. 4+ 0. 10 149 7.4+00.00 74 75. 4+ 0. 1 11 150 7.4+50.00 ave l obde a ej m JP930261 151 7.5+00.00 152 7.5+50.00 153 7.6+00.00 154 7.6+50.00 155 7.7+00.0 0 156 7.7+50.00 157 7.8+00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 8 129 6.4+00.00 10 Pregledane površine najdišča in lokacije testnih jarkov, M 1:4000. 130 6.4+50.00 A B C 131 6.5+00.00 D E 6+675.710 1 2 132 6.5+50.00 3 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 8 9 10 11 12 134 6.6+50.00 13 TJ 1 TJ 8 14 15 16 17 135 6.7+00.00 18 TJ 2 19 20 21 22 136 6.7+50.00 23 TJ 3 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 TJ 4 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 TJ 5 34 35 0.0+50.00 36 37 TJ 7 2 139 6.9+00.00 38 39 TJ 6 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 129 6.4+00.00 11 Razprostranjenost prazgodovinske keramike, ožgane gline in kremena, M 1:4000. prazgodovinska keramika 130 6.4+50.00 1–3 A 4–6 B C 131 6.5+00.00 7–10 D E 6+675.710 11–15 1 2 132 6.5+50.00 3 16 in več 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 ožgana glina 8 9 10 1–2 11 12 134 6.6+50.00 3–4 13 14 15 5–8 16 17 135 6.7+00.00 18 19 20 kremen 21 22 1–2 136 6.7+50.00 23 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 34 35 0.0+50.00 36 37 2 139 6.9+00.00 38 39 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 9 129 6.4+00.00 12 Razprostranjenost rimske keramike, M 1:4000. 1–3 130 6.4+50.00 4–6 A 7–10 B C 131 6.5+00.00 11–15 D E 6+675.710 16 in več 1 2 132 6.5+50.00 3 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 8 9 10 11 12 134 6.6+50.00 13 14 15 16 17 135 6.7+00.00 18 19 20 21 22 136 6.7+50.00 23 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 34 35 0.0+50.00 36 37 2 139 6.9+00.00 38 39 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 129 6.4+00.00 13 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike, M 1:4000. 1–5 130 6.4+50.00 6–10 A 11–15 B C 131 6.5+00.00 16–20 D E 6+675.710 21 in več 1 2 132 6.5+50.00 3 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 8 9 10 11 12 134 6.6+50.00 13 14 15 16 17 135 6.7+00.00 18 19 20 21 22 136 6.7+50.00 23 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 34 35 0.0+50.00 36 37 2 139 6.9+00.00 38 39 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 10 129 6.4+00.00 14 Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala, M 1:4000. 1–10 130 6.4+50.00 11–20 A 21–30 B C 131 6.5+00.00 31–40 D E 6+675.710 41 in več 1 2 132 6.5+50.00 3 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 8 9 10 11 12 134 6.6+50.00 13 14 15 16 17 135 6.7+00.00 18 19 20 21 22 136 6.7+50.00 23 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 34 35 0.0+50.00 36 37 2 139 6.9+00.00 38 39 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 129 6.4+00.00 15 Razprostranjenost novodobnega stekla, železa in plastike, M 1:4000. železo 130 6.4+50.00 steklo A plastika B C 131 6.5+00.00 D E 6+675.710 1 2 132 6.5+50.00 3 4 A= 2400.000 5 A=-3000.000 6 7 133 6.6+00.00 8 9 10 11 12 134 6.6+50.00 13 14 15 16 17 135 6.7+00.00 18 19 20 21 22 136 6.7+50.00 23 24 25 26 27 137 6.8+00.00 28 29 0.0+00.00 30 31 32 138 6.8+50.00 33 34 35 0.0+50.00 36 37 2 139 6.9+00.00 38 39 40 41 0.1+00.00 42 140 6.9+50.00 43 3 44 45 46 47 141 7.0+00.00 48 0.1+50.00 49 4 50 142 7.0+50.00 0.2+00.00 5 10m 143 7.1+00.00 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 11 Arheološki oris prostora Območje Turnišča je bilo v arheološki literaturi znano po dveh ki je ležalo zunaj nekdanjega poplavnega območja reke Ledave naključno najdenih kamnitih sekirah in rimskodobnem gomil- in potokov Mala Ledava in Črnega potoka. nem grobišču Popov log in Rousovi gomili (Šavel 1991, 80). Na številnih novoodkritih najdiščih Zagonce, Turnišče, Kalinov- Kakor so pokazali rezultati terenskih pregledov na avtocestni njek, Gorice, Brezje in na nekoliko odmaknjenem najdišču Nede- trasi južno od Turnišča, je bila poselitev usmerjena na ravninski lica so bila v letu 2006 izvedena zaščitna arheološka izkopavanja, predel obsežnega rahlo valovitega polja z izstopajočimi sipinami, 16 Lega novoodkritih najdišč na avtocestni trasi med Turniščem in Renkovci, po zaporedju si sledijo: Krčevine, Brezje, Gorice, Kalinovnjek, Turnišče in Zagonce. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 12 ki pričajo o strnjeni poselitvi prostora v različnih arheoloških ob- dobjih (sl. 16). Na najdišču Zagonce, ki leži zahodno od Turnišča in južno od Renkovec, sta bili raziskani naselje iz starejše bakrene dobe in antično gomilno grobišče z obodnimi jarki (Kavur 2006, 109–112). Arheološko najdišče z imenom Turnišče se je nahajalo na poljih zahodno od Turnišča. Naselbinske ostaline so na podlagi šte- vilnih keramičnih najdb opredeljene v čas konca mlajše kame- ne dobe in v bakreno dobo (Tomaž 2006, 103–108). V isto časov- no obdobje sodijo naselbinske ostaline iz Kalinovnjeka z redkimi rimskimi in s srednjeveškimi najdbami. Na najdišču Gorice južno od Turnišča je bila odkrita večfazna poselitev. Najstarejše ostali- ne in keramične najdbe sodijo v čas mlajše kamene dobe in ba- krene dobe oz. v lasinjsko kulturo in v horizont keramike z braz- dastim vrezom, torej v isti čas kakor naše najdišče Kalinovnjek. Prostor je bil spet poseljen v pozni bronasti dobi (Ha A). V to ča- sovno obdobje sodi tudi 5 žganih grobov z vzhodnega dela naj- dišča. Redke grobne najdbe nakita in manjšega keramičnega posodja kažejo na povezavo zlasti s panonskim prostorom (JZ Madžarska, Avstrija, delno Slovaška). Gorice so bile ponovno po- seljene v srednjem veku. Ostanki dveh kupolastih peči, kurišča, jame z žlindro, posamezne jame in keramično gradivo sodijo v 11. stoletje (Plestenjak 2010). Prav tako je bila sipina z ledinskim imenom Brezje pri Turnišču poseljena v času mlajše kamene dobe in bakrene dobe. Kakor nam kažejo na kratko predstavljena arheološka najdišča, je bi prostor turniških polj zelo gosto poseljen predvsem v različ- nih prazgodovinskih obdobjih, skromneje sta bili zaznani rimska in srednjeveška poselitev. Veliko število na novo odkritih potencialnih arheoloških najdišč z aero posnetki, ki se kažejo oz. zarisujejo na posevkih v obli- ki krožnih, kvadratnih struktur, ravnih črt in majhnih krogcev, dodatno potrjujejo zelo zgoščeno poselitev na predelu polj med Renkovci in Turniščem (Kerman 2002). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 13 17 Načrt najdišča Kalinovnjek pri Turnišču z označenimi kvadranti in presekom, M 1:1500. A= 2400.000 raziskano območje A=-3000.000 presek 134 6.6+50.00 135 6.7+00.00 136 6.7+50.00 137 6.8+00.00 138 6.8+50.00 139 6.9+00.00 140 6.9+50.00 141 7.0+00.00 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 14 Opis najdišča in način izkopavanja Rezultati terenskih pregledov in sondiranj leta 2005 na najdišču glinenega peska (SE 3, SE 4, SE 6 in SE 7), ki so zapolnjevale neka- Kalinovnjek so podali izhodišča za izvedbo sistematičnih zavaro- tere predele na najdišču. valnih izkopavanj. Območja raziskav, predvsem prazgodovinske Stratigrafska slika arheoloških in geoloških plasti na najdišču poselitve, je zamejeval potek avtocestne trase. Najdišče v veliko- Kalinovnjek je bila dokaj enostavna. Med ornico (SE 1), ki je po- sti 23.000 m2 je bilo razdeljeno na 15 sektorjev, ki so bili razdelje- krivala celotno površino najdišča, in peščeno geološko podlago ni na kvadrante, velike 10 x 10 m. Plast ornice, debela od 0,32 m (SE 2) se je nahajala kulturna plast sivo rjavega glinenega peska do 0,35 m, je bila odstranjena strojno, sledilo je natančno čišče- (SE 3), predvsem na predelu med sek. II–IV. nje površine strojnega izkopa in nato ročno poglabljanje in izko- Kot kulturna plast je bila opredeljena sivo rjava plast sprije- pavanje odkritih arheoloških ostalin (sl. 17). te gline (SE 4) v osrednjem delu naselbine (sek. III–VI, kv. 10–16). Pred arheološkim posegom so najdišče Kalinovnjek prekrivale Na tem predelu sta bili tudi plast sivega proda (SE 5) in kulturna obdelovalne njivske površine. Najdišče, ki je ležalo na podolgo- plast sive meljaste gline z najdbami (SE 6). V osrednjem delu, v vati dvignjeni sipini, se je s padanjem terena postopoma zniže- sek. IV–V, kv. 20–21, kjer je bila največja zgostitev prazgodovin- valo v smeri od zahoda proti vzhodni strani izkopišča. Višin- skih objektov, pa je bila odkrita tudi plast temno rdečega sprije- ska razlika med skrajnim zahodnim in vzhodnim delom sipine je tega peska (SE 7). znašala 1 m do 1,50 m. Peščene plasti na najdišču je poškodovala Posamezne arheološke in geološke plasti na najdišču kaže pro- in delno uničila intenzivna kmetijska obdelava polj. Na zahodni fil, izkopan v sek. 3, kv. 13 (sl. 18, 19). strani in osrednjem delu je bila plast glinenega peska debelej- Proces dokumentacije odkritih arheoloških ostalin je potekal po ša, tanjšala se je proti vzhodnemu delu najdišča. Od nekdanjih ustaljenem preizkušenem modelu, ki se je uveljavil že na pred- jam in objektov so se ohranila le dna tistih, ki so bili globlje vko- hodnih izkopavanjih. Standardna dokumentacija je obsegala pani v geološko plast sipkega peska (SE 2). Veliko prazgodovin- opis vseh arheoloških ostalin v terenski arheološki dnevnik, vpis skih in nekaj novoveških keramičnih odlomkov je ležalo raztre- posameznih SE v interni obrazec, uporabo obrazca za eviden- senih in premešanih v ornici, kakor tudi v raznih plasteh sipkega co posebnih najdb (PN), risarsko in fotografsko dokumentiranje 18 Presek plasti na najdišču Kalinovnjek (SE 1, SE 2, SE 4, SE 5) v sek. 3, kv. 13. SE 1 - ornica SE 4 - sivkasto rjava plast sprijete melaste gline SE 2 - rumenkasto rjava plast sprijetega melastega peska (geološka osnova SE 5 - plast sivega proda Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 15 s klasično in z digitalno fotografijo ter geodetsko izmero v ra- dobe zemljanke, jame, peči, stojke, ki jih na osnovi interpretaci- čunalniškem programu Liscad in obdelavo podatkov v Autoca- je keramičnih najdb in radiokarbonskih 14C analiz uvrščamo v la- du. Vzorčenje oglja, kosti, semen in ostalih organskih ostankov sinjsko kulturo in v horizont keramike z brazdastim vrezom (sl. je potekalo v skladu z uveljavljeno metodologijo. Iz vsake strati- 20, 21). grafske enote smo vzeli celotno (100 %) količino vzorca sedimen- ta za mokro sejanje oziroma spiranje. Na najdišču Kalinovnjek so bile odkrite prazgodovinska poseli- tev in ostaline iz antičnega in slovanskega obdobja. Prevladuje- jo naselbinske ostaline s konca mlajše kamene dobe in bakrene 19 Geološke plasti pod ornico na Kalinovnjeku, M 1:1500. SE 2 SE 3 SE 4 SE 6 SE 7 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 16 20 Načrt arheoloških naselbinskih ostalin po obdobjih, M 1:1500. raziskano območje lasinja lasinja in kultura brazdastega vreza nedoločeno kultura brazdastega vreza rimsko obdobje novi vek 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 17 21 Načrt arheoloških naselbinskih ostalin po obdobjih, M 1:500. sek. 15 raziskano območje lasinja lasinja in kultura brazdastega vreza nedoločeno kultura brazdastega vreza sek. 14 rimsko obdobje novi vek 399 184 186 sek. 13 182 171 178 169 176 sek. 12 174 kv. 17 kv. 18 kv. 19 kv. 20 kv. 21 kv. 22 kv. 23 kv. 24 kv. 25 kv. 26 kv. 27 kv. 28 297 392 257 390 313 279 285 238 230/232 236 295 255 265 269 318 234 253 277 242 412 228 259 261 281 244/245 271 273 287 291 sek. 1 sek. 1 226 267 251 299 247 263 311 275 240 283 289 15 25 249 37 35 180 30 34 39 23 13 60/62 57 sek. 2 17 sek. 2 32 45 73 71 19 11 28 53 51 26 43 41 67 77 95 55 81 89 93 49 151 85 99 75 103 101 sek. 3 sek. 3 397 83 149 69 91 197/215 430 205 320 382 Bivalni objekt 188 199 201 354 326 424/434 403 209 316 191 314 189 401/426 380 193 195 438 372 211 sek. 4 418 213 sek. 4 422 Zemljanka 2 358 350/360 322 420 (401/434, 372) 356 428/436 376 207 Zemljanka 1 352 370 161 Zemljanka 3 394 409 109 127 107 155 432 203 105 141 113 111 Zemljanka 1 123 (203, 370, 376, 394, 432) sek. 5 sek. 5 117 407 115 121 Zemljanka 2 125 119 220 405/411 218 165 167 160 Zemljanka 3 163 sek. 6 sek. 6 159 224 157 216 222 345 338 kv. 1 kv. 2 kv. 3 kv. 4 kv. 5 kv. 6 kv. 7 kv. 8 kv. 9 kv. 10 kv. 11 kv. 12 kv. 13 kv. 14 kv. 15 kv. 16 332/340 sek. 7 sek. 7 336 328 330 361 sek. 8 sek. 8 363 Zemljanka 4 sek. 9 341 343 sek. 9 10m sek. 10 sek. 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 18 sek. 11 sek. 15 sek. 14 399 184 186 sek. 13 182 171 178 169 176 sek. 12 174 kv. 17 kv. 18 kv. 19 kv. 20 kv. 21 kv. 22 kv. 23 kv. 24 kv. 25 kv. 26 kv. 27 kv. 28 297 392 257 390 313 279 285 238 230/232 236 295 255 265 269 318 234 253 277 242 412 228 259 261 281 244/245 271 273 287 291 sek. 1 sek. 1 226 267 251 299 247 263 311 275 240 283 289 15 25 249 37 35 180 30 34 39 23 13 60/62 57 sek. 2 17 sek. 2 32 45 73 71 19 11 28 53 51 26 43 41 67 77 95 55 81 89 93 49 151 85 99 75 103 101 sek. 3 sek. 3 397 83 149 69 91 197/215 430 205 320 382 Bivalni objekt 188 199 201 354 326 424/434 403 209 316 191 314 189 401/426 380 193 195 438 372 211 sek. 4 418 213 sek. 4 422 Zemljanka 2 358 350/360 322 420 (401/434, 372) 356 428/436 376 207 Zemljanka 1 352 370 161 Zemljanka 3 394 409 109 127 107 155 432 203 105 141 113 111 Zemljanka 1 123 (203, 370, 376, 394, 432) sek. 5 sek. 5 117 407 115 121 Zemljanka 2 125 119 220 405/411 218 165 167 160 Zemljanka 3 163 sek. 6 sek. 6 159 224 157 216 222 345 338 kv. 1 kv. 2 kv. 3 kv. 4 kv. 5 kv. 6 kv. 7 kv. 8 kv. 9 kv. 10 kv. 11 kv. 12 kv. 13 kv. 14 kv. 15 kv. 16 332/340 sek. 7 sek. 7 336 328 330 361 sek. 8 sek. 8 363 Zemljanka 4 sek. 9 341 343 sek. 9 sek. 10 sek. 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 19 sek. 11 21 Načrt arheoloških naselbinskih ostalin po obdobjih, M 1:500. sek. 15 raziskano območje lasinja lasinja in kultura brazdastega vreza nedoločeno kultura brazdastega vreza sek. 14 rimsko obdobje 399 novi vek 184 186 sek. 13 182 171 178 169 176 sek. 12 174 kv. 17 kv. 18 kv. 19 kv. 20 kv. 21 kv. 22 kv. 23 kv. 24 kv. 25 kv. 26 kv. 27 kv. 28 297 392 257 390 313 279 285 238 230/232 236 295 255 265 269 318 234 253 277 242 412 228 259 261 281 244/245 271 273 287 291 sek. 1 sek. 1 226 267 251 299 247 263 311 275 240 283 289 15 25 249 37 35 180 30 34 39 23 13 60/62 57 sek. 2 17 sek. 2 32 45 73 71 19 11 28 53 51 26 43 41 67 77 95 55 81 89 93 49 151 85 99 75 103 101 sek. 3 sek. 3 397 83 149 69 91 197/215 430 205 320 382 Bivalni objekt 188 199 201 354 326 424/434 403 209 316 191 314 189 401/426 380 193 195 438 372 211 sek. 4 418 213 sek. 4 422 Zemljanka 2 358 350/360 322 420 (401/434, 372) 356 428/436 376 207 Zemljanka 1 352 370 161 Zemljanka 3 394 409 109 127 107 155 432 203 105 141 113 111 Zemljanka 1 123 (203, 370, 376, 394, 432) sek. 5 sek. 5 117 407 115 121 Zemljanka 2 125 119 220 405/411 218 165 167 160 Zemljanka 3 163 sek. 6 sek. 6 159 224 157 216 222 345 338 kv. 1 kv. 2 kv. 3 kv. 4 kv. 5 kv. 6 kv. 7 kv. 8 kv. 9 kv. 10 kv. 11 kv. 12 kv. 13 kv. 14 kv. 15 kv. 16 332/340 sek. 7 sek. 7 336 328 330 361 sek. 8 sek. 8 363 Zemljanka 4 sek. 9 341 343 sek. 9 10m sek. 10 sek. 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 20 sek. 11 sek. 15 sek. 14 399 184 186 sek. 13 182 171 178 169 176 sek. 12 174 kv. 17 kv. 18 kv. 19 kv. 20 kv. 21 kv. 22 kv. 23 kv. 24 kv. 25 kv. 26 kv. 27 kv. 28 297 392 257 390 313 279 285 238 230/232 236 295 255 265 269 318 234 253 277 242 412 228 259 261 281 244/245 271 273 287 291 sek. 1 sek. 1 226 267 251 299 247 263 311 275 240 283 289 15 25 249 37 35 180 30 34 39 23 13 60/62 57 sek. 2 17 sek. 2 32 45 73 71 19 11 28 53 51 26 43 41 67 77 95 55 81 89 93 49 151 85 99 75 103 101 sek. 3 sek. 3 397 83 149 69 91 197/215 430 205 320 382 Bivalni objekt 188 199 201 354 326 424/434 403 209 316 191 314 189 401/426 380 193 195 438 372 211 sek. 4 418 213 sek. 4 422 Zemljanka 2 358 350/360 322 420 (401/434, 372) 356 428/436 376 207 Zemljanka 1 352 370 161 Zemljanka 3 394 409 109 127 107 155 432 203 105 141 113 111 Zemljanka 1 123 (203, 370, 376, 394, 432) sek. 5 sek. 5 117 407 115 121 Zemljanka 2 125 119 220 405/411 218 165 167 160 Zemljanka 3 163 sek. 6 sek. 6 159 224 157 216 222 345 338 kv. 1 kv. 2 kv. 3 kv. 4 kv. 5 kv. 6 kv. 7 kv. 8 kv. 9 kv. 10 kv. 11 kv. 12 kv. 13 kv. 14 kv. 15 kv. 16 332/340 sek. 7 sek. 7 336 328 330 361 sek. 8 sek. 8 363 Zemljanka 4 sek. 9 341 343 sek. 9 sek. 10 sek. 10 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 21 sek. 11 172.6 173.8 173.5 172.8 173.4 172.6 sek. 12 174.5 172.7 22 Načrt naselbinskih ostalin iz obdobja lasinjske kulture, M 1:1000. sek. 1 174 raziskano območje sek. 2 174.4 zemljanke 172.6 jame 173.1 sek. 3 172.9 ognjišče 173.8 172.4 sek. 4 sek. 13 172.5 174.6 172.8 173.4 sek. 14 172.5 174.2 sek. 15 173.2 174.6 240 399 172.4 174.5 242 172.9 15 182 174.4 174.3 244 174.1 kv. 3 253 172.7 174.1 kv. 4 25 174.3 kv. 5 173.7 184 186 28 30 37 171 kv. 6 174.3 35 34 257 169 178 26 32 173.0 174.1 174 45 259 176 kv. 7 41 43 172.7 kv. 8 174.3 265 174.1 kv. 9 173.9 173.7 173.7 67 kv. 10 173.3 kv. 17 kv. 11 kv. 18 172.8 kv. 12 174.1 173.8 kv. 19 173.9 73 kv. 13 174.1 173.7 kv. 20 kv. 14 173.4 kv. 21 428 kv. 15 197 kv. 22 173.1 173.9 199 313 kv. 16 91 173.9 173.7 438 201 174.1 kv. 23 430 326 173.7 420 314 sek. 7 kv. 24 432 424 173.6 401 Zemljanka 1 203 Zemljanka 2 372 394 kv. 25 370 403 376 kv. 26 163 418 285 173.2 159 173.7 Zemljanka 3 380 sek. 8 174.2 173.9 289 174 173.8 KALINOVNJEK 173.7 sek. 9 173.7 sek. 2 173.8 338 173.7 173.6 sek. 3 173.3 Zemljanka 4 343 sek. 4 sek. 10 173.5 173.7 sek. 5 173.4 sek. 6 173.2 sek. 7 sek. 11 sek. 8 1 173.3 0m sek. 9 173.4 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 22 sek. 10 172.8 173.2 173.0 Bakrena doba Večina odkritih prazgodovinskih naselbinskih ostalin na najdi- Ostale jame so bile razporejene posamezno ali v manjših skupi- šču Kalinovnjek je bila s konca mlajše kamene dobe in iz srednje nah na raznih delih na najdišču. Na severozahodnem delu naj- bakrene dobe; na osnovi analize keramičnih najdb in 14C radio- dišča je bila odkrita manjša skupina jam (SE 240, SE 245, SE 242, karbonskih datacij iz raziskanih objektov jih lahko opredelimo v SE 15, SE 25) z ognjiščem SE 253, kamor prištevamo tudi skupino lasinjsko kulturo in horizont keramike z brazdastim vrezom oz. jam SE 26–32, SE 37, SE 38, SE 40, SE 41–45 in ognjišče SE 34 iz sek. Retz-Gajary kulturo. 2, kv. 11–12 (sl. 24). Posamezne jame so znane tudi s severnega Poselitev na Kalinovnjeku je bila razpršena v obliki posameznih roba najdišča (SE 313, SE 285 in SE 289) in s skrajnega vzhodnega zgostitev in skupin jam po celotnem izkopišču. Intenzivna ob- roba naselbine (SE 338, SE 343). delava njivskih površin je v preteklosti močno poškodovala do- Med odkritimi naselbinskimi ostalinami so bile zemljanke, ven- kaj debele peščene nanose. Oranje je poškodovalo tudi više leže- dar so prevladovale odpadne in shrambne jame ter ognjišča, če jame, predvsem pa kulturne plasti SE 3, SE 4, SE 6, SE 7, ki so se slabo pa so se ohranile luknje za lesene stojke. nahajale med ornico SE 1 in peščeno prodnato geološko podlago SE 2. V teh plasteh je bila odkrita večja količina keramičnih najdb, Zemljanke uteži, vretenc, kalupov, žrmelj in kamnitega orodja. Zaradi fra- gmentarne ohranjenosti odlomkov smo jih le s težavo kulturno Na najdišču so bile odkrite štiri zemljanke. Zemljanki 1 in 2 (SE opredelili (G1–206, G400–507). Določanje kulturne pripadnosti 203/432/ 394/370, SE 426/372 in SE 376) sta se nahajali v sek. IV–V, nekaterih najdb so omogočale odkrite jame s sorodnim keramič- kv. 20–21, tvorilo ju je več različnih jam. Nekaj deset metrov juž- nim gradivom. neje je bila tretja zemljanka (SE 159), četrta (SE 343) pa je ležala Prav tako se večjemu številu jam zaradi skromnih in fragmentar- na jugovzhodnem robu najdišča. no ohranjenih keramičnih najdb ni dalo točno določiti kulturne Zemljanka 1 (SE 203/432/394/370) je bila največja med njimi, tvori- pripadnosti. Opredelili smo jih kot jame lasinjske kulture oz. kul- le so jo tri večje jame, ena manjša jama in jama za stojko. Strati- ture keramike z brazdastim vrezom (SE 11, SE 13, SE 19, SE 23, grafski odnos med posameznimi jamami glede na stike med nji- SE 69–77, SE 83–93, SE 97, SE 101, SE 105, SE 125, SE 165, SE 218, mi kaže, da se je zemljanka najverjetneje širila od prvotne jame SE 220, SE 226, SE 228, SE 234, SE 247–251, SE 255, SE 261, SE SE 263, SE 432, sledili sta jami SE 230 in SE 370. Najmlajša med njimi pa je SE 279–287, SE 295–299, SE 318–322, SE 326, SE 341, SE 350, SE 361, jama SE 394, ki je bila vkopana med jami SE 203 in SE 370 ter lu- SE 363, SE 382, SE 407, SE 409, SE 436, SE 438). knja za stojko SE 376. Sredinski del zemljanke predstavlja večja V bakreno dobo uvrščamo tudi skupino ognjišč (SE 169, SE 171, okrogla jama SE 203, velika 2,1 x 2,1 m in globoka 0,20 m, v ka- SE 174, SE 176, SE 178, SE 184, SE 186) in posamezna ognjišča (SE 253, teri so bile skromne keramične najdbe (G293, G294). Na zaho- SE 257, SE 259, SE 399), ki so bila brez najdb, a strnjena predvsem dni strani se je stikala z ovalno jamo SE 432, veliko 2,61 x 1,57 m na severnem robu izkopanega polja. in globoko 0,20 m. Na vzhodni strani pa z okroglo jamo SE 370, veliko 2,39 x 1,75 m in globoko 0,27 m. V jami so bili najdeni ve- Lasinjska kultura čji lonec, črepinje več posod in kamnit tolkač ter kamnit odbitek Naselbinske ostaline (G374–380). Med jamama SE 370 in SE 203 se je nahajala okrogla jama SE 394, velika 1 x 1 m in globoka 0,32 m (G381, G382). Sestav- ni del zemljanke je bila tudi ovalna jama za stojko SE 376, velika 0,43 x 0,39 m, ki se je nahajala ob robu jame SE 370, mejila je tudi na jamo SE 401/426 zemljanke 2. Celotna dolžina zemljanke 1, ki je Najstarejša odkrita poselitev na Kalinovnjeku sodi v lasinjsko imela podolgovat zaobljen tloris, je znašala 5 m, njena širina pa kulturo (sl. 22). Glede na geološko razgibanost terena so bile na- od 2,6 m do 1,70 m. selbinske ostaline zgoščene na treh delih najdišča. Njihova kon- Drugi večji objekt oz. zemljanka 2, velika 4,20 x 3 m, je ležala v bli- centracija (SE 372, SE 376, SE 424, SE 426, SE 370, SE 314, SE 401, žini zemljanke 1. Sestavljena je bila iz dveh večjih jam (SE 401 in SE 394, SE 203, SE 432, SE 420, SE 430, SE 201, SE 91, SE 438) je bila 372). Starejša jama ovalne oblike SE 401, velika 2,93 x 1,95 m in glo- odkrita na osrednjem nekoliko dvignjenem delu najdišča v sek. boka 0,81 m, je bila zapolnjena s tremi plastmi (SE 401/426/435), IV–V in kv. 20–21 (sl. 23, sl. 24). Skupina jam s površino okrog 20 x ki so vsebovale skromne keramične odlomke. Na vzhodni strani 15 m je bila vkopana v trdo temno rdečo peščeno geološko pod- se je stikala z mlajšo in nekoliko manjšo ovalno jamo SE 372, veli- lago in se je razlikovala od ostalih lasinjskih jam, vkopanih v ru- ko 2,6 x 1,9 m in globoko od 0,16 do 0,35 m. Jama je vsebovala ve- menkasto peščeno osnovo. Prva skupina jam, h kateri prište- čje število keramičnih odlomkov (G384–388). Del zemljanke je bila vamo nekoliko južneje ležečo jamo SE 159, predstavlja osrednji tudi ovalna stojka SE 376, velika 0,43 x 0,39 m, ki se je nahajala ob prostor lasinjske naselbine na Kalinovnjeku. južnem robu jame SE 401. Stojka se je nahajala med zemljanko 1 in Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 23 23 Skupina jam in zemljank iz osrednjega dela naselja lasinjskega obdobja (sek. IV, V in kv. 20, 21), M 1:250. jame zemljanke 91 438 173.9 174.1 201 326 430 420 314 424 432 203 401 Zemljanka 1 Zemljanka 2 372 (372, 401) (203, 370, 394, 432) 394 376 370 403 Zemljanka 3 163 418 159 380 10m 24 Skupina jam in zemljank iz osrednjega dela naselja lasinjskega obdobja (sek. IV, V in kv. 20, 21). Arheologija na avtocestah Slovenije  Kalinovnjek pri Turnišču 24 2 in bi glede na lego utegnila rabiti kot lesena opora za morebitno V jami ovalne oblike SE 418 v sek. IV, kv. 22, veliki 1,22 x 0,95 m in stavbno ali strešno konstrukcijo. globoki 0,29 m, so bili skromni keramični odlomki (G386, G387). Zemljanka 3 (SE 159) je ležala v sek. VI, kv. 20/21, južno od ze- V jami ovalne oblike SE 380 v sek. IV, kv. 23, veliki 1,81 x 1,46 m in mljank 1 in 2. Bila je nekoliko odmaknjena od glavnine ostalih globoki od 0,18 do 0,47 m, sta bila kos sklede in majhna keramič- objektov, velika je bila 3,2 x 1,9 m in globoka 0,36 m, imela je po- na zajemalka (G382, G383). dolgovato obliko z nekoliko ožjim severnim krakom. V njej je bilo V jami ovalne oblike SE 73 v sek. II, kv. 18, veliki 1,34 x 1,22 m in več črepinj posod in vretenca (G238–243). Na jugovzhodni strani globoki 0,12 m, so bili odlomki posod, skled in žrmlje (G228–233). zemljanke je bila odkrita nekoliko globlja jama SE 163, velika 1,24 Jama ovalne oblike SE 428 v sek. IV, kv. 17, velika 2,4 x 2,27 m in x 1,11 m; ta ni vsebovala najdb. globoka 0,16 m, je bila odkrita zahodno od zgostitve jam. V njej Zemljanka 4 (SE 343) je bila odkrita v sek. IX, kv. 24, na skrajnem je bilo veliko črepinj posod, skled, loncev in odlomek pokrova jugovzhodnem robu izkopnega polja. Jama velikosti 2,29 x 1,73 m (G389–396). in globine 0,64 m je imela ovalno obliko. Zapolnjena je bila s šti- rimi plastmi SE 343/347/348/349 s skromnimi prazgodovinskimi Jame s severozahodnega dela najdišča keramičnimi odlomki. Večja jama SE 15 je bila odkrita v sek. I–II, kv. 7, na severozaho- V bližini so se nahajale posamezne jame SE 338, SE 345, ki sodijo k dnem delu najdišča. Bila je ovalne oblike, velika 1,41 x 1,40 m, lasinjski kulturi, in neopredeljene prazgodovinske jame SE 341, globoka 0,24 m, v njej in ob stenah je bilo veliko keramičnih po- SE 361, SE 363 ter stojki SE 328, SE 330. sod (zajemalke, lonci, valjast predmet, razni fragmenti črepinj in kamniti odbitki) (G207–221). Jame V severozahodnem delu naselbine, v sek. I, kv. 6, je bila večja jama kroglaste oblike SE 240, velika 1,8 x 1,52 m in globoka 0,34 m. V njej Iz osrednjega dela lasinjske naselbine, kjer je bila strnjena glav- so bili odlomki skled, loncev, z vrezi okrašenih skodel in veliko nina jam, bi lahko nekatere z lončenino bogate jame opredeli- kamnitih odbitkov (G300–321). li kot shrambne, druge s posameznimi kosi keramike pa kot od- K skupini pripadajočih lasinjskih jam s severozahodnega dela padne jame. Posebej bodo obravnavane odpadne jame iz drugih najdišča sodi jama ovalne oblike SE 242 v sek. I, kv. 6/7, velika 1,1 delov najdišča, ki vsebujejo keramične najdbe. x 1,1 m in globoka 0,33 m. V njej so bili odlomki loncev in skled Izstopa shrambna jama sodčaste oblike SE 201 v sek. IV, kv. 20, (G322–329). velika 0,94 x 0,56 m in globoka 0,27 m. V jami je bilo odkritih 16 V sek. I, kv. 8 je bila odkrita jama SE 245 okrogle oblike in s sod- kamnitih odbitkov, dve kamniti sekiri, dve zajemalki, dve večji častim profilom, velika 1,27 x 0,99 m in globoka 0,53 m. V njej so skledi in ožgane kosti ter ožgana glina (G251–290). bili keramični odlomki loncev, skodel, vrčev in kamniti odbitki Manjša jama ovalne oblike SE 430 v sek. III, kv. 20, velika 0,75 x 0,72 m in globoka 0,37 m, je vsebovala v celoti ohranjeno skledo 25 Skupina jam SE 26–45, v sek. 2, kv. 11, 12, M 1:250. in del zajemalke (G397, G398). Bogato je bila s keramičnim gradivom zastopana velika jama ovalnega tlorisa SE 424 v sek. IV, kv. 21, velika 2,7 x 1,65 m in glo- boka do 1,31 m. Med odlomki lončenine v jami SE 424/434 izstopa večja skleda (G399). Med omembe vredne jame sodi tudi jama SE 91 v sek. III, kv. 20, velika 1,3 x 0,95 m in globoka 0,85 m. V globoki jami ravnih sten so bili odkriti odlomek večje sklede, del noge posode in odlomek idola (G234–236). Iz središčnega dela najdišča je vsebovala lončenino tudi jama SE 420 v sek. IV, kv. 20. Bila je ovalne oblike, velika 1,91 x 1,67 m in globoka 0,18 do 0,32 m. V njej je bila dovoročajna posoda (G388). 26 Skupina jam SE 26–45, v sek. 2, kv. 11, 12. jame ognjišče 28 30 37 35 34 26 32 45 41 43 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 25 (G330–344). Radiokarbonska analiza oglja je pokazala starost: Drugo skupino ognjišč predstavljata jami SE 184 in SE 186 v sek. KIA32875, 14C BP 5443 ± 27, 1∑ cal BC 4336–4322 (17,8 %); 4291–4253 12, kv. 13. Ognjišči okrogle oblike sta bili veliki od 0,60 do 0,75 m, (50,5 %), 2∑ cal BC 4344–4246 (95,4 %). globina pa je znašala 0,20 m. V njih so bili ostanki oglja in ožgane Skupek keramike SE 25 v sek. I–II, kv. 9–10 velikosti 0,70 x 1,20 m gline z drobci prazgodovinske keramike. je vseboval črepinje vrča (G223, G224). Tretja skupina ognjišč (SE 257 in SE 259) v sek. 11, kv. 12 je leža- la južno od ostalih skupin. Ognjišči okrogle oblike sta bili veliki Jame iz srednjega dela najdišča od 0,88 m do 1,03 m in globoki od 0,18 do 0,20 m, v njiju sta bila Jama podolgovate oblike SE 67 v sek. III, kv. 14, velika 3,0 x 1,5 m oglje in ožgana glina. in globoka 0,12 m. V njej so bili vretence, deli sklede in ostenja Nekoliko bolj zahodno sta bili v sek. 13 in 14, kv. 8 odkriti še dve posod (G222, G223). ognjišči (SE 182 in SE 253) ovalne oblike, veliki od 0,70 do 0,75 m in Jama okrogle oblike SE 265 v sek. I, kv. 14, velika 1,30 x 1,30 m globoki od 0,11 do 0,18 m z ogljem in ožgano glino. in globoka 0,28 m, je bila odkrita na severnem delu najdišča. Ognjišči SE 34 in SE 253 v sek. I in II, kv. 9 in 11 sta ležali znotraj nasel- V njej so bili keramični odlomki loncev, pokrov in zajemalka binskih objektov. Bili sta okrogle oblike, veliki od 0,37 do 0, 88 m, (G345–350). njuna globina pa je znašala od 0,37 do 0,18 m, z ožgano glino in drobci oglja. Jame iz vzhodnega dela najdišča Jama ovalne oblike SE 338 v sek. VII, kv. 25, velika 1,45 x 1,32 m in Sklep globoka 0,23 m, je vsebovala skromne odlomke lasinjske kerami- ke (G369–370). Raziskani ostanki lasinjske poselitve so bili razpršeni po celo- tnem najdišču, glavnina poselitve pa je bila strnjena na osre- Skupek keramike dnjem vzhodnem delu izkopišča. Na tem predelu sta bili najde- ni zemljanki 1 in 2, ki so ju tvorile večje jame. Glede na lego edine Na severovzhodnem delu najdišča je bil v sek. I, kv. 22 odkrit najdene stojke (SE 376), ki je bila odkrita med zemljankama, lahko skupek keramike SE 313 v rumenkastem pesku (SE 2). Med večjo sklepamo, da je rabila obema objektoma kot nosilna opora do- količino črepinj so bili pogosti kosi loncev, skled, noga posode, mnevnega preprostega nadstreška. Tako bi bili lahko zemljanki vrči in z vrezi okrašeni odlomki posod (G351–368). med seboj povezani v mnogo večji kompleks. Zemljanki je obda- jalo več jam, v nekaterih so bile keramične najdbe (npr. Ognjišča SE 424/434 (G399), SE 428 (G389–396) in SE 40 (G397, G398). Po ko- ličini in kvaliteti gradiva je izstopala shrambna jama SE 201, v Odkrito je bilo večje število ognjišč, ki so bila v skupini predvsem na severnem robu izkopišča. Bila so razmeroma oddaljena od 28 Skupina ognjišč (SE 170–179), v sek. XII, kv. 13. ostalih objektov. Skromne keramične najdbe ne omogočajo na- tančne opredelitve njihove kulturne pripadnosti. Ker pa ležijo v bližini skupine jam lasinjske kulture (SE 26–32, SE 37, 38–41–45 in SE 240, SE 245, SE 242, SE 15, SE 25) s podobnima ognjiščema SE 34 in SE 253, jih uvrščamo v isto kulturno skupino. Večja skupina ognjišč (SE 169, SE 171, SE 174, SE 176 in SE 178) je bila zgoščena v sek. XII, kv. 13 (sl. 27, sl. 28). Manjše jame okroglih oblik so bile velike od 0,92 m do 0,55 m, povprečna globina je znašala od 0,11 do 0,22 m. Ob ožgani glini in oglju so bili v njih najdeni tudi skromni ostanki prazgodovinske keramike. Severno od omenjene skupine sta bili odkriti še dve ognjišči (SE 184, SE 186). 27 Skupina ognjišč (SE 170–179), v sek. XII, kv. 13, M 1:250. ognjišče 184 186 171 169 257 178 174 259 176 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 26 kateri je bilo poleg številnih različnih črepinj loncev, skledic, sko- L1 del in zajemalk, dve v celoti ohranjeni veliki skledi, kamnita se- Lonec s klekom in usločenim vratom z dvema ročajema. kira in 18 kamnitih odbitkov (G251–290). Med pomembne objekte Lonec (G207) debelih sten je bil izdelan iz grobozrnate lončarske sodita še zemljanki 3 (SE 159) in 4 (SE 343). Kakor kaže, bi utegni- mase, gladka zunanja površina je rjavo oranžne barve. Lonec ima le biti zemljanke na najdišču Kalinovnjek v času lasinjske kulture rahel klek s trakastima ročajema na prehodu iz trebuha v dalj- ena od možnih oblik bivališč. V doslej raziskanih bližnjih naselbi- ši usločeni vrat. Ustje je ravno in rahlo nagnjeno navzven. Kot nah iz tega obdobja v Prekmurju zasledimo med bivališči tako ze- možno, vendar ne najboljšo primerjavo bi lahko navedli lonec mljanke kakor tudi hiše, zgrajene v tehniki stojkaste gradnje, npr. iz bližnjega najdišča iz Turnišča v Prekmurju, iz jame 174, ki pa je v naselbini Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 32–34), na najdi- bolj kroglaste oblike in ima nekoliko krajši usločen vrat (Tomaž šču Turnišče pri Turnišču (Tomaž 2006, 105, sl. 2), Zagonce pri Ren- 2006, 105–106, št. 3). Primerjamo ga lahko tudi z manj primerni- kovcih (Kavur 2006, 110, sl. 2), Ivankovci pri Lendavi (Tušek/Kavur mi posodami iz naselbin Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2011, 15), Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 28–29, 30), Bu- 2006, fig. 8. 4), Sormás (Straub 2006a, 35, fig. 4, 6, 7), Dobri-Alsó- kovnici (Šavel 1992, 57–58) in Šafarskem (Šavel 1994, 31–3, pril. 7). mezõ László (Horváth/Simon 2004, 73–74, Abb. 8, 2, 5, 14) iz zalske V lasinjskih naselbinah iz severovzhodne Hrvaške pa prevladuje- županije na Madžarskem. jo bivališča v obliki zemljank. Ta tip bivališč je znan npr. na naj- diščih v okolici Čakovca, denimo v Gornjem Pustakovcu (Bekić L2 2006, 182–184) in Stari vesi pri Nedelišču (Bekić 2006, 206). Trebušasti lonci s kratkim usločenim vratom in rahlo lijakastim ustjem. V številnih lasinjskih naselbinah iz okolice Blatnega jezera pa se Glavni predstavnik te skupine je v celoti ohranjen lonec z dve- kot bivalni objekti pojavljajo zemljanke in nadzemne hiše ma ročajema na ramenu in pokončnim rahlo navzven nagnje- (Horváth/Simon 2003, 90–109; Horváth/Simon 2004, 55–59). nim ustjem (G371). Večinoma so ohranjeni fragmentarno (G20, G255, G322, G300, G368, G377, G356, G357), nekateri odlomki ima- Časovna opredelitev keramike jo ohranjene nastavke ročajev (G322, G300). V to skupino uvršča- mo tudi odlomke pokončnih odebeljenih ustij, ki so ravno odre- zana (G302, G303, G335). Najbližje primerjave so znane z najdišča Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 32, sl. 24/L2, G6, G8, G12, G58). Podobni so Med številnimi naselbinskimi najdbami prevladuje keramično bili najdeni v Andrencih (Pahič 1976, 53, T. 1, 19; T. 3, 11), na Hajn- gradivo, in sicer lonci, vrči, sklede, skodele, posode na nogi, po- dlu pri Ormožu (Žižek 2006b, 147, sl. 49; 150, sl. 68), v Ormožu- krovi, pogosta so tudi vretenca, v manjši meri pa so zastopani ka- Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 158, 165, sl. 28, 30). mnita orodja, kamniti odbitki in keramični idoli. Večina fragmen- Dobre paralele najdemo tudi v naselbinah iz kulturne skupine tarno ohranjenih keramičnih najdb izvira iz ornice (G1–183) in iz Balaton-Lasinja Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, Abb. naselbinskih plasti SE 3 (G184–189), SE 4 (G190–204) in SE 6 (G205– 8, 1; Abb. 10, 9, 17; Abb. 21, 11), Sormás (Straub 2006a, 35, fig. 4, 6, 206). V zemljankah je keramika skromneje zatopana. Črepinje po- 7), Rigyác (Tokai 2007, Abb. 9, 2, Abb. 10. 1) iz zalske županije na sod so znane iz zemljanke 1 (G291, G292; G371–376), zemljanke 2 Madžarskem. (G377–381) in zemljanke 3 (G237–242). Ostalo keramično gradivo in kamniti izdelki izvirajo iz jam (SE 15: G207–221; SE 25: G222–223; L3 SE 67: G224–227; SE 73: G228–233; SE 91: G234–236; SE 169: G243; Lonci s kratkim stožčastim vratom in z rahlo izvihanim ustjem SE 176: G244; SE 197/215: G245–249; SE 199: G250; SE 201: G251–290; ter ročajem, ki povezuje ustje posode z ramenom (G50, G254, SE 240: G293–321; SE 242: G322–329; G245: G330–344; SE 265: G345– G345). Odlomka (G254, G345), imata dobre primerjave na naj- 350; SE 313: G351–368; SE 338: G369–370; SE 380: G382–383; SE 418: diščih Šafarsko (Šavel 1994, 35, pril. 11, 8, 14), Bukovnica (Šavel G386, G387; SE 420: G388; SE 430: G397, G398; SE 424/434: G399). 1994, 45, pril. 22, 7, 9), Ivankovci pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 73, Bolje ohranjena keramika je bila najdena v objektih. Nekatere G141), Hardek pri Ormožu (Žižek 2006a, 139, sl. 44, sl. 46), Hajn- posode je bilo mogoče v celoti restavrirati (npr. G207, G267, G268, dl pri Ormožu (Žižek 2006b, 149, sl. 62, 150, sl. 68, 152, sl. 85) ter G371, G397, G399). Lončenina je bila izdelana iz dokaj prečiščene na številnih najdiščih Balaton-lasinjske skupine na Madžar- gline, pri nekaterih kosih so bila vidna večja zrnca peska. Zunanja skem: Balatonmagyaród-Homoki-dűlő (Bánffy 1994, 5. kép: 5), površina posod je bila svetlo rjave, rjave, rdečkaste in sive barve. Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, fig. 3, 1), Dobri- Kvalitetno izdelana keramika je bila temnejših tonov in okraše- Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, Abb. 19, 11, Abb. 24, 14), Zala- na z vrezi in vbodi. Kljub fragmentarnosti keramičnih najdb nam egerszeg-Andráshida (Horváth 2002, 264, Abb. 3: 6, 9, 10, 14) in je uspelo ugotoviti oblike posameznih zvrsti posod, denimo lon- na Hrvaškem: Dubranec (Balen 1998, T. 8, 4). Del lonca z ročajem cev, skled, skodel, posod na nogi, vrčev, miniaturnih posodic, za- (G50) ima analogijo na najdišču Pri Muri pri Lendavi (Šavel/San- jemalk in pokrovov. kovič 2011, 33, G131). Lonci L4 Lonci s stožčastim vratom, ki se nadaljuje v navznoter usločeno ustje. Med številnimi oblikami posod na najdišču Kalinovnjek so lonci zelo Med to skupino izstopa bolje ohranjen lonec z ozkim vratom, z pogosti (sl. 29, 1). V celoti pa sta ohranjena (restavrirana) le dva pri- dvema ročajema in držajema na ramenu posode (G330). Ta obli- merka (G207, G371). Na osnovi ohranjenega ustja in dela trupa smo ka posod je na najdišču dokaj dobro zastopana (G251–253). Soro- jih razvrstili v več tipov. Ločimo trebušaste lonce s pokončnim vra- dna ustja loncev so znana v številnih lasinjskih naselbinah v Prek- tom, stožčastim in usločenim vratom ter lonce s klekastim trupom. murju, na Šafarskem (Šavel 1994, 35, pril. 11, 15, 17), Bukovnici (Šavel Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 27 1994, 45, pril. 21, 5), Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 161, S1 (a-d) G54–57), Ivankovcih pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 49, G49) ter Zastopane so visoke bikonične zvončaste sklede z rahlo uvitim tudi iz Spahe na Kočevskem (Velušček 2011, 112, 113, sl. 4.6: ob 15, 1; ali navpičnim robom ustja z bradavicami oz. držaji na preho- ob. 16, 1–3), kakor tudi v naselbinah iz sosednje Madžarske: Na- du iz ustja v konkavno usločeni spodnji del posode (S1a: G268, gykanizsa-Sánc (Kalicz 1991, 360, Abb. 9, 1), Nagykapornak (Hor- G397); bikonične plitve sklede z bradavicami oz. držaji in konič- váth 1991, 126, 4. kép 13, 16, 19; 7. kép 4), Dobri-Alsó-mezõ (Hor- nim spodnjim delom posode (S1b: G390, G399). Nekatere ima- váth/Simon 2004, 69, Abb. 10, 1, 4, 6, 8, 10, 13, 19, Abb. 22, 1, Abb. jo tudi čepast držaj, pritjen na ustju sklede (S1c) (G267). Primer- 24, 1), Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, Abb. 21, 5, Abb. jave so znane iz Bukovnice (Šavel 1994, 44, pril. 19, 9, 11; pril. 20, 22, 7, Abb. 27, 7) in Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, Abb. 19), iz naselbine Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 33, 151, 3: 8, 10, 17). G16; 169, G100), Ivankovcev pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 17, G37, G143, G144), Ormoža iz Škoršičevega vrta (Tomanič Jevremov et L5 al. 2006a, 158, 181, sl. 31), iz Spahe na Kočevskem (Velušček 2011, Večji cilindrični lonci ali shrambne posode. V to skupino posod 117, sl. 4.11: S7, 3), iz hrvaškega Dubranca (Balen 1998/1998, T. 6, 2, uvrščamo ravna in lijakasta ustja večjih posod (G237, G240, G352, T. 8, 1) in Nagykanizsa-Sánc in Letenye (Kalicz 1991, 357, Abb. 6, G395). Zanje najdemo analogije v naselbini Dobri-Alsó-mezõ 8, Abb. 7, 12), Nagykapornak (Horváth 1991, 125, 6. kép 4, 5), Gel- László (Horváth/Simon 2004, 71, Abb. 11, 1, Abb. 12, 5–6). lénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, 111, Abb. 21, 11, Abb. 24, 3, Abb. 21, 5, Abb. 22, 7, Abb. 27, 7), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Si- Sklede (sl. 30) mon 2004, 71, Abb. 11, 1, Abb. 12, 5–6), Sormás (Straub 2006a, 35, 49, fig. 5, 1, 3, 4), Rigyác (Tokai 2007, Abb. 7, 1, Abb. 8, 2, 3) iz zalske Najpogostejša oblika posodja so sklede. Ločimo bikonične sklede županije na Madžarskem. Za zvončasto skledo z ustjem z bra- z ravnimi ali uvihanimi navpičnimi ustji in polkroglaste sklede z davico in čepatim držajem (G267) najdemo analogije na Bukov- ravnim ali uvihanim ustjem. 29 Tipološka tabela keramičnih najdb iz lasinjske kulture, M 1:8. Lonci, 1:8 L1 Lonec s klekom in usločenim vratom z dvema ročajema G207 L2 Trebušasti lonci z usločenim vratom in rahlo lijakastim ustjem G371 G20 G322 G255 G386 L3 Lonnci s kratkim stožčastim vratom in rahlo izvihanim ustjem G50 G345 G254 L4 Lonci s stožčastim vratom G330 G252 G251 G253 L5 Cilindrični lonci G237 G240 G352 G395 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 28 nici (Šavel 1994, pril. 21, 13), in na najdiščih Nagykanizsa-Sánc in Polkroglaste globoke sklede z ravnim in rahlo navznoter uslo- Keszthey-Fenékpuszta (Kalicz 1991, 354, Abb. 5,10). čenimi rahlo zaobljenimi ustji (S3 d: G81, G123, G124, G149, G152, Najštevilčnejše so sklede s pokončnim kratkim ustjem, ki je lah- G228, G295–298, G354) in bradavičastim okrasom oz. držaji ko rahlo nagnjeno navznoter, in s konkavno usločenim recipi- (G194, G195) tvorijo naslednjo skupino skled. Ta tip skled ima naj- entom (S1d: G22, G23, G24, G48, G51, G72, G97, G100, G109, G110, bližje primerjave v naselbini Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič G129, G136, G149, G162, G169, G180, G181, G196, G199, G205). Z vbo- 2011, 34, G1, G19, G21, G77, G78, G79, G102, G104, G105), Šafarskem di je okrašen le odlomek ustja sklede (G224). Ta oblika skled je (Šavel 1994, 34, pril. 10, 2, 5), na Hardeku (Žižek 2006a, 134, sl. 16, zelo pogosta v vseh naselbinah lasinjske kulture v severovzho- sl. 21), v Ormožu (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 157, sl. 6, sl. 13, dni Sloveniji (Plestenjak 2010, 36, G35; Šavel/Sankovič 2011, 33, sl. 14). Podobne so tudi na hrvaških najdiščih Stara ves pri Nede- 34, G14, G19, G47, G103, G104, G107, G133; 1994, 34, pril. 10, 8, 9, 10; lišču (Bekić 2006, 207, T. 1:8) in Dubrancu (Balen 1998, 15, T. 7, 5) ter pril. 20, 13; pril. 21, 12, 18; Žižek 2006b, 146, sl. 35; Tomanič Jevre- v madžarskih naselbinah Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, mov et al. 2006b, 179, št. 16–19, 22; 181, sl. 30, sl. 31; Tušek/Kavur 65, 66, Abb. 4, 11, Abb. 6: 1–4, 6, 7, Abb. 16, 16, 17), Nagykapornak 2011, G140, G146, G147); v Spahi na Kočevskem (Velušček 2011, 117, (Horváth 1991, 125, 1. kép 11; 2. kép 3; 6. kép 6), Balatonmagyaród- 118, sl. 4.11: 1, 2, 4–6; sl. 4. 11: 2, 3, 6), v severovzhodni Hrvaški (Be- Homoki-dűlű (Bánffy 1994, fig. 5, 4) in Zalaegerszeg-Andráshida kić 2006, 97, T. 3, 1, 4) in v naselbinah Balaton-lasinjske skupine v (Horváth 2002, 260, Abb. 1, 5, 7, 8). okolici Blatnega jezera (Horváth/Simon 2003, Abb. 25, 8; Horváth 1991, 125, 1. kép 1, 2, 10, 12; 6. kép 1, 6; Horváth/Simon 2004, 64, S4 Abb. 3: 3, Abb. 11, 4, Abb. 15, 5, 15–16, Abb. 16, 1, 3, Abb. 23, 8). Manjše polkroglaste globoke sklede z ravnimi ustji (G44, G73, G107, G250) imajo primerjave v naselbini Pri Muri pri Lendavi (Ša- S2 (a-c) vel/Sankovič 2011, 34, G17, G45, G70, G79), v Bukovnici (Šavel 1992, Značilnosti te skupine so bikoničnost ter uvihano ustje in nav- T. 1, 4; T. 2, 1; 1994, 43, pril. 18, 11), v Zagoncah pri Renkovcih (Ka- zdol štrleči jezičasti držaji (S2a: G326). V to skupino uvrščamo še vur 2006, 111, sl. 3), Goricah pri Turnišču (Plestenjak 2010, 36, G9), odlomke skled z uvihanim ustjem in bradavičastim okrasom na Ivankovcih pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, G139), Andrencih (Pa- prehodu iz ustja v ostenje (S2b: G10, G14, G128), ki imajo analogi- hič 1976, 54, T. 2, 10), Ormožu (Tomanić Jevremov et al. 2006a, 161, je na najdišču Nagykanizsa-Sánc in Keszthey-Fenékpuszta (Ka- sl. 8); v Spahi na Kočevskem (Velušček 2011, 115, 116, sl. 4.9: S3) in licz 1991, 354, 357, 358, Abb. 5, 6, 8; Abb. 6, 3, 4, 10; Abb 7: 4, 11), madžarski naselbini Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 65, Letenye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, Abb. 11, 11b) in Zalaeger- 66, Abb. 16, 2, 9). szeg-Andráshida (Horváth 2002, 259, Abb. 1, 4). Bikonična skleda z uvihanim ustjem in navzgor štrlečima brada- S5 vicama v obliki rogov (S2c: G106) ima dobro primerjavo v skledi Konične sklede z ravno odrezanim ali zaobljenim ustjem (G16, iz Bukovnice (Šavel 1992, 70, T. 1, 8; 1994, 43, pril. 12), Pri Muri pri G47, G66, G77, G88). Podobne so bile najdene v naselbinah Pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 33, G15), Ormoža (Tomanič Jevremov Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 159, G48), Gorice pri Turni- et al. 2006a, 161, sl. 15, sl. 16), Gellénháze-Városrét (Horváth/Si- šču (Plestenjak 2010, 36, G82), Bukovnica (Šavel 1992, T. 2, 3; 1994, mon 2003, Abb. 25, 3, 6), Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 43, pril. 18, 10), Hajndl (Žižek 2006b, 147, sl. 50), na madžarskih 2006, fig. 5. 6) in Kaposvára (Somogyi 2000, Abb. 13, 3, 4). najdiščih Sormás (Straub 2006a, 35, 48, fig. 4, 9) in Dobri-Alsó- mezõ (Horváth/Simon 2004, 114, Abb. 24, 2, 5). S3 (a-d) Značilnost te skupine so globoke sklede s kratkim pokončnim ro- S6 bom ustja, ki je rahlo upognjeno navznoter (S3a: G152, G236, G351). Skleda z izvihanim ustjem (G84) in bradavičastim držajem (G87). Znane so iz Zagonc (Kavur 2006, 111, št. 3), Ormoža (Tomanić Jevre- Za primerjavo glej skledo z najdišča Pri Muri (Šavel/Sankovič 2011, mov et al. 2006a, 163, 15, 16), Andrencev (Pahič 1976, 54, T. 4, 24), 129, G134). Hardeka (Žižek 2006a, 133, 12; 135, 16), Sormása (Straub 2006a, 35, fig. 4, 8) in Gellénháza-Városréta (Horváth/Simon 2003, Abb. 27, 11). S7 Sledijo sklede s poudarjenim kolenčastim prehodom vratu v spo- Skleda s presegajočimi ročaji v obliki ušesc, ki izhajajo iz ustja dnji del posode in z izvihanim rahlo odebeljenim ustjem (S3b: G161, posode (G144). G299). Dobre primerjave najdemo med najdbami s Ptujskega gra- du (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 179, sl. 22), Andrencev (Pahič Vrči (sl. 31) 1976, 54, T. 3, 6; T. 5, 22), Spahe (Velušček 2011, 116, sl. 4.10: S6/3) in Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 65, Abb. 14, 4, Abb. 15, 6). V1 V naslednjo skupino uvrščamo globoke sklede z uvihanim ustjem Vrč z izbočenim odebeljenim ramenom (V1a: G208), visokim va- (S3c: G108, G179, G293, G294, G324, G351). Primerjave najdemo na ljastim vratom in konkavno usločenim spodnjim delom posode. Šafarskem (Šavel 1994, 34, pril. 10, 10), v Bukovnici (Šavel 1992, Visoki vrat ima zaobljeno ravno ustje. Iz ustja izhajajoči traka- 80, T. 11, 1; 1994, 44, pril. 20, 13), Goricah pri Turnišču (Plestenjak sti ročaj se zaključuje na ramenu posode, ki je okrašeno s paso- 2010, 36, G50), Andrencih (Pahič 1976, 54, T. 3, 2) in v bližnjih ma- vi poševnih vrezov, na vsaki strani spremljajoče vrste vbodov. Vrč džarskih naselbinah: Nagykapornak (Horváth 1991, 125, 6. kép 7), je izdelan iz dobro prečiščene glinene mase s temnejšo glazuro in Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 65, Abb. 4, 1, 3, Abb. 14, 7, sodi med najkvalitetnejše lončarske izdelke v naselbini. Najboljšo Abb. 17, 1, 3, Abb. 22, 7), Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, analogijo za naš vrč najdemo na najdišču Zagonce pri Renkovcih 260, Abb. 1, 1, 3, 14) in v gradivu iz Dubranca na Hrvaškem (Balen (Kavur 2006, 111, sl. 2), v gradivu iz Bukovnice (Šavel 1994, 45, pril. 1998, T. 1, 2, 6). 21, 3, 4), primerljiv pa je tudi s podobnimi vrči z najdišč Gorice pri Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 29 30 Tipološka tabela keramičnih najdb lasinjske kulture, M 1:8. Sklede, M 1:8 S1a Visoke bikonične zvončaste sklede S1b Bikonične plitve sklede G268 G397 G399 S1c Bikonične sklede s čepki S1d Sklede s pokončno oblikovanim ustjem G267 G23 G24 G48 S2a Bikonična skleda z uvihanim ustjem in bra- S2b S2c davičastimi držaji G326 G10 G14 G128 G106 S3a Globoke sklede s kratkim pokončnim robom ustjem G152 G236 S3b Sklede s kolenčastim prehodom vratu v spodnji del posode S3c Globoke sklede z uvihanim ustjem G161 G299 G293 G351 S3d Globoke sklede z ravnimi odebeljenimi ustji G149 G152 G228 G295 G159 S4 Manjše polkroglaste globoke sklede G44 G73 G107 G250 S5 Konične sklede z ravno odrezanim ali zaobljenim ustjem G16 G47 G66 G77 G88 S6 Skleda z izvihanim ustjem in bradavičastim držajem S7 Sklede s presegajočimi ročaji v obliki ušesc G87 G84 G144 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 30 Turnišču (Plestenjak 2010, 35, 36, G12), Jakšić iz Požeške kotline na 2006a, 138, sl. 35, 36) in Spahe na Kočevskem (Velušček 2011, 106– Hrvaškem (Dimitrijević 1979, 158, T. XXI, 2, 3; Marković 1994, T. 22, 1, 109, sl. 4. 1: Ob 1–3; 4. 2: Ob 4; 4. 3: Ob 5), v hrvaških naselbinah iz 4), Jakopovec-Blizina (Bekić 2006, 97, T. 2, 1) in z madžarskih naj- Jakopovec-Blizina (Bekić 2006, 149, T. 2, 6), Čakovec-Gornji Pu- dišč Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 62, Abb. 8, 13), Bo- stakovec (Bekić 2006, 199, T. 6, 5, 6) in na madžarskih najdiščih godvitenyéd (Horváth/Simon 2003, 113, Abb. 27, 4, 5). S. Dimitrije- Nagykanizsa-Sánc (Kalicz 1991, 353, Abb. 4, 6–12) Dobri-Alsó- vić ta tip vrčev uvršča v stopnjo Lasinja III (Dimitrijević 1979, 158). mezõ (Horváth/Simon 2004, 62, Abb. 20, 11, 12), Gellénháza-Váro- V to skupino so uvrščena tudi manjša in večja ostenja vrčev z iz- srét (Horváth/Simon 2003, Abb. 21, 3), Zalaegerszeg-Andráshi- bočenim ramenom, ki se nadaljuje v vbočen tanjši vrat in kon- da (Barna/Kreiter 2006, fig. 3. 6–8; fig. 4: 2, 3, 6), Nagykapornak kavno usločen spodnji del (V1b: G7, G53, G102, G163, G167, G230, (Horváth 1991, 125, Abb. 3, 6, 7, 9, 11, 14; Abb. 7, 9–14), Sormás G249, G259, G260, G333, G362–364, G393). Veliko ostenij je okra- (Straub 2006a, 54, fig. 10, 2) in Kaposvár (Somogyi 2000, 25, Abb. šenih s pasovi poševnih vrezov, obdanih z vbodi. Največ analo- 12, 11, 12, Abb. 13, 2, 6). gij najdemo med sorodnimi posodami iz Bukovnice (Šavel 1992, T. 10, 1, 3, 6, 7, T. 11, 6, T. 12, 7, T. 13, 2, 4; 1994, 44, pril. 20, 7, 8, 11, 12, V2 19, 22), Šafarskega (Šavel 1994, 35, pril. 12, 15, 19, 20, 23, 25, 29, 35, Bikonični vrči s kolenčastim prehodom v rahlo vbočen vrat in 36), Sodoleka (Mileusnić et al. 2006, 124, 125, sl. 6), Hardeka (Žižek spodnji del posode. Nekateri imajo na najširšem obodu ročaj, 31 Tipološka tabela keramičnih najdb lasinjske kulture, M 1:8. Vrči V1a Vrč z ibočenim ramenom, M 1:4 G208 V1b Ostenja vrčev z izbočenimi rameni, M 1:8 G7 G53 G102 G167 G249 G259 V23 Bikonični vrči G91 G185 G186 G233 V3 Ustja, ki lahko pripadajo skupini V1 in V2 G34 G165 G222 G331 G359 Skodele, M 1:8 Sk1 Skodela s trakastim ročajem in rahlo izbočenim ustjem Sk2 Dvoročajna skodela G304 G388 Sk3 Skodela z presegajočimi ročaji Sk4 Skodela z ročajem s čepastim zaključkom G248 G158 Skledice, M 1:4 Skl1 Manjše ovalne skledice Skl2 Manjša konična skledica G52 G172 G280 G42 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 31 ki je najbrž segal do ustja (G91, G95, G185, G186, G223, G229, usločeni navzven. Najbližje analogije so na najdiščih Gorice pri G305). Analogije najdemo v gradivu iz Spahe na Kočevskem (Ve- Turnišču (Plestenjak 2010, G7), Šafarsko (Šavel 1994, 34, pril. 10, 12, lušček 2011, 110, sl. 4.4: Ob 6, 2), Sormás (Straub 2006a, 54, fig. 10, 15), Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, G67, G70, G90), Ivan- 7) in Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 62, Abb. 9, 5, Abb. kovci pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, G5, G6), znane so tudi na naj- 20, 3, 13, Abb. 21, 6). diščih Andrenci (Pahič 1976, 54, T. 1, 22, 23), Hardek (Žižek 2006a, 140, sl. 51, sl. 52), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. V3 2006, 169, sl. 61) in na madžarskih najdiščih Dobri-Alsó-mezõ V tej skupini so predstavljena ustja vrčev z ročaji, ki lahko pripa- (Horváth/Simon 2004, Abb. 13, 10, 11, Abb. 24, 18) ter Bagodvi- dajo skupini vrčev V1 in V2 (G54, G165, G222, G331, G359). Za od- tenyéd (Horváth/Simon 2003, Abb. 27, 3, Abb. 23, 7). lomke ustij vrčev z lijakastim ustjem in ročajem najdemo analo- gije v naselbini Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 157, G30), Skl2 Hajndlu (Žižek 2006b, 150, 73), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon Majhno konično skledico debelih sten (G42) lahko primerjamo s 2004, Abb. 21, 10), Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, podobno iz Bukovnice (Šavel 1992, T. 11, 4). Abb. 26, 3). Ročaji (sl. 32) Skodele (sl. 31) Najpogostejši so trakasti ročaji, ki se nahajajo na največjem obo- Sk1 du posode (G3, G12, G25, G30, G36, G37, G41, G45, G57, G67, G94, Skodele so zelo redke. Znana je skodela s trakastim ročajem, z G243, G264, G265, G266, G318, G337–339, G365, G398, G392). Ročaji ravnim rahlo izvihanim ustjem in s trebušastim spodnjim delom, lahko povezujejo tudi ustje s trebuhom posode (G60, G204). ki je okrašen z vrezi (G304). Večji masivni trakasti ročaji na trebuhu posod (G265, G266, G243, Podobne naši so znane iz naselbin Šafarsko (Šavel 1994, pril. 13, G318, G337–339, G398) so zelo pogosti na lončenini z najdišča 1), Spaha (Velušček 2011, 120, sl. 4.14: Sk1), Dubranca (Balen 1998, T. Ivankovci pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 57, G46–51). Na najdišču 2, 2), Dobri-Alsó-mezõ László (Horváth/Simon 2004, Abb. 24, 3) in Pri Muri pri Lendavi tovrstni ročaji pripadajo večjim trebušastim Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, 112, Abb. 22, 3; 23, 7). loncem (Šavel/Sankovič 2011, 35, 32, 35, G93, G61, G115) kakor tudi večjim in manjšim amforastim posodam na najdišču Dobri-Alsó- Sk2 mezõ (Horváth/Simon 2004, 70, Abb. 11, 7, 8, 10, 12; Abb. 12, 2, 3; Dvoročajna skodela s klekastim prelomom na trebuhu in rahlo Abb. 14, 14; Abb. 22, 5). izvihanim ustjem (G388). Primerjave najdemo na najdiščih Bu- Posebno obliko predstavljajo majhni ročaji z ozko perforacijo v kovnica (Šavel 1992, T. 11, 5), Hardek (Žižek 2006a, 137, št. 30; 138, obliki ušesc, ki so pritrjeni na rob ustja (G120, G187, G36) ali na ste- št. 32) in Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, no posode (G166). Ušesca se običajno pojavljajo pri visečih poso- 165, št. 25), na madžarskih najdiščih kulture Balaton-Lasinja I iz dah (Velušček 2011, 128, sl. 4.21: R1–5; Šavel/Sankovič 2011, 173, G115; Nagykanizsa-Sánc (Kalicz 1991, 359, Abb. 8, 1–3), Sormás (Straub Tomanič Jevremov et al. 2006a, 167, sl. 42) in na skledah (Horváth/ 2006a, 36, fig. 5, 2), Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, Simon 2004, Abb. 24,13; Horváth 1991, Abb. 6, 14; Letenje-Szentke- 112, Abb. 23, 5, Abb. 24, 5), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon resztdomb (Kalicz 1995, Abb. 1, 12; Abb. 6, 14; Abb. 11, 3a, 3b). 2004, Abb. 8, 7, Abb. 19, 1). Redki so aplicirani jezičasti ročaji oz. držaji (G9, G336) in polni dr- žaji (G139). Med držaje uvrščamo tudi aplicirane bradavice, ki se Sk3 najpogosteje pojavljajo na skledah in jih obravnavamo v poglav- Posebno obliko skodele predstavlja kantaros z dvema presegajo- ju o ornamentu. čima trakastima ročajema, z izrazito izbočenim ramenom in z vi- sokim tankim vratom z izvihanim ustjem. Spodnji del ostenja je Dna in ostenja vbočen. Presegajoča ročaja izhajata iz ustja in se zaključujeta v ramenskem delu posode (G248). Najboljšo analogijo najdemo na Najdeno je bilo tudi večje število dnov, med njimi ločimo več madžarskem najdišču Nagykapornak (Horváth 1991, 126, Abb. 3, 5). oblik. Pogosta so ravna odebeljena dna loncev z ostrim pre- hodom v ostenje (G132, G147, G173, G232, G290, G319–321, G329, Sk4 G344), ki je lahko trebušaste oblike (G301), in sorodna dna z rav- Skodela s presegajočim ročajem s ploščatim čepastim zaključkom no poudarjeno stojno ploskvijo, ki prehajajo v konično ostenje in z izrazito izbočenim ramenom ter z visokim tankim vratom, ki (G350, G367). Ločimo še ravna odebeljena dna z zaobljenim oste- se zaključuje z navzven nagnjenim ustjem. Trebušasti del poso- njem (G291, G368) in ravna odebeljena dna s pokončnim oste- de je okrašen s poševnimi vrezi (G158). Podobna posoda in roča- njem (G292, G343). Posebno oblikovano stojno ploskev s stransko ji s čepastim zaključkom (G38) so znani z najdišča Šafarsko (Ša- razširitvijo ima dno (G76). vel 1994, 33, pril. 8, 3; pril. 13, 8, pril. 12, 16) in najdišča Pri Muri pri Ohranjenih je tudi nekaj odlomkov večjih ostenij, ki so bila se- Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 35, G31). stavni deli velikih posod (loncev) (G46, G71, G245, G306, G311, G317, G323, G327, G328, G334). Skledice (sl. 31) Miniaturna posodica Skl1 Manjše ovalne skledice (G52, G172, G380) se med seboj razlikujejo, Posodico (G261) debelih sten z odebeljenim izbočenim rame- prva ima zaobljeno rame in uvihano ustje, drugi dve imata ustji nom, ki se nadaljuje v tanjši vrat in vbočen spodnji del, lahko Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 32 primerjamo z okrašenima posodicama z odebeljenim rame- Posode na nogi (sl. 32) nom iz Bukovnice (Šavel 1994, T. 7, 3, T. 11, 8), Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, Abb. 26, 7; Abb. 27, 12) in Dobri-Alsó-mezõ Največ je ohranjenih spodnjih delov nog posod, kosov dnov z (Horváth/Simon 2004, 69–70, Abb. 2, 12). ostenjem in nastavkov za noge (G145, G146, G366). Noge so vo- tle, daljših koničnih oblik z močno razširitvijo na spodnjem delu (G26, G141, G175, G182, G225, G234, G239, G355, G378). Takšne so 32 Tipološka tabela keramičnih najdb lasinjske kulture, M 1:8 in 1:4. Ročaji, M 1:8 Trakasti ročaji G3 G12 G25 G41 G57 G204 G265 G266 G339 Ročaji s perforacijo v obliki ušesc, M 1:4 G120 G187 G166 Posode na nogi, M 1:8 G26 G141 G225 G234 G355 G378 Pekači oz. pladnji, M 1:8 G58 G63 G64 G177 Pokrovi, M 1:8 G134 G346 G394 Zajemalke, M 1:8 Z1 Zajemalke z navzgor zavihanim polnim držajem G164 G170 G258 G33 Z2 Zajemalke s predrtim ročajem G104 G209 G263 G349 Vretenca, M 1:8 Bikonična vretenca Sploščena vretenca G32 G65 G227 G242 G246 G189 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 33 znane na najdiščih Šafarsko (Šavel 1994, pril. 13, 6, 7, 11, 13–15), so ohranjene fragmentarno kot del zajemalke ali odlomek drža- Bukovnica (Šavel 1994, pril. 18, 18, 19; pril. 19, 13; pril. 21, 11), An- ja (G2, G31, G39, G69, G92, G104, G113, G118, G122, G125, G126, G133, drenci (Pahič 1976, 54, 55, T. 1, 28), Hardek (Žižek 2006a, 132, sl. 10, G142, G154, G155, G156, G174, G201, G209, G211, G262, G263, G349, 11), Gorice pri Turnišču (Plestenjak 2010, 37, G28, G30), Pri Muri pri G382, G398). Ta oblika zajemalk je znana na večini najdišč lasinj- Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 171, G112, G113), Ivankovci pri Lendavi ske kulture. Pogoste so na najdiščih Bukovnica (Šavel 1992, T. 6, (Tušek/Kavur 2011, 69, G121), Spaha na Kočevskem (Velušček 2011, 2–4, 6–9), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, T. 5, 3; 6, 6, 7; Šavel 1994, 119, sl. 4.13: Vn1–3). V raznih oblikah so številno zastopani odlom- 36, pril. 14, 1, 2–10, 13–18, 21), Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič ki nog posod na bližnjem najdišču Dobri-Alsó-mezõ iz županije 2011, 36, G36–41, G52, G66, G68, G127–129), na Goricah pri Turnišču Zala na Madžarskem (Horváth/Simon 2004, 67, 68, Abb. 4, 12, Abb. (Plestenjak 2010, 36, G34, G40, G42, G57), Turnišču (Tomaž 2006, 7, 4–7, Abb. 14, 19, 21, Abb. 18, 15, 18, 20, Abb. 24, 8). Samo v enem 106, sl. 2), Zagoncah (Kavur 2006, 111, sl. 4), Sodoleku (Mileusnić primeru je bil spodnji del noge (G234) okrašen z vrstami vbodov et al. 2006, 126, sl. 10–12), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevre- (prim. Bukovnica (Šavel 1992, T. 7, 4); Koprivnica-Cerine (Marko- mov et al. 2006a, 170, sl. 65–67) in Spahi na Kočevskem (Velušček vić 1994, T. 22, 3) in Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, Abb. 2011, 124, sl. 4.18: Z2/2–5), Jakopovec-Blizina (Bekić 2006, 150, T. 17, 11). Zastopane pa so tudi posode na nizkih prstanastih nogah 3: 2), Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekić 2006, 194, T. 1:2; 197, T. 4: (G135, G183). Posoda (G183) ima dobro analogijo v podobni posodi 4), Stara ves pri Nedelišču (Bekić 2006, 234, T. 2, 9, 10), Dubrancu s prstanasto nogo na dnu na najdišču Tornyiszentmiklós (Barna (Balen 1998, T. 1, 8; T. 2, 1), v madžarskih naselbinah Gellénháza- 2003, 49, fig. 4, 10). Városrét (Horváth/Simon 2003, 114, Abb. 22, 4, 5, 8, 11; Abb. 26, 12; Abb. 27, 3; Abb. 25, 7), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 71, Pekači oz. pladnji (sl. 32) Abb. 13: 4–6, 8, 9; Abb. 14, 5, 8, 11, 13, 15; Abb. 18, 1–5, 7–9, 12–14), Rigyácu (Tokai 2007, Abb. 6: 12; 13, Abb. 7, 9, 10) in Sormás (Straub Ločimo dve obliki. Prvo obliko predstavljajo enostavni odprti pe- 2006a, 36, fig. 13, 5–13). kači s kratkim koničnim vratom in ravnim dnom (G58, G63). Za ta tip najdemo primerjavo med najdbami s Ptujskega gradu (Toma- Vretenca (sl. 32) nič Jevremov et al. 2006b, 181, 182, sl. 28). Drugo obliko pa pred- stavljajo odprti pekači oz. pladnji s prstanasto nogo (G64, G177). Ohranjeno je majhno število vretenc. Najpogostejša oblika so nekoliko stisnjena bikonična vretenca (G32, G55, G65, G82, Pokrovi (sl. 32) G119, G127, G143, G168, G227, G242, G246), nato sploščena vre- tenca (G188, G189). Z vbodi in vrezi so okrašena štiri vretenca Pokrovi so okrogle ploščate oblike, pri dveh je na osrednjem delu (G32, G188, G227, G246). Posebej lepo je z vrezi okrašeno vreten- ohranjen odlomljen nastavek za držaj (G134, G346, G394). Ana- ce (G227). Podobna vretenca zasledimo tudi v raznih naselbi- logije so znane z najdišč Bukovnica (Šavel 1992, T. 6, 1), Šafarsko nah lasinjske kulture, npr. na Šafarskem (Šavel 1994, 36, pril. 14, (Šavel 1994, 33, pril. 8, 2, pril. 13, 12), Kapitan domb pri Lenda- 3), Bukovnici, (Šavel 1992, 43, pril. 18, 34), Ivankovcih pri Lendavi vi (Šavel 1994, 51, pril. 25, 9), Sodolek (Mileusnić et al. 2006, 125, (Tušek/Kavur 2011, G131), Ormožu-Škoršičevem vrtu (Tomanič Je-sl. 8) in Ptujski grad (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 178, sl. 27), vremov et al. 2006a, 170, sl. 68–72), Spahi na Kočevskem (Velu- na madžarskih najdiščih Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, šček 2011, 124, 125, sl. 4. 19: V1–4), Gellénháza-Városrét (Horváth/ 69–70, Abb. 13, 1, 2; Abb. 18, 6, 10, 11), Gellénháza-Városrét (Hor- Simon 2003, 115, Abb. 26, 9), Sormás (Straub 2006a, fig. 13, 3–4). váth/Simon 2003, Abb. 26, 11, 15) in Sormás (Straub 2006a, 35, fig. 6, 1–5). Glinene uteži (sl. 32) Majhen masiven pokrov s čepastim držajem in z rahlo usločeno Večina uteži je fragmentarno ohranjena in preluknjana (G15, G17, spodnjo ploskvijo (G74) lahko primerjamo z votlim pokrovom s G83, G99, G176). V celoti je ohranjena le utež z luknjo pravokotne čepastim držajem z najdišča Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič oblike (G18). 2011, 36, G50) in manjšim pokrovom iz Nedelišča-Stara ves pri Čakovcu (Bekić 2006, 234, T. 2, 6). Ornament (sl. 33) Zajemalke (sl. 32) Na lončenini iz Kalinovnjeka je zastopanih več vrst okrasa, ki krasi večinoma finejšo in kvalitetneje izdelano posodje. Naj- Z1 pogostejši načini okrasa so vrezi in vbodi oz. vtiski v povezavi z Zajemalke imajo obliko z ravnim ali uvihanim ustjem, plosko tre- vrezi. Pogosto je tudi plastično okraševanje v obliki apliciranih bušastim spodnjim delom in navzgor zavihanim debelim tra- bradavic. Vrezi so lahko plitvi ali bolj globoki, izvedeni so sa- kastim ročajem (G33, G164, G170, G258). Zajemalka (G258) je na mostojno v navpičnih (G98, G192, G193, G248, G259), vodorav- ostenju okrašena z navpičnimi in s poševnimi pasovi vrezov in je nih (G19, G28, G29, G384) in poševnih snopih (G86, G89, G93, G95, zelo podobna skodelici brez ročaja iz Balaton-lasinjske naselbine G158, G165, G185, G229, G231, G258, G260, G304, G361, G374, G379), Nagykapornak (Horváth 1991, 12, Abb. 6, 11). v kombinaciji navpičnih in poševnih črt (G4, G11, G21, G34, G35, G40, G85, G102, G103, G347, G227) in v obliki menjajočih se šrafi- Z2 ranih trikotnikov (G148, G150, G163, G197, G206, G223, G245, G305, Pogoste so okrogle zajemalke s predrtim tunelastim držajem, ve- G362, G363, G364, G372, G373, G385). Snopi vrezov so pogosto ob- činoma so enakih velikosti. Med njimi so opazne razlike le pri tu- dani z vrstami vbodov (G167, G208, G370, G393, G396). S krajšimi lastih držajih, ki so lahko kratki ali pa nekoliko daljši. Velikokrat poševnimi vrezi so okrašena ustja posod (G332, G360). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 34 Vbodi oz. vtiski, ki krasijo posode, so izvedeni samostojno v gla nalepka (G90) (prim. Andrenci (Pahič 1976, 57, T. 3, 18) in Na- enojnih ali v več vrstah (G25, G107, G157, G200, G224) ter v pove- gykanizsa-Sánc (Kalicz 1991, 358, Abb. 7, 5–7). zavi s plastičnimi aplikacijami (G79, G230). Z vbodi sta okrašena Vrez je eden od glavnih okrasov na posodju iz lasinjskih najdišč noga posode (G234) in vretence (G188). Dubranac (Balen 1998, 17, T. 1, 1, 2, 3; T. 2, 3, 5; T. 3, 2; T. 5, 2, 3), Gor- Z vrezanim ribjim motivom je okrašena večja posoda na prehodu nji Pustakovec pri Čakovcu (Bekić 2006, 185–196, T. 2: 2, 4, 5; T. 5, 5; ramena v vrat posode (G245). T. 6, 5), Stara ves pri Nedelišču (Bekić 2006, 207, T. 1: 5–7, T. 3: 3, 5) Drugi okras na posodju so še jezičaste bradavice (G78, G87, G105, in na najdiščih iz županije Zala na Madžarskem, npr. Gellénháza- G106, G128, G184, G194, G195, G268, G326, G397, G399), redke so Városrét (Horváth/Simon 2003, 115, Abb. 21, 2; Abb. 22, 3; Abb. 24. podolgovate bradavice (G330), čepki (G267) in ploščata okro- 10), Nagykapornak (Horváth 1991, 12, Abb. 1, 9, 10; Abb. 2, 9, 12, 13; Abb. 3, 3, 4, 7–12, 14, 15), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 33 Tipološka tabela okrasa lasinjske kulture, M 1:2. Okras na posodah, M 1:2 1 navpični snopi G8 G98 G248 G259 G269 2 vodoravni snopi G19 G28 3 poševni snopi G86 G93 G158 G165 4 kombinacija ravnih in poševnih črt G4 G34 G40 G85 G148 G150 G163 G206 G102 5 kombinacija snopov in vbodov G167 G208 G370 G393 G396 6 krajši poševni rezi G332 G360 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 35 73–74, Abb. 2, 8, 9, 11; Abb. 8, 13; Abb. 9, 1, 2; Abb. 15, 7; Abb. 20, 3, Kamnite najdbe (sl. 34) 9, 10; Abb. 21, 2; Abb. 22, 2, 11), Letenje-Szentkeresztdomb (Kali- cz 1995, Abb. 1, 14b; Abb. 2, 7a, 7b, 8; Abb. 10, 1a, 1b, 3, 4, 5 10a, 10b; V naselbini so bila dobro zastopana kamnita orodja. V naselbin- Abb. 11, 1a, 1b, 11a–12c; Abb. 16, 1a–4, 6, 8–10, 12a–13), Zalaeger- skih plasteh in jamah je bilo odkritih sedem ploščatih kamnitih szeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, fig. 3. 1–5, 7, 8; fig. 4: 1–8) sekir (G138, G202, G203, G241, G287, G288, G353), veliko kamnitih in Rigyácu (Tokai 2007, Abb. 7: 5, 6, Abb. 8, 1, 2, Abb. 9: 1, 3–6). odbitkov (G68, G212–221, G270–286, G307–315, G340–342, G375) Na raznih najdiščih lasinjske kulture je pogost okras vreza v in tolkačev (G70, G190, G376) (prim. Lubšina Tušek 1993, 31–131, T. kombinaciji z vbodi: Bukovnica (Šavel 1992, T. 7, 3, 7; T. 8, 1, 7; T. 1–T.27; Tomanič Jevremov et al. 2006a, 160, 162, 164, 166, sl. 75– 10, 1; T. 13, 6, 7, 8, 15), Šafarsko (Šavel 1994, pril. 12, 3, 5, 11, 31, 32), 96; Kavur 2010, 56–58). Večina kamnitih sekir, odbitkov in tolka- Pri Muri pri Lendavi (Šavel/Sankovič 2011, 35, 36, G31, G92, G123, čev je bila odkrita v jamah, ki so vsebovale tudi veliko odlomkov G136), Ivankovci pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, G42), Hardek (Ži- keramičnega posodja. Po količini kamnitih orodij je najbogatej- žek 2006a, 138, sl. 35, sl. 36; 139, sl. 39, sl. 41), Spaha nad Brezovi- ša jama SE 201, ki je vsebovala sedemnajst odbitkov in dve plo- co pri Predgradu (Velušček 2011, 130, 131, sl. 4.23: O1/4; 02/2), Gor- ščati sekiri (G270–288). V jami SE 240 je bilo odkritih devet odbit- nji Pustakovec pri Čakovcu (Bekić 2006, 185–196, T. 2, 7), Stara ves kov (G307–310, G312–316), v jami SE 15 deset odbitkov (G212–221), v pri Nedelišču (Bekić 2006, 207, T. 1: 1–3), Dubranac (Balen 1998, 17, jami SE 240 troje odbitkov (G340–342) in v jami SE 370 en odbitek T. 2, 5; T. 3, 1, 2; T. 7, 8), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, ter kamnit tolkač (G375, G376). Abb. 14: 10; Abb. 16, 6; Abb. 17, 4; Abb. 19, 14; Abb. 20, 8, 11–13), Za- Med izkopanim gradivom iz Kalinovnjeka je bilo odkrito ve- laegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, fig. 3. 6) in Letenje- čje število odlomkov žrmelj (G61, G62, G75, G80, G96, G115, G233, Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, Abb. 10, 2a, 2b, 8). G289), okrogel zglajen kamen (G6) in del kamnitega brusa (G116). Tudi okras vbodov ali vtiskov je dokaj razširjen ornament na la- sinjskem posodju iz Bukovnice (Šavel 1992, T. 7, 4; T. 10, 6; T. 11, 8), Sklep Šafarskega (Šavel 1994, pril. 12, 21, 26), Pri Muri pri Lendavi (Ša- vel/Sankovič 2011, 35, G65), Goric pri Turnišču (Plestenjak 2010, 37, G12), Ivankovcev pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, G40, G44, G177), Zagoncev (Kavur 2006, 111, sl. 2), Hardeka (Žižek 2006a, 139, sl. 37), Ptujskega gradu (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 177, sl. 5, 7, 9) Primerjalna analiza keramičnega gradiva preko vodilnih tipov in Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, Abb. 8, 5; Abb. 8, 13; posod z najdišča Kalinovnjek omogoča časovno opredelitev na- Abb. 16, 12, 14, 15; Abb. 17, 8, 17; Abb. 19 1, 5; Abb. 20, 7; Abb. 21, 3, selbine v lasinjsko kulturo. Na našem najdišču so zastopane vse 9, 10). značilne oblike posodja, ki opredeljujejo to kulturo, denimo lon- Pogost okras so tudi aplicirane bradavice, ki v večini primerov ci, sklede, skodele, vrči, skledice, majhni pladnji oz. pekači, noge krasijo sklede, zasledimo jih v večini lasinjskih naselbin: Bukov- posod, miniaturne posodice, zajemalke, pokrovi in vretenca (glej nica (Šavel 1992, T. 8, 2, 4, 5; T. 11, 2), Šafarsko (Šavel 1994, 34, pril. sl. 29, sl. 30, sl. 31, sl. 32). 10, 6, 11, 13; 35, pril. 9, 11; pril. 12, 17, 18), Pri Muri pri Lendavi (Ša- Od ostalega keramičnega posodja so bile najdene noge posod vel/Sankovič 2011, 36, G15, G16, G32–34, G75, G86, G100), Gorice (npr. G26, G225, G234). Redki so krožniki oz. pladnji (G58, G63). Za- pri Turnišču (Plestenjak 2010, 37, G59, G148), Ivankovci pri Lenda- jemalk je več vrst. Tip Z1 je podoben skodelicam, polni držaji so vi (Tušek/Kavur 2011, G36, G143), Hajndl (Žižek 2006b, 148, sl. 52, navzgor zavihani (G164, G170, G258, G258). Zelo pogoste so okro- 150, sl. 72, 151, sl. 76–78, 152, sl. 86), Gornji Pustakovec pri Čakov- gle zajemalke s predrtim držajem tip Z2. Pojavljajo se tudi pokro- cu (Bekić 2006, 185–196, T. 1, 5; T. 2, 6, 8), Stara ves pri Nedelišču vi, vretenca, glinene uteži in odlomek glinene figurice (G235). (Bekić 2006, 207, T. 1: 9, 13; T. 3, 8, 9), Dubranac (Balen 1998, 17, T. Na posodju je značilen lasinjski okras v obliki vrezov, vbodov oz. 2, 3; T. 6, 2, 3; T. 7, 1, 2, 4; T. 8, 1), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Si- vtiskov. Pogosto je tudi plastično okraševanje v obliki apliciranih mon 2004, Abb. 3, 5; Abb. 5, 1, 2; Abb. 15, 4, 13, 17, 18, 20; Abb. 16, bradavic in ploščatih okroglih nalepk. 11, 13–15), Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, fig. 5. 6), Vse navedene oblike in ornamentika posodja imajo dobre prim- Rigyácu (Tokai 2007, Abb. 6: 2, 3, Abb. 7, 1, Abb. 8: 2–4, 6) in Na- erjave v prvi vrsti na številnih lasinjskih najdiščih iz Prekmur- gykapornak (Horváth 1991, Abb. 1, 4–6, 7, 9, 13, 15; Abb. 6, 3–5; ja, predvsem na Bukovnici (Šavel 1995, 91–95), Šafarskem (Šavel Abb. 8, 13). 1994, 30–39), v manjši meri pa v naselbini Pri Muri pri Lenda- Ploščate okrogle nalepke so znane na najdiščih Gorice pri Turni- vi (Šavel/Sankovič 2011, 28–38, 148–179), Ivankovcih pri Lendavi šču (Plestenjak 2010, 37, G77), Spaha na Kočevskem (Velušček 2011, (Tušek/Kavur 2011, 15–19, 48–79), Goricah pri Turnišču (Plestenjak 133, sl. 4.26: O20/2), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, Abb. 2010, 32–38, 84–95), Turnišču (Tomaž 2006, 103–108), Zagoncah 5, 8; Abb. 7, 13), Letenje-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, Abb. 13, pri Renkovcih (Kavur 2006, 109–119) in Sodoleku (Mileusnić et al. 11a, 11b; Abb. 14, 1a, 1b; Abb. 15, 11; Abb. 18, 4a, 4b) in Sormás (Stra- 2006, 121–128). Veliko sorodnih oblik posodja najdemo na lasin- ub 2006a, fig. 8, 11–13). jskih najdiščih iz Podravja, na Andrencih (Pahič 1976, 29–83), Hardeku (Žižek 2006a, 129–140), Hajndlu (Žižek 2006b, 141–153), Figuralna plastika (sl. 34) Ormožu-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov et al. 2006a, 155–174) in na Ptujskem gradu (Tomanič Jevremov et al. 2006b, 175–194). Med figuralno plastiko lahko uvrstimo ploščat odlomek figurice Iz ostalega dela Slovenije naj omenimo le podobnosti na poso- s poudarjeno steatopigijo (G235). Figurica je na zgornjem in spo- dah iz Spahe na Kočevskem (Velušček 2011). dnjem delu odlomljena, zato ne vemo, kako se je zaključevala. Veliko paralel pa je znanih z niza najdišč Balaton-lasinjske kulture Glede na dobro ohranjeno izstopajočo zadnjico gre za ostanek iz sosednje županije Zala na jugozahodnem Madžarskem (glej ženske figurice. karto razprostranjenosti najdišč Horváth/Simon 2003, 90–109, Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 36 34 Tipološka tabela okrasa in drugih najdb, M 1:2, 1:4, 1:8. Okras na posodah, M 1:2 Vbodi oz. vtiski G25 G157 G200 G224 Z vbodi okrašena noga posode in vretence Plastične alikacije Vrezan ribji motiv G234 G188 G79 G230 G245 Jezičaste bradavice, M 1:4 Čepki G78 G106 G184 G268 G326 G267 Podolgovata bradavica Ploščata nalepka G330 G90 Drugi keramični predmeti Figuralna plastika, M 1:4 Glinene uteži, M 1:8 G235 G151 G17 G176 G18 Kamnite sekire, M 1:8 G138 G202 G203 G241 G287 G288 G353 Abb. 48, Karte 6), posebej iz naselbin Nagykanizsa-Sánc (Kalicz poselitve 4344–4246 pr. n. š. (2∑ cal pri verjetnosti 95,4 %), spod- 1991347–387), Dobri-Alsó-mezõ (Horváth/Simon 2004, 55–115), nja meja lasinjske poselitve pa določa datum 4247–4043 pr. n. š. Nagykapornak (Horváth 1991, 113–135), Gellénháza-Városrét (Hor- (2∑ cal pri verjetnosti 95,4 %) iz jame SE 15. Datacije iz naših jam so váth/Simon 2003, 110–115, Abb. 21–27), Letenje-Szentkeresztdomb primerljive z najnovejšimi radiokarbonskimi datacijami, ki kažejo (Kalicz 1995, 61–106), Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter čas trajanja lasinjske kulture v Sloveniji med 4366 in 4080 pr. n. š. 2006); Rigyácu (Tokai 2007), Sormás (Straub 2006a, fig. 13, 3–4) itd. (Velušček 2011, 229–231, tab. 5.2; tab. 5.4: 12–20). Ta časovni razpon Sorodnost v keramičnih oblikah pa lahko najdemo na nekat- se dobro prekriva z datacijami z lasinjskih najdišč na Hrvaškem, ki erih hrvaških lasinjskih naselbinah predvsem iz okolice bližnjega prav tako ležijo med 4330 in 3963 pr. n. š. (Balen 2008, 17–35; Bekić Čakovca: Gornji Pustakovec (Bekić 2006, 182–186, 194–199), Stara 2006, 2006, 95), s starostjo grobov iz ludanišle skupine v Jelšovcah ves pri Nedelišču (Bekić 2006, 206–207, 234–235), Varaždin (Ja- na Slovaškem (4444 in 3969 pr. n. š.), z epilengyelskim obdobjem kopovec-Blizina: Bekić 2006, 94–99, 148–152), Dubranac (Balen v Avstriji (Velušček 2011, 236, 238, 243, tab. 5.9: 1; 5.11: 1) in skupino 1998, 13–32) in Jakšić iz Požeške kotline (Dimitrijević 1979, 158, najdišč Kanzianberg-Lasinja z avstrijske Koroške, ki so datirana med T. XXI, 2, 3; Marković 1994, T. 22, 1, 4). 4240–3950 pr. n. š. (Ruttkay 1996, 43–48). Radiokarbonske analize oglja iz lasinjskih jam na Kalinovnjeku Lasinjska poselitev v naselbini Kalinovnjek je obstajala torej v SE 15, SE 197/215 in SE 245 kažejo na enovit časovni razpon trajan- zadnjih treh stoletjih 5. tisočletja pr. n. š., kar se ujema z dataci- ja naselbine1. Najstarejši datum iz jame SE 245 določa zgornjo mejo jo lasinjske kulture v širšem panonsko-zahodnobalkanskem 1 Podrobnosti o radiokarbonskih analizah vzorcev za navedene jame glej prostoru. pri opisih posameznih stratigrafskih enot. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 37 35 Načrt naselbinskih ostalin iz kulture keramike z brazdastim vrezom, M 1:1000, povečava M 1:500. raziskano območje sek. 12 jame sek. 1 bivalni objekt zemljankasek. 2 lasinja in kultura brazdastega vreza nedoločeno sek. 3 19 226 sek. 4 228 sek. 13 11 188 189 sek. 5 230/232 sek. 14 191 13 113 409 350/360 sek. 6 117 161 111 234 sek. 15 115 352 354 125 127 kv. 1 358 356 405/411 407 123 121 kv. 2 119 23 295 247 kv. 3 105 249 251 297 kv. 4 255 kv. 5 kv. 6 39 299 kv. 7 kv. 8 261 69 263 kv. 9 kv. 10 kv. 17 kv. 11 165 71 kv. 18 318 kv. 12 77 kv. 19 kv. 13 390 75 392 273 kv. 20 kv. 14 275 320 195 83 85 kv. 21 kv. 15 277 322 kv. 22 kv. 16 283 422 188 279 189 sek. 7 281 205 191 89 160 113 409 350/360 93 117 Zemljanka 1 111 115 161 354 125 352 sek. 8 397 101 Zemljanka 3 127 358 407 382 123 356 405/411 sek. 9 218 328 216 121 330 Zemljanka 2 220 341 119 345 105 sek. 10 361 363 10m sek. 7 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 38 sek. 11 sek. 8 sek. 9 sek. 10 Kultura keramike z brazdastim vrezom Naselbinske ostaline Zemljanke Na skrajnem zahodnem delu najdišča so osrednji prostor pose- litve v času kulture keramike z brazdastim vrezom tvorili tri ze- mljanke in en nadzemni objekt (sl. 36). Naselbinske ostaline kulture s keramiko brazdastega vreza so Nadzemni bivalni objekt (SE 188) je bil prepoznan kot komaj za- bile odkrite in zgoščene na skrajnem, najviše ležečem zahodnem znaven vkop podolgovate ovalne oblike. Ostanki bivališča so se robu najdišča, na območju sek. 4–6 in kv. 1–4, in sicer so se ohranili kot zgostitev razpršene keramike z drobci oglja in ožga- ohranile plitve zemljanke oz. bivalni objekti (SE 111, SE 119, SE 127 ne gline velikosti 3 x 2,6 m. in SE 188) skupaj z manjšimi jamami (SE 113, SE 115, SE 117, SE 123, Severozahodno in jugovzhodno od tod sta se nahajali stojki SE SE 125, SE 350, SE 354, SE 356, SE 358, SE 405, SE 407, SE 409) in stoj- 189 in SE 191 ovalne oblike, premera od 0,30 do 0,34 in globoki od kami (SE 121, SE 161, SE 189, SE 191, SE 352). Nekoliko severovzho- 0,09 do 0,16 m, ki sta zamejevali prostor objekta. Glede na njuno dno, v sek. 1, kv. 4, pa je ležala jama SE 230/232, ki je vsebova- lego lahko sklepamo, da sta bili ostanka pokončnega nosilnega la eno od najlepših posod, okrašenih z brazdatim vrezom (G631). stebra za nekakšen dvokapni nadstrešek. Med najdbami je bilo Posamezne jame so bile tudi v predelu, kjer so bili odkriti lasinj- več odlomkov grobe in fine keramike, okrašene v tehniki brazda- ski objekti. V srednjem delu naselbine, sek. 2, kv. 11, je bila odkri- stega vreza, in majhna čaša (G559–581). ta jama (SE 39). Več jam kulture z brazdastim vrezom (SE 85, Drugi pomemben objekt je zemljanka 1 (SE 111). Jama nepravil- SE 195, SE 422, SE 205, SE 273, SE 275/277/392), ognjišče SE 412 in ne ovalne oblike je ležala južno od bivališča SE 188. Velika je bila plast SE 160 je bilo strnjenih na predelu okrog osrednjega dela 2,17 m, široka 1,77 m in globoka 0,26 m. V zemljanki je bilo veliko lasinjske naselbine med sek. 1–6 in kv. 17–21. Z vzhodnega roba oglja, ožgane gline in ožganih kosti, odlomkov keramike, vijčki izkopišča v sek. 6/7 in kv. 25/26 sta bili odkriti s keramiko bogata in v celoti ohranjena trebušasta posoda, okrašena z vrezi spiral jama SE 216 in jama SE 345 (sl. 35). in trakov, zapolnjenih z ostanki bele inkrustacije (G509–515). Na 36 Pogled iz zraka na skrajni zahodni del najdišča, ki predstavlja osrednji prostor poselitve v času kulture keramike z brazdastim vrezom. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 39 severovzhodni strani je bila v jamo vkopana stojka SE 161 preme- Tipološka in časovna opredelitev ra 0,26 m. V njej je bilo nekaj ožganih kosti, ostanki bronaste ko- keramike vine, odlomek bronaste žice in keramični vijček (G557, G558). K zemljanki bi utegnila soditi tudi stojka (SE 352). Zemljanka 2 (SE 119) ovalne oblike, velika 2,85 x 2,1 m in globo- ka 0,28 m, je ležala vzhodno od zemljanke 1 (SE 111). Ob jami je bila odkrita plitva stojka SE 121 premera 0,20 m in globoka 0,03 m. Med številnimi naselbinskimi najdbami prevladujejo večje V jami je bilo veliko kosov keramike, med njimi tudi odlomki, shrambne posode, lonci, vrči, sklede, skledice, skodele, skodeli- okrašeni z brazdastim vrezom, in vijček (G520–536). ce, dobro so zastopani tudi vretenca in idoli, redke so uteži. Veli- Med večje objekte sodi tudi zemljanka 3 (SE 127). Jama okrogle ko keramičnih najdb je bilo pridobljenih iz ornice SE 1 (G400–430) oblike, velika 2,95 x 2,76 m in globoka 0,10 m, se je nahajala med in pa iz naselbinske plasti SE 3 (G431–493), v manjši meri pa tudi zemljankama SE 111 in SE 119. V sredini jame je bilo veliko ožgane iz plasti SE 4 (G494–505). Keramično gradivo, ki je bilo najdeno gline in kosov črepinj (G537–541). Ožgana glina kaže morda na v zemljankah oz. bivalnih objektih in jamah, je bilo bolje ohra- obstoj kurišča v zemljanki. njeno. Posode so bile izdelane iz dokaj prečiščene gline, pri ne- katerih kosih so bili vidni večja zrnca peska in ostanki nanosa Jame barbotina (G581, G603, G604, G608). Zunanja površina posod je bila svetlo rjave, rjave in sive barve. Fino posodje je bilo temnej- V bližini zemljank so bile odkrite jame (SE 113, SE 115, SE 117, SE 123, ših tonov in okrašeno z navadnim in brazdastim vrezom ter belo SE 125, SE 350, SE 354, SE 356, SE 358, SE 405, SE 407, SE 409), ki so inkrustacijo (npr. G509) in vdolbenim okrasom (G631). Masiv- vsebovale skromne, zelo fragmentarno ohranjene odlomke ke- ne glinene posodice (npr. G400, G473), skodelica (G564), ostan- ramike, nekatere izmed njih bi utegnile biti odpadne jame, osta- ki kapljice bakra (G557) in majhno bakreno šilo (G661) kažejo na lim pa ni mogoče določiti namena. Večje jame (SE 113, SE 115, SE 123, metalurško dejavnost v naselbini. SE 125, SE 354, SE 407) so bile ovalnih podoglovatih oblik, velike od 4, 90 x 1,50 m do 2,70 x 0,97 m. Povprečna globina jam je znašala Lonci (sl. 37) 0,56 do 0,14 m. Manjše jame (SE 117, SE 350, SE 358, SE 405, SE 409) so bile okroglih oblik, velike povprečno 1 x 0,52 m, povprečna glo- L1 bina jame je bila od 0,08 do 0,39 m. Odlomki keramike z brazda- Večinoma so ohranjeni le trebušasti deli ostenij večjih shramb- stim vrezom so bili odkriti v jami SE 117 (G516, G517), valjast pred- nih posod (G485, G486, G546, G628). Po velikosti izstopa osta- met in ušesce posode (G659, G660) pa v jami SE 358. nek trebušastega pitosa z okrasom dveh vodoravnih reber z vti- Severno od osrednjega dela je pomembna jama (SE 230/232) po- ski (G546). Ostali odlomki ostenij so nekoliko manjših dimenzij dolgovatega ovalnega tlorisa in zaobljenega stopničastega pro- in so okrašeni s prilepljenimi bradavicami. Sorodna ostenja ve- fila, velika 2,4 x 1,02 m in globoka 0,61 m. V njej je bilo veliko čjih posod so znana z grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel kosov grobe in fine keramike z brazdastim vrezom. Posebej kva- 2009, 104, G5, G21, G33, G48, G104, G167), neokrašena pa so pogo- litetno je bila izdelana skodela sivo črne barve (G631–652). sta tudi med lončenino iz Baka (Horváth 1990, Abb. 6, 6; Abb. 7, 7; Tudi v jami SE 39 ovalne oblike, veliki 1,46 x 0,97 m in globoki 0,54 m, Abb. 8, 9; Abb. 10, 2). je bil ob žganini in oglju odlomek keramike (G506). V jami SE 195, veliki 1,26 x 0,94 m in globoki 0,13 m, ki je ležala se- L2 verozahodno od središča lasinjske poselitve, je bila keramika z Lonci s stožčastim vratom in rahlo izvihanim ustjem (G420, G518, brazdastim vrezom (G507–508). Tudi v bližnji okrogli jami SE 85, G519, G542, G544, G545, G559, G560, G605, G604, G607, G607, veliki 0,98 x 0,87 m in globoki 0,25 m, sta bila odlomek keramike G639, G646), ki je lahko okrašeno z bradavičasto apliko (G420, z brazdastim vrezom in talilna posoda (G507, G508). G606). Pri nekaterih loncih se zaobljeno ustje zaključuje ravno. Z osrednjega dela lasinjskih objektov je bilo v jami (SE 422) okro- Lonci s stožčastimi vratovi so precej pogosti v najbližjih naselbi- gle oblike, veliki 0,87 x 0,81 m in globoki 0,34 m, v plasti rdečega nah iz kulture z brazdastim vrezom, denimo Zalaegerszeg-An- sprijetega peska (SE 7) najdeno bakreno šilo (G661). Bogata s ke- dráshida (Horváth/Simon 2003, Abb. 29, 1–3, 7, 11; Abb. 30, 11; Abb. ramiko brazdastega vreza je bila tudi jama SE 205 ovalne oblike, 31, 1), Baka (Horváth 1990, 39, Abb. 9, 6, 8, Abb. 10, 4), iz župani- velika 1,51 x 1,0 m in globoka 0,18 m (G591–601). Južno ležeča plast je Zala na sosednjem Madžarskem in med tipi posod s stožčastim SE 160, velika 3,6 x 2,25 m in debela 0,10 m, je vsebovala veliko nizkim vratom in izvihanim ustjem iz Hočevarice (Velušček 2004, odlomkov keramike, majhno posodico in dva vijčka (G542–556). S 189, sl. 4.2.3: L12, L14, L15) ter Gradca pri Mirni na Dolenjskem (Ve- tega predela so znane posamezne črepinje iz ozkih podolgovatih lušček 2004, sl. 5.3.2: 1, 2). jam SE 273 (G653) in SE 277 (G654, G655). Najbolj vzhodno je ležala jama SE 216 ovalne oblike, velika 1,52 x Sklede (sl. 38) 1,19 m in globoka 0,30 m, z veliko keramičnih odlomkov, nekateri so bili okrašeni z brazdastim vrezom (G602–630). Sosednja jama Med lončenino so sklede dokaj številno zastopane. Razdelili smo SE 345 podobne oblike, velika 1,45 x 1,2 m in globoka 0,15 m, je jih na polkroglaste, konične in bikonične (sl. 38). vsebovala dva odlomka keramike (G656–658). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 40 37 Tipološka tabela keramičnih najdb kulture keramike z brazdastim vrezom (lonci), M 1:8. Lonci, M 1:8 L1 Večje shrambne posode G485 G628 G546 G627 L2 Lonci s stožčastim vratom in izvihanim ustjem G420 G605 G639 G604 G542 G544 G607 G606 G518 G560 G559 G646 S1 Skodele (sl. 38) Polkroglaste sklede so lahko plitve (G494, G582) ali globoke (G468, G411) (prim. Velušček 2004, 199, sl. 4.2.9: S9, S11; 240, sl. Sk 1 5.3.6: 2). Ustja so zaobljena ali ravno posneta, nekoliko usločena Zastopane so skodele s pokončnim ravnim ustjem, ki se polkro- navznoter (G582). Podobna so znana s Hočevarice (Velušček 2004, žno zaključuje. Ročaj povezuje rob ustja z ostenjem (G455, G522). 199, sl. 4.49: S10, S12), Gradca pri Mirni (Velušček 2004, sl. 5.3.2: 9, Rob ustja je lahko rahlo upognjen navzven (G455, G487). V to 14, 16). Z brazdastimi vrezi pa je lepo okrašeno ostenje sklede skupino sodijo podobni primerki, ki so brez ročaja (G520, G467). SE 411, ki ima primerjavo med najdbami iz jame SE 976/1061 z naj- Primerjave najdemo na najdiščih Pustaszentlászló-Deák-sűrű in dišča Gornje njive 2 pri Dolgi vasi (Kerman 2013, v tisku). Zalaegerszeg-Neszele-Ságod (Horváth/Simon 2003, Abb. 28, 2; Abb. 32, 1). S2 Konične sklede so zastopane z nekaj primerki (G603, G561, G632, Skodelice (sl. 38) G543, G537, G488), so lijakaste oblike z zaobljenim ustjem (G603, G561) ali konične oblike z ravno odrezanim ustjem, ki je lahko Skl1 nekoliko izvihano (G543, G537, G488, G632) (prim. Velušček 2004, Skodelice kroglastih oblik z ozkim vratom in rahlo izvihanim ro- 201, sl. 4.2.11: S21; 240, sl. 5.3.6: 1; Horváth 1990, Abb. 11, 4, 6). bom ustja (G408, G565, G566, G591, G496, G463). Vse so bogato okrašene z »esastim« motivom (G565, G566), vbodi in poševnim S3 vrezi (G408), navpičnimi valovnicami (G463) in vbodi ter vodo- Bikonične sklede z »esasto« ali klekasto oblikovanim profi- ravnimi vrezi (G591). Skodelicam pripadajo tudi odlomki ostenij lom (G602, G413, G421, G422) in močno izvihanim in zaobljenim posod (G592, G507, G635, G636). Najbližje analogije za ta tip sko- ustjem. Največji obod sklede (G602) je okrašen z navpičnimi vrezi. del najdemo v jami SE 976/1061 z najdišča Gornje njive 2 (Kerman, Zastopan je tudi okras aplicirane bradavice (G511). Analogije za ta v tisku), in pa na najdiščih Zalaegerszeg-Andráshida, Pustaszen- tip skled so znane iz Gradca pri Mirni (Velušček 2004, sl.5.4.2: 10), tlászló-Deák-sűrű (Horváth/Simon 2003, 128, 129, Abb. 30, 1, 2, 4, Kevdrca (Velušček 2004, 240, sl. 5.3.6: 3), Moverne vasi (Velušček 6, 7; Abb. 31, 18), Bak (Horváth 1990, 38, Abb. 4, 4; 7, 1; Abb. 9, 3; 2004, 251, sl. 5.3.15, 5) in iz Hrnjevca kot najdišča tipa Kevderc-Hr- Abb. 10, 2) in Eszteregnye–Bozók-földje iz zalske županije na Ma- njevac (Dimitrijević 1980, 47, 10, 8) ter Eszteregnye-Bozók-földje iz džarskem (Straub 2006b, 80, Abb. 9, 4). So ene od najbolj pre- zalske županije na Madžarskem (Straub 2006b, Abb. 6, 4). poznavnih oblik na najdiščih Višnjica tipa kulture Retz-Gajary (Dimitrijević 1980, 38, T. 2, 1; T. 4, 3; T. 6, 5), znane pa so tudi med S4 oblikami posodja tipa Kevderc-Hrnjevac (Dimitrijević 1980, T. 11, Skleda s kratkim navpičnim robom ustja, ki je rahlo upognjen 1, 2, 4, 5, 8; T. 12, 1, 2, 6, T. 13, 4; prim. Velušček 2004, 240, sl. 5.3.6: navznoter (G423). Okrašena je s krožnimi jamicami. 10; 197, sl.4.2.8: S2, 1). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 41 Vrči (sl. 38) ki je lahko trebušaste oblike (G454, G535, G580). Zastopana so tudi ravna odebeljena dna s pokončnim ostenjem posode (G581). V1 Najlepši keramični izdelek iz kulture keramike z brazdastim vre- Ornament (sl. 39) zom predstavlja kroglasta posoda z ravnim dnom, izdelana iz fino prečiščene gline rjave barve, pri kateri se vrat in ustje ni- Na lončenini je zastopanih več vrst okrasa. Najpogosteje je okras sta ohranila (G509). Po celotnem trupu je posoda bogato okra- izveden z brazdastim in navadnim vrezom s sledovi bele inkru- šena. Posebej izstopa okras dveh spiral, obdanih z lunjicami, stacije, pojavlja pa se tudi okras vtiskov in vbodov ter dolblen, pod njima je več prekinjenih polkrožnih snopov črt z žarki. Rom- plastičen in barbotinski okras. bični motiv na sprednji strani posode, ki se nadaljuje v »ne- skončnost«, pa prekine navpični pas valovnic. Brazdasti vrez je Brazdasti vrez (sl. 39) bil zapolnjen z belo inkrustacijo. Posoda ima po obliki in okra- Najlepše in najbogatejše je okrašena posoda (G509), na kate- su najboljše primerjave v keramičnih vrčih tipa Mondsee in tipa ri so različni motivi: spirali sta obdani z luničastim motivom in Retz Gajary iz zahodne Slovaške (Dimitrijević 1980, 26–29, T. 18, 5; snopom polkrožnih vrezov z žarki. Vrat krasi pas vodoravnih va- T. 19, 3, 7). lovnic in »esastih« vtisov, sprednjo stran pa širok pas romboi- dnih motivov, med njimi pa trak navpičnih valovnic in poševnih V2 brazd s kratkim cikcakom z ostanki bele inkrustacije. Podobno Posebej lepo in kvalitetno je iz fino prečiščene sivo do črno žga- sta okrašeni žari z najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2009, ne gline izdelan trebušast vrč z rahlo usločenim vratom in izvi- 109, G120, G170) in skodeli z Malečnika (Strmčnik Gulič 2006, 198, hanim, rahlo odebeljenim ustjem. Ostanek presegajočega ročaja št. 7). Motivika spiral (G457) in meandrov (G433, G459) je pogosta izhaja iz ustja in se zaključuje v trebuhu posode. Posoda je bo- na lončenini tipa Mondsee (Dimitrijević 1980, 27–28, T. 19, 7, 8; T. gato okrašena z brazdastim vrezom v izvedbi visečih trikotnikov 20 2, 3, 6) in na posodju moravsko-avstrijske baalberške skupine in z dolbenim okrasom cikcaka in meandra (G631). Oblikovno je (Ruttkay 1995, 132, 134, Abb. 8, 2–4). podoben vrču tipa Kevderc-Hrnjevac (Dimitrijević 1980, 48, T. 13, Sledijo še okrasni motivi vrezanih pasov navpičnih cikcak črt 1a). Glede na način izvedbe okrasa ima paralelo v posodi tipa Vi- (G509, G463, G636), vodoravnih (G411, G417, G418, G426, G471, šnjice (Dimitrijević 1980, 42, Abb. 3, 4) in v lončenini iz Pustaszen- G497, G567, G593, G613, 6633, G634, G637), navpičnih (G461, G465, tlászló-Deák-sűrű (Horváth/Simon 2003, Abb. 30, 15; Abb. 31, 6). G616), poševnih vrezov v obliki trikotnikov (G495, G434, G441, G472, G595, G612, G614), motivi vseh treh (G412, G470, G432, G435, Skledice (sl. 38) G470, G524, G525, G568, G587, G592), motiv »S« vtisov (G415, G509, G526, G565, G566) in okras vbodov (G431, G472, G482, G515, Majhni konični skledici imata debele stene (G491, G596). Pokonč- G553). Paralele v okraševanju pa najdemo predvsem na lončenini no ustje skledice (G596) je narebreno. Analogije najdemo na Ho- iz Višnjice kot najdišča tipa Višnjica Retz-gayarske kulture (Dimi- čevarici (Velušček 2004, 203, sl. 4.2.11: MP). Polkroglasta skledica trijević 1980, 38–41, T. 2–T. 9) in raznih madžarskih najdišč kultu- z zaobljenim ustjem (G595) je okrašena na ostenju s poševnimi re keramike z brazdastim vrezom (Horváth/Simon 2003, 124–130, vrezi. Manjša kroglasta skledica pa ima uvihan rob ustja (G554). Abb. 28–32, Karte 7). Med miniaturne posodice sodita tudi majhna čaša (G564), sko- delica debelih sten (G539). Dolben okras in brazdasti vrez (sl. 39) Dolben okras je znan le na posodi (G631) kot cikcakasta linija v Ročaji (sl. 38) povezavi z visečimi šrafiranimi trikotniki v brazdastem vrezu. Dolben okras najdemo na keramiki tipa Kevderc-Hrnjevac iz Kev- Posebno obliko predstavljajo majhni ročaji z ozko perforacijo v drca, Gradca pri Mirni, Levakovi jami, Predjami in Ajdovski jami obliki ušesc, ki so pritrjeni na rob ustja (G597, G660) ali na steno (Dimitrijević 1980, 48, T. 11, 1, 2; T. 12, 3; T. 14, 1, 3, 5, 6; Velušček posode (G574). Ušesca se običajno pojavljajo pri visečih posodah. 2004, 249). Najbližji primerek tovrstnega okraševanja je znan iz Značilna so za kulturo keramike z brazdastim vrezom, pojavlja- Bukovnice (Šavel/Guštin 2006, 203, št. 3, sl. 1). Redno je priso- jo pa se že tudi na posodah iz lasinjske kulture. Najbližje paralele ten na lončenini z najdišč Zalaegerszeg-Andráshida, Pustaszen- nademo na posodah z najdišča Pod Kotom-jug (Šavel 2009, 110, tlászló-Deák-sűrű (Horváth/Simon 2003, 130, Abb. 30, 6, 10, 15; G25, G34, G68a, G80, G84, G95, G117, G138, G174, G274), zasledi- Abb. 31, 6), Baka (Horváth 1990, Abb. 9, 3) Eszteregnye-Bozók- mo jih na lončenini s Hočevarice na Ljubljanskem barju (Velušček földje (Straub 2006b, 80, Abb. 9, 3) in na keramiki protobolera- 2004, 203, 206, sl.4. 2.13: D5) in Spahe na Kočevskem (Velušček škega horizonta iz Zalaegerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, 2011, 128, sl. 4.21: R1–5). fig. 11, 3) Trakasti ročaji se nahajajo na največjem obodu posode (G452, G476, G500, G513, G550, G578, G601, G626). Ročaji lahko tudi po- Okras razčlenjenih reber z vtiski (sl. 39) vezujejo ustje s trebuhom posode (G573). Ta okras je zelo pogost na posodju, rebro je členjeno z odtisom prsta ali predmeta (G403, G404, G423, G424, G444, G446–G448, Dna in ostenja G453, G460, G462, G546, G547, G548, G654, G655, G657, G658) in nohta (G438, G451). Najbližje analogije za ta način okraševanja Pogosta so ravna, odebeljena dna loncev z ostrim prehodom v najdemo na lončenini z grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel ostenje posode (G477, G505, G533, G534, G536, G554, G629, G630), 2009, 108, sl. 54, G23, G73, G102). Okras dvojnih vrst razčlenjenih Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 42 38 Tipološka tabela keramičnih najdb kulture keramike z brazdastim vrezom, M 1:8. Sklede, M 1:8 S1 Polkroglaste sklede G494 G582 G468 G411 S2 Konične sklede G603 G561 G543 G537 G488 S3 Bikonične sklede G602 G413 G422 G421 G511 S4 Skleda s kratkim navpičnim robom ustja G423 Skodele, M 1:8 Sk1 Skodele s pokončnim ravnim ustjem G455 G467 G520 G522 Skodelice, M 1:8 Skl1 Skodelice kroglastih oblik z ozkim vratom in rahlo izvihanim robom ustja G565 G591 G496 G463 Vrči, M 1:8 V1 G509 G457 G433 G479 V2 Trebušast vrč z rahlo usločenim vratom in izvihanim ustjem G631 Skledice G491 G596 G595 G552 Ročaji - majhni z ozko perforacijo, M 1:4 Ročaji - trakasti, M 1:4 G597 G660 G574 G452 G476 G500 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 43 reber (G546, G547) ima analogijo na posodi iz Bezgčeve jame (Ve- opredeljeni v horizont keramike z brazdastim vrezom oz. v kul- lušček 2004, 247, 249, sl. 5.3.13, 2) in lončenini z Višnjice (Dimitri- turno skupino Retz-Gajary. Sorodne steatopigne figurice se po- jević 1980, T. 8, 13). javljajo na širokem območju od južne Moravske, južne Slovaške do srednjega Podonavja, večina pa je znana s predela od zalske Apliciran okras (sl. 39) županije do vzhodne avstrijske Štajerske in Prekmurja. V Prek- V to skupino okrasa sodijo bradavice in držaji (G401, G402, G405, murju sta ob figuricah iz Kalinovnjeka v kulturo brazdastega vre- G409, G437, G439, G445, G450, G456, G469, G485, G486, G498, za uvrščena primerka z Nove Table pri Murski Soboti in Bukovnice G511, G527, G528, G529, G541, G575–G577, G590, G606, G611,G622, (Kerman 2010, 49–59, s karto najdišč; prim. Tomaž 2008, 47–60). G623, G624, G625, G627, G628, G641, G642, G651). Analogije najde- Nenavaden majhen trirogi predmet z ravno stojno ploskvijo in mo na posodju iz grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2009, jamico v sredini (G151) in odlomek valjastega predmeta (G493) bi 108, sl. 54, G25, G34, G102, G104), na keramičnem gradivu z bar- lahko povezovali z antropomorfno plastiko. janskih najdišč (Velušček 2004, 210, sl. 4.2.16, 019) in Višnjice (Di- mitrijević 1980, T. 8, 15, T. 9, 8). Tkalski pripomočki Barbotin (sl. 39) Vretenca Nekaj posod je okrašenih z nanosom barbotina, ki je v nekate- Vretenc je bilo odkritih razmeroma veliko, so raznih oblik in ve- rih primerih dekorativno razvščen v podolžne pasove in krogla- likosti (sl. 40). Ločimo sploščena bikonična vretenca z bolj ali ste nalepke (G546, G581, G603, G604, G608). Barbotinski okras manj odebeljenim srednjim delom (G419, G440, G466, G501, G515, je znan tudi na lončenini z najdišča Pod Kotom-jug (Šavel 2009, G532, G598, G621), zelo ploska (G475, G492, G481, G514, G600) in 108, G23, G42, G50, G171). konična vretenca (G478, G482, G553, G248, G503, G504). Večina je okrašena z vrezi in vbodi. Podoba vretenca najdemo na grobišču Metalurška dejavnost Pod Kotom-jug (Šavel 2009, 108, sl. 54, G51, G143, G157) in v Baku (Horváth 1990, Abb. 4, 9; Abb. 6, 3, 4; Abb. 8, 3). V naselbini smo zasledili ostanke metalurške dejavnosti. Dro- bec staljene bakrene kovine (G557) smo našli v stojki SE 161 pri ze- Pečatnik (sl. 40) mljanki SE 111. Da so poznali kovinske izdelke, govori v SE 422 od- Podolgovat pravokoten ozek keramičen pečatnik z zaobljenimi krito bakreno šilo (G661). vogali in z vzorcem manjših pravokotnikov (G480). Najbližji na- Kot pripomoček za taljenje kovine so verjetno uporabljali manjše šemu pečatniku je podolgovat primerek z ravno ploskvijo z vzorci masivne glinene okrogle in čolničaste posodice z debelimi niz- majhnih pravokotnikov na odtisni plošči iz Eszteregnye-Bozók- kimi robovi (G400, G473, G474, G502, G508, G510) (sl. 40). Podob- földje (Straub 2006b, 80, Abb. 10, 10), zelo je podoben tudi peča- ni kosi so znani z najdišča Gradec pri Mirni (Velušček 2004, 234, sl. tniku iz Kevdrca (Velušček 2004, 238, sl. 5.3.6: 5). Nekoliko se od 5.3.2: 8), iz Baka (Horváth 1990, 41, Abb. 13, 2; Abb. 14, 1–3; Hor- našega razlikujejo pečatniki z Gradca pri Mirni, Pavlovkega vrha váth/Simon 2003, 131, Abb. 32, 11) in Pustaszentlászló-Deák-sűrű pri Ormožu (Velušček 2004, 234, sl. 5.3.2: 5–7; 255, sl. 5.3.18: 5), (Horváth/Simon 2003, 131, Abb. 28, 9) na jugozahodnem Madžar- Baka (Horváth 1990, Abb. 5, 3; Abb. 9, 1, 4; Horváth/Simon 2003, skem. Za ulivanje v kalup pa bi lahko rabila majhna čaša (G564). 129, Abb. 32,10) in z Eszteregnye–Bozók-földje (Straub 2006b, 80, Abb. 10, 8–10). Antropomorfna plastika-idoli Polmesečasta tkalska utež (sl. 40) V religiozno in kultno sfero sodi figuralna plastika oz. idoli. Na Glinena utež ovalne oblike z dvema luknjama (G436) je podobna najdišču je bilo odkritih pet glinenih figuric, ena je neokrašena polmesečastemu predmetu iz kultne jame s keramiko z brazda- (G427), ostale pa so okrašene z brazdastim vrezom (G160, G410, stim vrezom z bližnjega najdišča Bak (Horváth 1990, 33, Abb. 9, G428, G458) (sl. 40). Vse so le fragmentarno ohranjene! Zanimivo 11/b, Abb. 13, 6) in iz protoboleraškega horizonta v naselbini Zala- je, da gre predvsem za desno polovico ženskega telesa. Glavna egerszeg-Andráshida (Barna/Kreiter 2006, 53, 54, fig. 12, 6) v zal- značilnost figuric je poudarjena steatopigija. Posebej lepo sta iz- ski županiji na Madžarskem. Za primerek iz Baka je mnenje, da je delani stebričasti figurici (G428, G458), okrašeni z vrezi »V« oblike utež. Analiza je pokazala na široko razprostranjenost v različnih in brazdami, ki so na zunanji in notranji strani obdane s kratki- kulturah od srednje Evrope do Anatolije v Mali Aziji, srednjee- mi vrezi in vbodi z ostanki bele inkrustacije. Majhna steatopi- vropski primerki so datirani v časovni razpon od poznolengyjel- gna figurica (G410), odlomljena na zgornjem in spodnjem delu, je ske-tiszapolgárske kulture do baalberške keramike z brazdastim okrašena z navpičnimi brazdami, ki jih zaključujejo vbodi. Obli- vrezom, egejski primerki pa so nekoliko mlajši in so opredeljeni v kovno je bolj podobna vitki statueti iz Bukovnice, ki je glede na čas 2. tisočletja pr. n. š. (Horváth 1996, 166–168). način okrasa, brazdastega vreza, opredeljena v kulturo Retz-Ga- jary (Šavel 1994, 46, pril. 23, 1). Preprosta figurica (G427) z le na- Druge najdbe kazano steatopigijo je odlomljena na spodnjem delu, zgornji del pa se polkrožno zaključuje in je brez obraznega dela. Podob- Uteži so zelo fragmentarno ohranjene, tako da jih tipološko ni na je statueti iz Hrnjevca, ki pa je po tipoloških značilnostih bli- mogoče opredeliti (G442, G484, G530, G531, G579, G589) (sl. 40). že lasinjskim figuricam (Dimitrijević 1980, 49, T. 10, 5). Po obliki in Znana sta dva manjša odlomka žrmelj (G430, G490) (sl. 40). Od okrasu izstopa figurica (G428), ki ima najbližje primerjave z naj- kamnitih orodij se je ohranil le odlomek spodnjega dela glajene dišč Becsvölgya-Barabászega (Bóna 1960, 83–85) in Bagod-Kele- sekire s kaneluro (G499) (sl. 40). ta (Havasi 2006, 93–105) v zalski županiji na Madžarskem, kjer sta Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 44 39 Tipološka tabela okrasa kulture keramike z brazdastim vrezom, M 1:4. Ornamenti na posodah, M 1:4 1 Okras spiral, snopov linij, »S« vtisov in navpičnega cik-caka Okras meandra G509 G457 G433 G459 2 Okras širokih in ozkih navpičnih cik-cak linij G509 G463 G636 G512 3 Okras širokih ali ozkih vodoravnih vrezov G411 G417 G418 G426 4 Okras napičnih vrezov 5 Okras poševnih vrezov v obliki trikotnikov G465 G616 G434 G595 G416 G507 G631 6 Vtisnjen »esast« okras G415 G509 G526 7 Okras vbodov 8 Dolblen okras G472 G482 G515 G553 G431 G631 9 Okras razčlenjenih reber z odtisi prsta in nohta G438 G451 G404 G423 G424 G546 10 Apliciran okrs G402 G409 G437 G445 11 Okras barbotina G581 G603 G604 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 45 40 Tipološka tabela keramičnih najdb kulture keramike z brazdastim vrezom, M 1:4, 1:8. Talilne glinene posode, M 1:8 G400 G473 G474 Figuralna plastika, M 1:4 G427 G428 G410 G458 Tkalski pripomočki Vretenca, M 1:8 G440 G503 G504 G598 G552 G515 Pečatnik, M 1:4 Polmesečasta glinena utež, M 1:8 G480 G436 Uteži, M 1:8 G442 G530 G531 G579 G589 Žrmlji, M 1:8 Sekira, M 1:8 G430 G490 G499 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 46 Sklep Kakor je pokazala primerjava keramičnega gradiva, sodijo nas- elbinske ostaline iz Kalinovnjeka v horizont keramike z brazdas- tim vrezom. Analogije za predstavljene tipe keramičnih posod najdemo na sočasnih prekmurskih (Pod Kotom-jug pri Krogu, Turnišče) in podravskih najdiščih (Malečnik), na najdiščih iz os- rednje Slovenije (Hočevarica) in jugozahodne Madžarske (Zalae- gerszeg-Andráshida, Pustaszentlászló-Deák-sűrű, Bak). Velika podobnost v gradivu in okrasu se kaže s tipom kulture Višnjica in tipom Kevderc-Hrnjevac Retz-Gajary, kakor tudi z motiviko (spi- rale, meander) na lončenini iz Mondseja. Trajanje naselbine kulture keramike z brazdastim vrezom na Ka- linovnjeku lahko določimo s štirimi radiokarbonskimi datacijami iz zemljank SE 111 in SE 119 ter jam SE 230/232, SE 422. Najstarejša datacija je iz zemljanke SE 119, ki postavlja zgornjo mejo poselitve v čas med 3798–3663 pr. n. š. (2∑ cal pri verjetnosti 88,7 %). S tem časovnim okvirom se ujemata zemljanka SE 111 in jama SE 422. Prva je datirana v čas med 3773–3653 pr. n. š. (2∑ cal pri verjet- nosti 95,4 %), druga pa med 3708–3641 pr. n. š. (2∑ cal verjetnos- ti 95,4 %). Spodnjo mejo poselitve na Kalinovnjeku opredeljujejo datacije iz jame SE 230/232: 3627–3372 pr. n. š. 2 Ta časovni interval je sočasen z datumi iz grobov 20 in 141 iz grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu (Hüls 2009, sl. 73 in 74). Probematičen pa se zdi vzorec iz jame SE 216, ki kaže na starost jame med 3360 in 3101 pr. n. š. ( 2∑ cal 3360–3305 pr. n. š. pri ver- jetnosti 23,9 %; 3239–3167 pr. n. š. pri verjetnosti 34,3 %; 3164– 3101 pr. n. š., pri verjetnosti 30,5 %). Keramika iz jame SE 216 pri- pada namreč keramiki z brazdastim vrezom (G612–G616). Glede na radiokarbonske datacije sklepamo, da je naselbina kul- ture keramike z brazdastim vrezom na Kalinovnjeku obstajala v obdobju med 3798 in 3372 pr. n. š. Ta časovni razpon pa je neko- liko daljši, kakor ga zagovarja Velušček, in sicer med 3775 in 3519 pr. n. š. oz. v drugo četrtino 4. tisočletja pr. n. š. (Velušček 2011, 231–233, t .5. 3: 1–17, t. 5. 4: 20). V širšem evropskem pogledu je kultura keramike z brazdastim vrezom poimenovana kot kultura Retz-Gajary (Dimitrijević 1979, 343–365; 1980, 17–88) oz. kultura Balaton-Lasinja II, III (Kalicz 1991, 367). Horizont keramike z brazdastim vrezom je Velušček na podlagi najdišča Hočevarica z Ljubljanskega barja uvrstil med lasinjsko kulturo in boleraško stopnjo badenske kulture oz. v čas druge četrtine 4. tisočletja pr. n. š. (Velušček 2004, 262, sl. 5.3.1). Na Kalinovnjeku smo torej ugotovili dve bakrenodobni naselit- veni fazi, prva pripada lasinjski kulturi in druga kulturi keramike z brazdastim vrezom. Kakor kažejo radiokarbonske analize oglja, je med njima približno tristo let prekinitve. Starejša lasinjska kul- tura na Kalinovnjeku je datirana v obdobje med 4344 in 4043 pr. n. š., mlajša kultura z brazdastim vrezom pa med 3798 in 3372 pr. n. š. 2 Za celotno radiokarbonsko analizo vzorca iz jame SE 230/232 glej pri opi- sih posameznih stratigrafskih enot. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 47 Rimska poselitev Ostanki skromne rimskodobne poselitve so bili strnjeni na skra- Med večje jame sodita tudi ovalni vkop (SE 291), velik 3,29 x 3,1 jnem jugovzhodnem delu najdišča (sl. 41). V rimsko obdobje smo m in globok 0,39 m, in jama SE 222, velika 2,2 x 1,85 m in globo- uvrstili jarek SE 51, ognjišči SE 57 in SE 99, jamo za stojko SE 103 in ka 0,34, v obeh so bili najdeni odlomki keramike (G678–688). jame SE 151, SE 155, SE 213, SE 222, SE 224, SE 291 in SE 332. Povprečna velikost jam SE 213, SE 224 in SE 332 je znašala od 0,94 Posamezni rimskodobni keramični kosi so bili najdeni v ornici m do 1,45 m, globoke so bile od 0,16 do 0,68 m. Vsebovale so (SE 1) na predelu sek. 5, v kv. 28 (G662–669). Največji odkriti rim- kose keramike (G676, G678, G685–688). Odlomke rimske kera- skodobni objekt predstavlja ovalna jama SE 155 iz sek. V, kv. 2, mike (G672) sta vsebovala tudi jarka SE 51 in 151, katerih velikost velika 5,15 x 3,83 m in globoka od 0,11 m do 0,4 m. V njej so bili je znašala 0,25 x 5,81 m in 0,50 do 105 m; globoka sta bila od 0,12 zelo fragmentarno ohranjeni kosi rimske keramike (G673–675). 41 Načrt ostankov naselbinskih ostalin iz rimskega obdobja, M 1:500. kv. 25 rimsko obdobje 57 kv. 26 51 kv. 27 103 99 291 kv. 28 151 213 sek. 1 sek. 2 sek. 3 155 sek. 4 332/340 sek. 5 222 224 sek. 6 sek. 7 10m sek. 8 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 48 do 0,61 m. V bližini jarka sta se nahajali ognjišči SE 57 in SE 99, ki sta vsebovali le drobce keramike. Maloštevilne rimskodobne najdbe so slabo ohranjene, večino- ma so se ohranili odlomki ostenij grobo izdelanih loncev, ki so bili del kuhinjskega posodja. Večina ostenij je okrašena z vodo- ravnim in navpičnim metličastim okrasom, ki je velikokrat izve- den dokaj globoko, tako da daje vtis vrezov (G662–664, G670– 672, G684–686). Ta način okraševanja je zelo pogost na lončenini grobe domače izdelave, ki se je preko staroselske latenske tradi- cije ohranila globoko v rimsko obdobje (Šavel/Kerman 2008, 29; Kerman 2011, 53). Med namizne posode s profiliranim ustjem fine izdelave, z oranžno zunanjo površino uvrščamo odlomek ustja (G665). Sploščeni rob ustja je okrašen z dvema vrezanima črta- ma. Sorodno oblikovano ustje najdemo med lonci in pitosi z naj- dišča Pod Kotom-sever pri Krogu (Kerman 2011, 53, sl. 33: 6) in iz Podkraja pri Hrastniku (Krajšek/Stergar 2008, 255, 258, t. 7: 113; t. 9: 134). Podobno profilirana ustja imajo tudi fini lonci s Ptuja, ki so datirani od druge polovice 1. do 3. stoletja (Istenič 1999, 133, 14, sl. 24: LF; t. 116: 7; t. 93: 9). Delu vrča bi utegnilo pripadati ravno odebeljeno dno, izdelano iz fine glinene mase z oranžno površi- no (G669). Dno grobe izdelave svetlo sive barve pa je okrašeno s polkrožnimi rebrci (G672). Večina odlomkov ohranjenih ustij, ostenij in dnov posod je neo- krašena, zunanja površina je pri večini luknjičasta in žgana v ra- znih barvnih odtenkih (rjava, rdečkasta in siva). Med oblikami posod z luknjičasto površino so zelo pogosta ravno izvihanana ustja (G666–668, G680). Podobna ustja so znana iz rimske na- selbine pri Dolgi vasi (Mikl 1958/59, T. IV, 3, 6, 9), Ivanec (Horvat Šavel 1978, T. 15. 1, 2, 5) in Gornjih njiv pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 30, G583, G977, G1061, G1103–1105, G1297). Sledovi rimskodobne poselitve na Kalinovnjeku se kažejo le v majhnem številu jam in skromnih keramičnih odlomkih, ki so za natančnejšo časovno opredelitev premalo oprijemljivi. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 49 Katalog stratigrafskih enot Vse risbe struktur so v merilu 1:100, razen kjer je navedeno drugače. Legenda koncentracija keramike keramika žrmlje lep kamnita sekira zajemalka kamnit odbitek vijček kost kamen bron Lasinjske jame SE 1 – ornica SE 2 – rumenkasto rjava plast SE 3 – sivkasto rjava plast SE 4 – sivkasto rjava plast Sivo rjava plast rahlega glinenega sipkega meljastega peska sprijetega glinenega peska sprijete meljaste gline peska je pokrivala celotno površino Plast se je nahajala pod ornico (SE 1) Odkrita je bila v zahodnem kotu naj- Kulturna plast je bila odkrita pribli- najdišča. Debelina plasti je na ra- in je predstavljala geološko osnovo. dišča sek. II–VI, kv. 1–5, pod ornico žno 50 m jugovzhodno od plasti SE znih delih najdišča znašala od 0,15 Večina delno ohranjenih arheolo- (SE 1) in nad geološko osnovo (SE 2). 3 (sek. III–VI, kv. 10–16) pod ornico m do 0,40 m. V plasti so bili organski ških struktur je bila vanjo vkopana. Plast debeline 0,10 m je vsebova- (SE 1) in nad geološko osnovo (SE 2). ostanki, redki odlomki novodobne, Med ornico (SE 1) in geološko osnovo la veliko količino prazgodovinskih Debelina plasti, znašala okrog 0,25 predvsem pa prazgodovinske kerami- (SE 2) so nekatere dele najdišča za- najdb, lahko bi bila ostanek pra- m je bila zelo podobna plasti SE 3. V ke in koščki ožgane gline (G1–185). polnjevale tudi plasti (SE 3, SE 4, SE zgodovinske kulturne plasti. Med njej je bilo veliko odlomkov prazgo- 6, SE 7). najdbami so prevladovali odlom- dovinske keramike, vretenc, zajemalk ki prazgodovinske keramike, vre- in kamnitih sekir (G190–204). tenca, zajemalke in kamnite sekire (G186–189). SE 5 – plast sivega proda SE 6 – siva plast sprijete SE 7 – plast zbitega temno Plast je bila odkrita pod pešče- meljaste gline rdečega meljastega peska no geo loško osnovo SE 2 v sek. III, Odkrita je bila pod ornico (SE 1) in Odkrita je bila pod ornico (SE 1) in kv. 13. nad geološko osnovo (SE 2) v sek. I, nad peščeno geološko osnovo (SE 2) v kv. 17–18. Kulturna plast debeline sek. IV–V, kv. 20–21). Plast debeline okrog 0,10 m je vsebovala odlom- okrog 0,15 m in velikosti 10 × 5 m se ke prazgodovinske keramike (G205, je nahajala na predelu zgostitve jam G206). iz lasinjske kulture. Plast bi bila lah- ko del geološke podlage, v katero so bili vkopani objekti. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 50 432 Zemljanka 1 203 Sestavljale so jo jame SE 203, SE 394, SE 432, SE 370 in stojka SE 376. 394 370 376 SE 203 – jama Večja jama okrogle oblike, velika 2,1 432 × 2,1 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 203 20. Vkopana je bila 0,25 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- vo SE 2. Zapolnjena (SE 204) je bila A s svetlo rjavim peščenim meljem, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline A B in odlomki keramike (G291, G292). Jama SE 203 se je stikala z jamama SE 370 in SE 394. Presekala je tudi jamo SE 432, ki se je nahajala ob njenem zahodnem robu. SE 370 – jama Večja jama zaobljene oblike, velika 2,39 × 1,75 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 20. Vkopana je bila 0,27 m globoko v peščeno geološko osnovo (SE 2). Na zahodnem robu jame (SE 370) je bil viden del jame SE 394. Obe je presekala jama SE 203. Zapol- njena (SE 371) je bila s sivo rjavim sprijetim peščenim meljem, v njem so bili drobci oglja, ožgana glina, ka- mnit odbitek (G375), kamnita kro- gla (G376) in okrašeni kosi keramike (G372–374) in v celoti ohranjen lo- nec (G371). Jama SE 370 se je stikala z zemljanko SE 203 in jamo SE 394. Sestavni del zemljanke 1 je bila tudi jama SE 432. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 51 SE 394 – jama Jama ovalne oblike, velika 1 × 1 m, A je bila odkrita v sek. IV, kv. 21, v jami SE 370, ki jo je presekal vkop jame SE 394 203. Vkopana je bila 0,32 m globo- ko v peščeno geološko osnovo SE 2. Jama je imela sodčast oz. trebušast 370 B profil premera 1,12 m. Imela je dve A B plasti. Prva plast (SE 394) sivo rjavega sprijetega peščenega melja, debeline 370 394 0,24 m, v njej so bili drobci ožgane gline, oglje in kosi keramike. Druga plast (SE 395) sivo črnega sprijetega peščenega melja, debeline 0,08 m, v njej so bili drobce ožgane gline, oglje in kosi keramike (G384, G385). SE 376 – stojka Stojka ovalne oblike, velika 0,43 × 0,39 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 21. Vkopana je bila 0,16 m globoko v A peščeno geološko osnovo (SE 2). Za- A B polnjena (SE 377) je bila s sivo rjavim peščenim meljem, v njej so bili kosi oglja. Nahajala se je ob vzhodnem robu jame SE 370 in ob južnem robu jame SE 401. SE 432 – jama Večja jama nepravilne ovalne oblike, velika 2,61 × 1,57 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 20. Vkopana je bila 0,20 m globoko v peščeno geološko osnov SE 2. Zapolnjena (SE 433) je bila z rdečkasto rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bilo drobci ožgane gline. Stikala se je z jamo SE 203. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 52 401 Zemljanka 2 426 Sestavljali sta jo jami SE 372 in SE 372 401. SE 372 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,6 × 1,9 B m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 21. Vkopana je bila od 0,16 do 0,35 m globoko v peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 373) je bila s A sivo rjavim sprijetim peščenim me- A B ljem, v njej je bila ožgana glina in kosi keramike (G377×381). SE 401 – jama Jama ovalne oblike, velikosti 2,93 × A 1,95 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 20. Vkopana je bila 0,81 m globoko v 426 peščeno geološko osnovo SE 2. Imela je tri plasti. Prva plast (SE 401) sivo B 401 rjavega sprijetega peščenega melja, A B debeline 0,20 m, v njej so bili drobci ožgane gline, oglje in kosi prazgodo- 426 vinske keramike. Druga plast (SE 426) 401 temno sivega sprijetega peščenega melja, debeline 0,16 m, je bila ugo- tovljena v osrednjem delu jame. V njej so bili drobci oglja, ožgana glina in koščki prazgodovinske keramike. Tretja plast (SE 435), debeline 0,45 m, je bila vidna že na površini kot kolobar sivo rdeče rjavega peščene- ga melja, v njem so bili drobci oglja, ožgane gline in kosi prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 53 Zemljanka 3 SE 159 – jama Večja jama nepravilne ovalne obli- 159 ke, velika 3,2 × 1,9 m, je bila odkrita B v sek. VI, kv. 20/21. Vkopana je bila 0,36 m globoko v rumenkasto pe- ščeno geološko osnovo SE 2. Imela A je dve plasti: prva plast (SE 159) te- 163 mno rjavo sive sprijete meljaste gli- ne, debeline 0,26 m, v njej je bila A B manjša količina odlomkov keramike. Druga plast (SE 164) nekoliko svetlej- še sprijete meljaste gline, debeline 0,10 m je bila brez najdb. Ob jami se je nahajala plast z zgostitvijo od- lomkov keramičnih najdb (SE 160) (G237–240), kamnito trapezasto se- kiro (G241) in glinenim vretencem (G242). Zemljanka 4 SE 343 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,29 × 1,73 m, je bila odkrita v sek. IX, kv. 24. Vkopana je bila 0,64 m globo- B ko v rumenkasto peščeno geološko A osnovo (SE 2). Imela je 4 plasti. Prva plast (SE 343) sivo rjavega sprijetega peščenega melja, debeline 0,32 m, v A B njej so bili drobci ožgane gline, oglje 343 in odlomki prazgodovinske kerami- 347 349 ke. Druga plast (SE 347) sivo rjavega peščenega melja, debeline 0,15 m, v njej so bili drobci oglja, ožgana glina in kosi prazgodovinske keramike. Tre- tja plast (SE 348) temno sivo črnega peščenega melja, debeline od 0,11 do 0,20 m, v njej so bili kosi kerami- ke in nekaj prodnikov. Četrta plast (SE 349) se je nahajala le na vzhodnem delu dna jame, debeline od 0,07 do 0,15 m. V rdečkasto rjavem pešče- nem melju so bili kosi keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 54 SE 15 – jama Okrogla jama, velika 1,41 × 1,40 m, B je bila odkrita v sek. I–II, kv. 7. Vko- pana je bila 0,24 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 16) je bila s sivo A rjavim sprijetim meljastim peskom in A B je vsebovala večjo količino odlomkov keramike. Med najdbami izstopata lonec in vrč (G207, G208), zajemalka (G209), ročaj zajemalke, valjast pred- met (G211, G210) in deset odbitkov (G212–221). Vzorec oglja je bil vzet iz polnila jame Rezultat vzorca je: SE 15. KIA32867, 14C BP 5323 ± 31 1∑ cal BC 4223–4218 (3,4 %) 4200–4183 (9,6 %) 4167–4157 (5,5 %) 4148–4146 (1,4 %) 4144–4142 (1,4 %) 4128–4048 (47,1 %) 2∑ cal BC 4247–4043 (95,4 %) SE 25 – zgostitev keramike SE 28 – jama Odkrita je bila v sek. I-II, kv. 9, 10, Manjša jama ovalne oblike, velika B velikosti 3,80 × 1,60 m. Vkop ni bil 0,58 × 0,44 m, je bila odkrita v sek. A viden (G222, G223). II, kv. 10. Vkopana je bila 0,12 m A B globoko v rumenkasto peščeno geo- loško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 29) je bila s temno sivim sprijetim me- ljastim peskom, brez najdb. SE 26 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika A 0,73 × 0,66 m, je bila odkrita v sek. B II, kv. 11. Vkopana je bila 0,19 m A B globoko v rumenkasto peščeno geo- loško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 27) je bila s temno sivim sprijetim me- ljastim peskom, brez najdb. SE 30 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,92 × 0,92 m, je bila odkrita v sek. B II, kv. 11. Vkopana je bila 0,33 m A globoko v rumenkasto peščeno ge- ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B 31) je bila s temno sivim sprijetim meljastim peskom. V njej so bili redki odlomki prazgodovinske keramike in ožgana glina. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 55 SE 32 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika B 0,81 × 0,78 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 11. Vkopana je bila 0,22 m A globoko v rumenkasto peščeno geo- A B loško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 33) je bila s temno sivim sprijetim me- ljastim peskom, brez najdb. SE 34 – ognjišče SE 41 – jama Manjša ovalna jama, velika 0,71 × Jama elipsoidne oblike, velika 1,46 0,65 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A × 1,05 m, je bila odkrita sek. II, kv. A B 11. Vkopana je bilo 0,37 m globo- 11. Vkopana je bila 0,41 m globoko v B ko v rumenkasto peščeno geološko A B rumenkasto peščeno geološko osno- osnovo SE 2. Imela je dve plasti: prva vo SE 2. Zapolnjena (SE 42) je bila s A B plast (SE 34) temno sivo rjavega spri- temno sivim sprijetim meljastim pe- jetega meljastega peska je vsebova- skom z drobci ožgane gline. la le drobce žganine. Druga plast (SE 35) debeline 0,06 m predstavlja ozka linija rdeče ožgane gline, ki je obda- jala jamo. SE 37 – jama Manjša jama nepravilne ovalne obli- B ke, velika 0,83 × 0,77 m, je bila od- krita v sek. II, kv. 11. Vkopana je bila A 0,30 m globoko v rumenkasto pešče- A B no geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 38) je bila s temno sivim sprijetim meljastim peskom z drobci oglja. SE 43 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,92 × 0,84 m, je bila odkrita v sek. B II, kv. 11/12. Vkopana je bila 0,29 m A globoko v rumenkasto peščeno ge- ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B 44) je bila s temno sivim sprijetim meljastim peskom, v njej so bili kosi črepinj in drobci ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 56 SE 45 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,77 × 0,76 m, je bila odkrita v sek. B II, kv. 11. Vkopana je bila 0,27 m A globoko v rumenkasto peščeno geo- A B loško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 46) je bila s temno sivim sprijetim me- ljastim peskom, v njej so bili drobci oglja in ožgane gline. SE 67 – jama B Jama podolgovate oblike, velika 3,0 × 1,5 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 14. Vkopana je bila 0,12 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- vo SE 2. Zapolnjena (SE 68) je bila z rjavim sprijetim meljastim peskom, v njej so bili kosi keramike (G224–226) in glineno vretence (G227). A A B SE 73 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,34 × 1,22 m, je bila odkrita v sek. II, kv. B 18. Vkopana je bila 0,12 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko A osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 74) je A B bila s sivo rjavim sprijetim meljastim peskom, v njej so bili kosi kerami- ke in kamnitih žrmelj ter prodniki (G228–233). SE 91 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,3 × 0,95 B m, je bila odkrita v sek. III, kv. 20. Vkopana je bila 0,85 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo A SE 2. Zapolnjena (SE 92) je bila s sivo A B rjavim sprijetim meljastim peskom, v njej so bili drobci oglja, kosi kera- mike (G234, G236) in del glinenega idola (G235). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 57 SE 169 – ognjišče Manjša jama okrogle oblike, velika 0,86 × 0,86 m, je bila odkrita v sek. XII, kv. 13. Vkopana je bila 0,22 m A globoko v rumenkasto peščeno ge- ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE B 170) je bila z rjavo sivo sprijeto me- A B ljasto glino, v njej je bila ožgana gli- na, oglje in koščki prazgodovinske in novoveške keramike (G243). SE 171 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- liko 0,78 × 0,78 m, je bilo odkrito v sek. XII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,11 A m globoko v rumenkasto pešče- B no geološko osnovo SE 2. Zapolnje- na (SE 172) je bila s temno sivo črnim A B sprijetim meljastim peskom in pla- stjo rdeče ožgane gline. V njej je bilo oglje, ožgana glina in nekaj drobnih koščkov keramike. V neposredni bli- žini se je nahajalo še več skoraj ena- kih objektov (SE 169, SE 171, SE 176 in SE 178). SE 176 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- liko 0,92 × 0,78 m, je bilo odkrito v sek. XII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,18 A m globoko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjeno B (SE 177) je bilo s temno sivo črnim A B sprijetim meljastim peskom in pla- stjo rdeče ožgane gline. V njej je bilo oglje, ožgana glina in nekaj kosov keramike (G244). V neposredni bliži- ni se je nahajalo še več skoraj ena- kih objektov (SE 169, SE 171, SE 176 in SE 178). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 58 SE 178 – ognjišče SE 174 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- Manjše ognjišče ovalne oblike, veliko liko 0,55 × 0,55 m, je bilo odkrito v 0,60 × 0,60 m, je bilo odkrito v sek. sek. XII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,13 XII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,13 m A A m globoko v rumenkasto peščeno globoko v rumenkasto peščeno geolo- B B geološko osnovo SE 2. Zapolnjeno ško osnovo SE 2. Zapolnjeno (SE 175) A B (SE 179) je bilo s temno sivo črnim je bilo s temno sivo črnim sprijetim A B sprijetim meljastim peskom in pla- meljastim peskom in plastjo rdeče stjo rdeče ožgane gline. V njej je bilo ožgane gline. V njej je bilo oglje, ož- oglje, ožgana glina in kosi keramike. gana glina in nekaj kosov keramike. V neposredni bližini se je nahajalo še V neposredni bližini se je nahajalo še več skoraj enakih objektov (SE 169, več skoraj enakih objektov (SE 169, SE SE 171, SE 176 in SE 178). 171, SE 176 in SE 178). SE 184 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, veliko 0,60 × 0,60 m, je bilo odkrito v sek. B XIII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,21 m A globoko v rumenkasto peščeno ge- A B ološko osnovo SE 2. Zapolnjeno (SE 179) je bilo s temno sivo črnim spri- jetim meljastim peskom, v njej je so bili drobci ožgane gline, oglja in kos keramike. SE 182 – ognjišče SE 186 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, veliko Manjše ognjišče ovalne oblike, veliko 0,70 × 0,70 m, je bilo odkrito v sek. 0,75 × 0,75 m, je bilo odkrito v sek. B B XIII, kv. 9. Vkopano je bilo 0,32 m A XIII, kv. 13. Vkopano je bilo 0,20 m globoko v rumenkasto peščeno ge- globoko v rumenkasto peščeno ge- A A B ološko osnovo SE 2. Zapolnjeno (SE ološko osnovo SE 2. Zapolnjeno (SE A B 179) je bilo s temno sivo črnim spri- 179) je bilo s temno sivo črnim spri- jetim meljastim peskom, v njem so jetim meljastim peskom z drobci ož- bili drobci ožgane gline in oglja. gane gline. SE 199 – jama Manjša jama okrogle oblike, velika 0,41 m, široka 0,32 m, je bila odkrita B v sek. IV, kv. 19. Vkopana je bila 0,06 A m globoko v rumenkasto peščeno A B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 200) je bila s sivo rjavim peščenim meljem, v njej so bili drobci ožganih kosti in odlomek skledice (G250). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 59 SE 197 – shrambna jama Jama ovalne oblike, velika 0,97 × 0,95 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 19. Vkopana je bila 1,05 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko A osnovo SE 2. Imela je dve plasti. Prva A B plast (SE 197) temno sivo črno spri- jete peščene meljaste gline, debeline 197 0,73 m, v njem so bili drobci oglja, 215 ožgana glina in odlomki keramike. Druga plast (SE 215) sprijetega rjave- ga peščenega melja, debeline 0,32 m, v njem so bili drobci oglja in od- lomki keramike (G245, G247, G249) in vretence (G246). Posebej izstopa odlomek posode s presegajočima ro- čajema (G248). Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 197, druga plast SE 215. Rezultat vzorca je: KIA32872, 14C BP 5390±30 1∑ cal BC 4325–4283 (33,5 %) 4256–4224 (26,6 %) 4181–4169 (8,2 %) 2∑ cal BC 4333–4220 (73,2 %) 4196–4160 (15,4 %) 4149–4143 (1,0 %) 4121–4110 (1,9 %) 4090–4077 (1,9 %) 4075–4071 (0,0 %) 4064–4052 (1,9 %) SE 242 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,1 × 1,1 A m, je bila odkrita v sek. I, kv. 6/7. Vkopana je bila 0,33 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- A B vo SE 2. Zapolnjena (SE 243) je bila s temno sivim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili drobci ožga- ne gline, oglje in odlomki keramike (G322–329). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 60 SE 201 – odpadna jama oz. shrambna jama Jama ovalne oblike, velika 0,94 × 0,56 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 20. Jama je imela sodčast oz. tre- B bušast profil, na dnu je bila večje A B dimenzije kot na zgornjem robu. Ve- likost v notranjosti je znašala 1,05 × 0,67 m. Vkopana je bila 0,27 m globoko v rumenkasto peščeno ge- ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 202) je bila s temno sivo rjavim pe- ščenim meljem, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline, ožganih kosti in večja količina odlomkov keramike, sklede, skodele, zajemalke, majhna posodica, kamniti sekiri, osemnajst kamnitih odbitkov in odlomek žrmelj (G251–290). SE 240 – jama Večja jama ovalne oblike, velika 1,8 × 1,52 m, je bila odkrita v sek. I, kv. B 6. Vkopana je bila 0,34 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- A vo SE 2. Zapolnjena (SE 241) je bila s sivo rjavim sprijetim peščenim me- A B ljem, v njej so bili drobci oglja, ožga- na glina in odlomki keramike ter de- vet kamnitih odbitkov (G293–321). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 61 SE 245 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,27 × 0,99 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 8. Jama je imela sodčast oz. trebušast A B profil podobno kot jami SE 201 in SE 251. Na dnu je bila večje dimenzi- A B je kot na zgornjem robu. Velikost v notranjosti je znašala 1,4 × 1,55 m. Vkopana je bila 0,53 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 246) je bila s temno sivo črnim sprijetim peščenim meljem, v njej je bilo več odlomkov keramike (G330–339, G343, G344) in kamnitih odbitkov (G340–342). Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 245. Rezultat vzorca je: KIA32875, 14C BP 5443 ± 27 1∑ cal BC 4336–4322 (17,8 %) 4291–4253 (50,5 %) 2∑ cal BC 4344–4246 (95,4 %) SE 253 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 0,88 × B 0,73 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 9. Vkopana je bila 0,18 m globoko v ru- A menkasto peščeno geološko osnovo A B (SE 2). Zapolnjena (SE 254) je bila s temno sivo rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili drobci oglja. SE 257 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- liko 1,03 × 0,89 m, je bilo odkrito v A sek. I, kv. 12. Vkopano je bilo 0,27 m B globoko v rumenkasto peščeno ge- A B ološko osnovo (SE 2). Zapolnjeno (SE 258) je bilo s temno sivo črnim spri- jetim peščenim meljem, v njem so bili drobci oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 62 SE 259 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- liko 0,71 × 0,61 m, je bilo odkrito v A B sek. I, kv. 12. Vkopano je bilo 0,24 m globoko v rumenkasto peščeno ge- A B ološko osnovo (SE 2). Zapolnjeno (SE 260) je bilo s temno sivo črnim spri- jetim peščenim meljem, v njem so bili drobci oglja in ožgane gline. SE 265 – jama SE 285 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,30 × Jama okrogle oblike, velika 2,20 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 2,10 m, je bila odkrita v sek. I, KV. A A 14. Vkopana je bila 0,28 m globoko v B 26. Vkopana je 0,30 m globoko v ru- rumenkasto peščeno geološko osno- menkasto peščeno geološko osnovo B vo (SE 2). Zapolnjena (SE 266) je bila (SE 2). Zapolnjena (SE 286) je bila s A B s svetlo rjavim sprijetim peščenim sivo rjavim sprijetim peščenim me- A B meljem, v njej so bili odlomki kera- ljem, v njej so bili drobci ožgane gli- mike, keramični pokrov, zajemal- ne, oglja in kos keramike. ka (G345–350) in nekaj lomljenih prodnikov. SE 289 – jama SE 313 – skupek keramike Jama ovalne oblike, velika 1,75 × Prazgodovinska lončenina je bila B 1,45 m, je bila odkrita v sek. I, kv. zgoščena v rumenkasto peščeni ge- 26. Vkopana je bila 0,22 m globo- ološki osnovi (SE 2), v sek. I, kv. 22. ko v rumenkasto peščeno geološko Med številnimi odlomki lončenine A osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 290) je (G351, G352, G354–368) je bila naj- A B bila s sivo rjavim sprijetim peščenim dena tudi kamnita sekira (G353). meljem, v njej so bili drobci ožgane gline, oglja in kos keramike. SE 314 – jama SE 328 – stojka Jama okrogle oblike, velika 1,61 × Stojka okrogle oblike, velika 0,35 × B 1,61 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 0,35 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. B A 20. Vkopana je bila 0,40 m globo- 24. Vkopana je bila 0,04 m globoko v A B ko v rumenkasto peščeno geološko A rumenkasto peščeno geološko osno- osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 300) je vo (SE 2). Zapolnjena (SE 329) je bila A B bila z rjavim sprijetim peščenim me- s sivo rjavim sprijetim peščenim me- ljem, v njej so bili drobci oglja, ož- ljem, brez najdb. gana glina in koščki prazgodovinske keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 63 SE 330 – stojka SE 399 – ognjišče Stojka okrogle oblike, velika 0,35 × Manjše ognjišče, velikosti 0,75 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 0,75 m, je bilo odkrito v sek. XIV, kv. B A 24. Vkopana je bila 0,14 m globoko v 9. Vkopano je bilo 0,11 m globo- B A rumenkasto peščeno geološko osno- ko v peščeno geološko osnovo SE 2. A B A B vo (SE 2). Zapolnjena (SE 331) je bila Zapolnjeno (SE 400) je bilo z črnim s sivo rjavim sprijetim peščenim me- sprijetim meljastim peskom, v njem ljem, v njej je bil kos keramike. so bili drobci ožgane gline in oglje. V bližini je bilo odkritih več podobnih ognjišč (SE 169, SE 171, SE 174, SE 176, SE 178, SE 183, SE 185, SE 187). SE 338 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,45 × B 1,32 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 25. Vkopana je bila 0,23 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 337) je A bila s sivo rjavim sprijetim peščenim A B meljem, v njej so bili drobci ožgane gline, oglje in kosi keramike (G369, G370). SE 380 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,81 × A 1,46 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 23. Vkopana je bila od 0,18 do 0,47 m globoko v peščeno geološko osno- vo (SE 2). Zapolnjena (SE 381) je bila s sivo rjavim peščenim meljem, v njej A B so bili drobci oglja, glinena zajemal- B ka (G382) in kos keramike (G383). SE 403 – jama SE 420 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,25 × Jama ovalne oblike, velika 1,91 × A 1,0 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 1,67 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 21. Vkopana je bila 0,07 m globoko 20. Vkopana je bila od 0,18 do 0,32 A v peščeno geološko osnovo SE 2. Za- B m globoko v plast SE 7. Imela je dve polnjena (SE 404) je bila s sivo rjavim A B plasti. Prva plast (SE 420) rjavo rde- sprijetim peščenim meljem, v njej so čega sprijetega peščenega melja, v A B bili kosi prazgodovinske keramike. njej je bila ožgana glina, kosi kera- 420 mike in dvoročajna skodela (G388). 427 Druga plast (SE 427) se je nahajala v osrednjem delu jame, v rdečem spri- jetem peščenem melju so bili drobci ožgane gline in oglje. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 64 SE 418 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,22 × B 0,95 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 22. Vkopana je bila 0,29 m globoko A v peščeno geološko osnovo SE 2. Za- A B polnjena (SE 419) je bila s sivo rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili kosi keramike (G386, G387). SE 424 – jama Velika jama ovalne oblike, velika 2,7 × 1,65 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 21. Vkopana je bila do 1,31 m glo- boko v peščeno geološko osnovo (SE B 2). Imela je dve plasti. Prva plast (SE A 424) rdečkasto rjavega sprijetega pe- ščenega melja, debeline 0,58 m, v njej so bili drobci oglja, ožgana glina A B in odlomki prazgodovinske keramike. Druga plast (SE 434) trdega rjavkasto 424 sivega peščenega melja, v njej so bili 434 drobci oglja, ožgana glina, kosi kera- mike in skleda (G399). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 65 SE 428 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,4 × 2,27 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 428 17. Vkopana je bila 0,16 m globoko 436 B v geološko osnovo (SE 7). Zapolnje- na (SE 429) je bila s sivo rjavim pe- A ščenim meljem, v njej je bila ožgana glina, drobci oglja, kosi keramike in A B in glinen diskast pokrov (G389–396). Na vzhodnem delu jame je bila od- 428 436 krita manjša lisa SE 436. SE 436 – jama Manjša jama nepravilne ovalne obli- ke, velika 1,54 × 0,8 m, je bila od- krita v sek. IV, kv. 17. Vkopana je bila 0,36 m globoko v peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 437) je bila s temno sivim sprijetim pešče- nim meljem, v njej so bili drobci ož- gane gline. SE 430 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,75 × 0,72 m, je bila odkrita v sek. A B III, kv. 20. Vkopana je bila 0,37 m globoko v peščeno geološko osnov A B SE 2. Zapolnjena (SE 431) je bila z rdečkasto rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili kosi kerami- ke, skleda (G397) in del zajemal- ke (G398). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 66 Jame kulture keramike z brazdastim vrezom SE 1 – ornica SE 2 – rumenkasto rjava plast SE 3 – sivkasto rjava plast SE 4 – sivkasto rjava plast Sivo rjava plast rahlega glinenega sipkega meljastega peska sprijetega glinenega peska sprijete meljaste gline peska je pokrivala celotno površino Plast se je nahajala pod ornico (SE 1) Odkrita je bila v zahodnem kotu naj- Kulturna plast je bila odkrita pribli- najdišča. Debelina plasti je na ra- in je predstavljala geološko osnovo. dišča sek. II–VI, kv. 1–5, pod ornico žno 50 m jugovzhodno od plasti SE znih delih najdišča znašala od 0,15 Večina ohranjenih arheoloških osta- (SE 1) in nad geološko osnovo (SE 2). 3 (sek. III–VI, kv. 10–16) pod ornico m do 0,40 m. Plast je vsebovala or- lin je bila vanjo vkopana. Med orni- V plasti debeline 0,10 m je bilo ve- (SE 1) in nad geološko osnovo (SE 2). ganske ostanke, redke odlomke no- co (SE 1) in geološko osnovo (SE 2) so liko prazgodovinskih najdb, lahko bi Debelina plasti, ki je bila zelo po- vodobne, predvsem pa prazgodovin- nekatere dele najdišča zapolnjevale bila ostanek prazgodovinske kulturne dobna plasti SE 3. V njej je bilo veliko ske keramike in delce ožgane gline plasti (SE 3, SE 4, SE 6, SE 7). plasti. Med najdbami so prevladova- odlomkov prazgodovinske keramike, (G400–430). li odlomki prazgodovinske keramike, vretenc, zajemalk in kamnitih sekir vretenca, zajemalke in kamnite seki- (G494–505). re (G431–493). SE 5 – plast sivega proda SE 6 – siva plast sprijete SE 7 – plast zbitega temno Plast je bila odkrita pod pešče- meljaste gline rdečega meljastega peska no geo loško osnovo SE 2 v sek. III, Odkrita je bila pod ornico (SE 1) in Odkrita je bila pod ornico (SE 1) in kv. 13. nad geološko osnovo (SE 2) v sek. I, nad peščeno geološko osnovo (SE 2) kv. 17–18. Kulturna plast, debeline v sek. IV–V, kv. 20–21. Past debe- okrog 0,10 m, je vsebovala odlomke line okrog 0,15 m in velikosti 10 × prazgodovinske keramike. 5 m se je nahajala na predelu zgo- ščenih prazgodovinskih objektov SE 203/204, SE 370/371, SE 372/373, SE 376/377, SE 394/395/396, SE 401/426/435/402 in SE 432/433. Zemljanka 1 SE 111 - jama Jama nepravilne ovalne oblike, ve- lika 2,17 × 1,77 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 2. Vkopana je bila 0,26 m 111 A 161 globoko v rumenkasto peščeno geo- loško osnovo SE 2. v jamo (SE 112) je B bila vkopana manjša stojka SE 161. Zapolnjena (SE 112) je bila s sivo rja- 352 vim sprijetim meljastim peskom, v njej je bilo veliko oglja, ožgane gli- A B ne in kosti ter veliko kosov kerami- 111 ke (G510–513, G518–519), v celoti 161 ohranjeno in najlepše okrašeno po- sodo z brazdastim vrezom in motivi spiral, romboidov, navpičnih valovnic ter belo inkrustacijo (G509) in dva Rezultat vzorca je: vijčka (G514, G515). Del zemljanke je KIA32869, 14C BP 4935 ± 29 bila stojka (SE 352), ki je bila odkrita 1∑ cal BC 3758–3743 (10,2 %) jugovzhodno od zemljanke. 3713–3658 (58,1 %) Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 111. 2∑ cal BC 3773–3653 (95,4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 67 Zemljanka 2 SE 119 – jama Večja jama nepravilne ovalne oblike, Rezultat vzorca je: 121 velika 2,85 × 2,1 m, je bila odkrita v KIA32870, 14C BP 4971 ± 30 sek. V, kv. 3/4. Vkopana je bila 0,28 1∑ cal BC 3773–3708 (68,3 %) 119 m globoko v rumenkasto peščeno A 2∑ cal BC 3798–3663 (88,7 %) geološko osnovo SE 2. Ob jami se je B nahajala stojka SE 121. Zapolnjena (SE 120) je bila s svetlo sivo rjavim sprijetim glinenim peskom, v njej so A B bili drobci oglja, ožgana glina, veli- ko odlomkov črepinj posod in vijček (G518–536). Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 119. Zemljanka 3 SE 127 – jama Večja jama ovalne oblike, velika 2,95 × 2,76 m, je bila odkrita v sek. V, A kv. 3. Vkopana je bila 0,10 m glo- boko v rumenkasto peščeno geo- loško osnovo SE 2. Ožgana glina je bila skoncentrirana v sredini jame. Zapolnjena (SE 128) je bila s svetlo B sivo rjavo sprijeto meljasto glino, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline, ožganih kosti in odlomki keramike A B (G537–541). SE 39 – jama Jama podolgovate oblike, velika 1,46 × 0,97 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 11. Vkopana je bila 0,54 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko A B osnovo SE 2. Imela je dve plasti: prva plast (SE 39) temno sivega sprijetega A B meljastega peska, debeline do 0,22 m, v njej so bili drobci oglja in ožga- na glina. Druga plast (SE 66) debeline 0,32 m, se je nahajala na vzhodnem koncu jame. V temno sivem do čr- nem meljastem pesku so bili drobci oglja in ožgane gline (G506). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 68 SE 188 – nadzemni bivalni objekt 188 Komaj zaznavna jama podolgova- te ovalne oblike, velikosti 3,0 × 2,6 m, v sek. IV, kv. 1 je bila vkopana v 189 rumenkasto peščeno glino. V njej so bili odlomki posod okrašeni z braz- dastim vrezom, manjša keramič- na posodica in kos keramične uteži (G559–581). Na obeh straneh plitke jame sta se nahajali stojki SE 189 in 191 SE 191. SE 85 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,98 × 0,87 m, je bila odkrita v sek. III, kv. A 19. Vkopana je bila od 0,25 m glo- B boko v rumenkasto peščeno geolo- A B ško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 86) je bila s temno sivim rjavim sprije- tim meljastim peskom, v njej so bili kosi keramike z brazdastim vrezom (G507–508). SE 113 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,95 × B 1,4 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 1. Vkopana je bila 0,47 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- vo SE 2. Zapolnjena (SE 114) je bila s A svetlo sivo rjavim sprijetim glinenim A B peskom, v njej so bili kosi keramike in drobci oglja. SE 115 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika B 1,6 × 0,97 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 1. Vkopana je bila 0,44 m glo- boko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 116) je A A B bila s svetlo sivo rjavim sprijetim gli- nenim peskom, v njej so bili odlomki keramike in nekaj drobcev oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 69 SE 117 – jama SE 121 – stojka (M 1:50) Manjša jama ovalne oblike, velika Stojka ovalne oblike, velika 0,20 × 0,52 × 0, 52 m, je bila odkrita v sek. B 0,20 m, je bila odkrita v sek. V, kv. A B V, kv. 1. Vkopana je bila 0,08 m glo- 3. Vkopana je bila 0,03 m globoko v A boko v rumenkasto peščeno geološko rumenkasto peščeno geološko osno- A B A B osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 118) je vo SE 2. Zapolnjena (SE 122) je bila s bila s svetlo sivo rjavim sprijetim gli- temno sivo rjavim sprijetim glinenim nenim peskom, v njej so bili odlomki peskom, brez najdb. Stojka je sestav- keramike (G516, G517). ni del zemljnke 2 (SE 19 (tu, str. 68). SE 123 – jama Jama pravokotne oblike, velika 1,81 × 1,28 m, je bila odkrita v sek. IV/V, B kv. 3. Vkopana je bila 0,25 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 124) je A bila s svetlo sivo rjavim sprijetim gli- A B nenim peskom, v njej so bili koščki ožgane gline, drobci oglja in koščki keramike. SE 125 – jama SE 160 – plast Večja jama nepravilne podolgova- Plast rjavega rahlo sprijetega melja- te oblike, velika 4,9 × od 0,87 do stega peska, debeline 0,10 m in ve- 1,77 m, je bila odkrita v sek. V, kv. likosti 3,6 × 2,25 m, je bila odkrita 1. Vkopana je bila 0,16 m globoko v A v sek. VI, kv. 20 ob severnem robu rumenkasto peščeno geološko osno- prazgodovinske jame (SE 159). V njej B vo SE 2. Zapolnjena (SE 126) je bila je bila ožgana glina in veliko kosov s svetlo sivo rjavim sprijetim gline- keramike, majhna posodica in dva nim peskom, v njej so bili odlomki vijčka (G542–556). keramike. A B SE 161 – stojka SE 189 – stojka (M 1:50) Majhna jama ovalne oblike, velika Manjša jama ovalne oblike, velika 0,26 × 0,26 m, je bila odkrita v sek. 0,30 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. A B V, kv. 2. Vkopana je bila 0,20 m glo- IV, kv. 1. Vkopana je bila 0,09 m glo- A B boko v rumenkasto peščeno geološko boko v rumenkasto peščeno geolo- osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 162) je ško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 190) bila s temno sivo rjavo sprijeto me- je bila s sivo sprijeto meljasto gline, ljasto glino, v njej je bilo nekaj ožga- brez najdb. nih kosti, košček bronaste pločevine, delček bronaste žice in keramični vij- ček (G557–558). Stojka se je nahaja- la ob zemljanki SE 111 (tu, str. 67). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 70 SE 191 – stojka SE 205 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika Jama nepravilne ovalne oblike, ve- B 0,34 × 0,34 m, je bila odkrita v sek. lika 1,51 × 1,0 m, je bila odkrita v B A IV, kv. 1. Vkopana je bila 0,16 m glo- sek. IV, kv. 21. Vkopana je bila 0,18 A boko v rumenkasto peščeno geolo- A B m globoko v rumenkasto pešče- ško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 192) no geološko osnovo SE 2. Zapolnje- A B je bila s sivo sprijeto meljasto glino, na (SE 206) je bila z rjavim peščenim brez najdb. meljem, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline, ožganih kosti in veliko odlomkov keramike z brazdastim vre- zom (G591–601). SE 195 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,26 × 0,94 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 18. Vkopana je bila 0,13 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- A vo SE 2. Zapolnjena (SE 196) je bila A B z rjavo rumenkasto sprijeto meljasto glino, v njej je bil velik kos ožgane gline in veliko odlomkov keramike z brazdastim vrezom (G582–590). SE 216 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,52 × 1,19 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 25. Vkopana je bila 0,30 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- A vo SE 2. Zapolnjena (SE 217) s temno sivo rjavim peščenim meljem, v njej A B so bili drobci oglja, ožgana glina in odlomki keramike (G602–630). Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 216. Rezultat vzorca je: KIA32873, 14C BP 4534±29 1∑ cal BC 3354–3327 (16,4 %) 3223–3174 (28,0 %) 3159–3119 (23,2 %) 3106–3105 (0,7 %) 2∑ cal BC 3360–3305 (23,9 %) 3303–3264 (6,7 %) 3239–3167 (34,3 %) 3164–3101 (30,5 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 71 SE 230/232 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika 2,4 × 1,02 m, je bila odkrita v sek. B I, kv. 4. Sprva sta bili vidni kot dve temno sivo rjavi lisi rahlo sprijetega peščenega melja, ki sta se pri izkopa- vanju združili. Vkopana je bila 0,61 A m globoko v rumenkasto peščeno A B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 231) je bila s temno sivim peščenim meljem, v njej je bila ožgana glina, oglje, ožgane kosti in veliko odlom- kov lončenine. Med najdbami izstopa vrč, okrašen z brazdastim vrezom in kamniti odbitki (G631–652). Vzorec oglja je bil vzet iz polnila jame SE 230. Rezultat vzorca je: KIA32874, 14C BP 4699 ± 29 1∑ cal BC 3616–3612 (2,7 %) 3520–3500 (15,7 %) 3456–3440 (8,2 %) 3434–3378 (41,7 %) 2∑ cal BC 3627–3584 (15,3 %) 3533–3491 (21,0 %) 3470–3372 (59,1 %) SE 275/277/392 – jarek Dolg in širok jarek je imel v D južnem koncu dva kraka, velik 12,25 × 2,83 m, je bil odkrit v sek. I, kv. 19/20. Vkopan je bil od 0,13 do 0,45 m globoko v rumen- C 392 kasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjen (SE 276) je bil s temno sivim sprijetim peščenim meljem, v njem so bili kosi keramike z brazda- stim vrezom (G654, G655). 275 277 E F A B A B C D E F 277 392 275 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 72 SE 273 – jama SE 345 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, Jama ovalne oblike, velika 1,45 × 1,2 A B velika 2,3 × 0,71 m, je bila odkrita m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 26. v sek. I, kv. 19/20. Vkopana je bila Vkopana je bila 0,15 m globoko v A 0,43 m globoko v rumenkasto pe- peščeno geološko osnovo (SE 2). Za- B ščeno geološko osnovo (SE 2). Zapol- polnjena (SE 346) je bila s sivo rjavim A B A B njena (SE 274) je bila s temno sivim sprijetim peščenim meljem, v njej so sprijetim peščenim meljem, v njej so bili drobci ožgane gline, oglje in kosi bili kosi keramike (G653). keramike (G656–658). SE 350 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika 0,64 × 0,54 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 2. Vkopana je bila 0,27 m glo- boko v peščeno geološko osnovo (SE B 2). Imela je dve plasti. Prva plast (SE A 350) rdeče rjavega sprijetega pešče- A B nega melja, debeline 0,13 m, v njej 350 so bile ožgane kosti in kosi keramike. 360 Druga plast (SE 360) sivo črnega pe- ščenega melja, debeline 0,14 m, v njej so bili le drobci ožgane gline. SE 352 – stojka (M 1:50) SE 354 – jama Stojka ovalne oblike, velika 0,40 × B Jama nepravilne ovalne oblike, velika B 0,40 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 2,02 × 1,85 m, je bila odkrita v sek. 2. Vkopana je bila 0,13 m globoko v IV, kv. 3. Vkopana je bila 0,14 m glo- A A B peščeno geološko osnovo (SE 2). Za- boko v peščeno geološko osnovo (SE polnjena (SE 353) je bila s sivo rjavim 2). Zapolnjena (SE 355) je bila s sivo A B peščenim meljem, v njej so bili košč- rjavim peščenim meljem, v njej so ki keramike. bili koščki keramike. SE 356 – jama SE 358 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika Manjša jama ovalne oblike, velika 1,25 × 1,19 m, je bila odkrita v sek. B 0,62 × 0,56 m, je bila odkrita v sek. B IV, kv. 3/4. Vkopana je bila 0,12 m A IV, kv. 3. Vkopana je bila 0,14 m glo- globoko v peščeno geološko osnovo boko v peščeno geološko osnovo (SE A B (SE 2). Zapolnjena (SE 357) je bila s A 2). Zapolnjena (SE 359) je bila s sivo sivo rjavim peščenim meljem, v njej A B rjavim peščenim meljem, v njej so so bili drobci ožgane gline, oglje in bili odlomki keramike (G659–660). kosi keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 73 SE 405 – jama SE 407 – jama B Jama nepravilne ovalne oblike, velika Jama nepravilne ovalne oblike, velika 0,93 × 0,7 m, je bila odkrita v sek. 2,7 × 1,5 m, je bila odkrita v sek. V, V, kv. 2. Vkopana je bila 0,39 m glo- kv. 2/3. Vkopana je bila 0,56 m glo- A boko v peščeno geološko osnovo SE 411 405 boko v peščeno geološko osnovo SE B 2. Imela je dve plasti. Prva plast (SE 2. Zapolnjena je bila (SE 408) s svetlo A B 405) sivo rjavega sprijetega pešče- sivo rjavim sprijetim peščenim me- A 405 nega melja, debeline 0,19 m, v njej ljem, v njej so bili drobci oglja in od- A B 411 so bili odlomki keramike. Druga plast lomki keramike. (SE 411) temno sivega peščenega melja, debela 0,20 m, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline in odlomki keramike. SE 409 – jama SE 422 – jama Jama elipsoidne oblike, velika 1,0 Manjša jama ovalne oblike, velika A B × 0,9 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 0,87 × 0,81 m, je bila odkrita v sek. 1. Vkopana je bila 0,20 m globoko v A IV, kv. 20. Vkopana je bila 0,34 m B peščeno geološko osnovo SE 2. Za- globoko v plast SE 7. Zapolnjena (SE A B A B polnjena (SE 410) je bila s svetlo sivo 423) je bila s sivo rjavim peščenim rjavim sprijetim peščenim meljem, v meljem, v njej so bili drobci oglja, njej so bili odlomki keramike. ožgane gline, odlomki keramike in bakreno šilo (G661). Vzorec oglja je bil vzet iz jame SE 422. Rezultat vzorca je: KIA32876, 14C BP 4889 ± 29 1∑ cal BC 3697–3677 (30,7 %) 3668–3647 (37,6 %) 2∑ cal BC 3708–3641 (95,4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 74 Časovno nopredeljene jame lasinjske kulture in kulture keramike z brazdastim vrezom SE 11 – jama B Plitva podolgovata jama, velika 2,1 × 1,05 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 2. Vkopana je bila 0,20 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 12) je bila s sivo A rjavim sprijetim meljastim peskom, v A B njej so bili koščki prazgodovinske ke- ramike in odlomek ožgane gline. SE 13 – jama Plitva jama nepravilne ovalne oblike, B velika 1,49 × 1,46 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 3. Vkopana je bila 0,11 m globoko v rumenkasto peščeno A geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 14) je bila s sivo rjavim sprijetim A B meljastim peskom, v njej so bili od- lomki neopredeljive prazgodovinske keramike. SE 19 – jama SE 23 – jama B Večja plitva jama podolgovate oblike, Jama ovalne oblike, velika 1,69 × B velika 3,39 × 1,44 m, je bila odkrita 1,27 m, je bila odkrita v sek. II, kv. v sek. II, kv. 1. Vkopana je bila 0,14 7. Vkopana je bila 0,36 m globoko v m globoko v rumenkasto peščeno rumenkasto peščeno geološko osno- A geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE vo SE 2. Zapolnjena (SE 24) je bila s A B 20) je bila s sivo rjavim sprijetim me- A sivo rjavim sprijetim meljastim pe- ljastim peskom, v njej so bili odlomki skom, brez najdb. A B neopredeljive prazgodovinske kera- mike in nekaj lomljenih prodnikov. SE 69 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,0 × 0,93 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 12. B Vkopana je bila 0,45 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 70) je bila s te- A mno sivo črnim sprijetim meljastim A B peskom, v njej so bili odlomki neo- predeljive prazgodovinske keramike in drobci oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 75 SE 71 – jama SE 77 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,52 × Manjša jama podolgovate ovalne B A 1,25 m, je bila odkrita v sek. II, kv. oblike, velika 1,03 × 0,47 m, je bila B 16. Vkopana je bila 0,15 m globo- odkrita v sek. III, kv. 7. Vkopana je A ko v rumenkasto peščeno geološko bila 0,09 m globoko v rumenkasto A B osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 72) je peščeno geološko osnovo SE 2. Za- A B bila s sivo rjavim sprijetim melja- polnjena (SE 78) je bila s sivo rjavim stim peskom, v njej so bili odlomki sprijetim meljastim peskom, v njej so prazgodovinske keramike in lomljeni bili drobci oglja, ožgane gline in dva prodniki. kosa neopredeljive prazgodovinske keramike. SE 75 – jama B Jama ovalne oblike, velika 3,15 × 1,32 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 17. Vkopana je bila 0,64 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko A osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 76) je bila s sivo rjavim sprijetim meljastim A B peskom, v njej so bili drobci ožga- ne gline. SE 83 – jama Večja jama podolgovate oblike, velika B 2,69 × 1,41 m, je bila odkrita v sek. III-IV, kv. 18. Vkopana je bila od 0,32 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A 84) je bila s sivo rjavim sprijetim me- A B ljastim peskom, v njej so bili drobci ožgane gline in odlomki prazgodo- vinske keramike. SE 89 – jama SE 97 – stojka Jama ovalne oblike, velika 1,4 × 1,2 Manjša jama ovalne oblike, velika m, je bila odkrita v sek. III, kv. 23. B 0,37 × 0,31 m, je bila odkrita v sek. B Vkopana je bila 0,12 m globoko v ru- III, kv. 24. Vkopana je bila 0,20 m A menkasto peščeno geološko osnovo globoko v rumenkasto peščeno ge- A A B SE 2. Zapolnjena (SE 90) je bila s sivo ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B rjavim sprijetim meljastim peskom, 98) je bila s sivo rjavim sprijetim me- v njej so bili drobci oglja in koščki ljastim peskom, v njej so bili drobci prazgodovinske keramike. oglja in koščki prazgodovinske ke- ramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 76 A SE 93 – jama Velika jama podolgovate obli- ke, velika 6,55 × 2,0 m, je bila odkrita v sek. II/III, kv. 24. Vkopana je bila 0,54 m globo- ko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 94) je bila s sivo rjavim sprijetim meljastim peskom, v njej so bili drobci oglja in koščki prazgodovinske keramike. Na severozahodni strani se je stikala z jamo SE 95. B A B SE 101 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,02 × 0,89 m, je bila odkrita v B A sek, III, kv. 25. Vkopana je bila 0,22 m globoko v rumenkasto peščeno A B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 102) je bila s sivo rjavim sprijetim meljastim peskom, brez najdb. SE 105 – jama SE 165 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- Večja jama ovalne oblike, velika 2,95 lika 1,22 × 0,74 m, je bila odkrita × 2,46 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A v sek. V, kv. 5. Vkopana je bila 0,14 12. Vkopana je bila 0,13 m globoko v m globoko v rumenkasto peščeno B rumenkasto peščeno geološko osno- geološko osnovo SE 2. Zapolnjena vo SE 2. Zapolnjena (SE 166) je bila s A A B (SE 106) je bila s sivo rjavim sprije- sivo rjavim sprijetim meljastim pe- A B tim meljastim peskom, v njej so bili skom, v njej so bili koščki prazgodo- koščki prazgodovinske keramike. vinske keramike. SE 218 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika B 0,82 × 0,7 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 25/26. Vkopana je bila 0,20 A m globoko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena A B (SE 219) je bila s sivo rjavim sprije- tim meljastim peskom, v njej so bili drobci ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 77 SE 220 – stojka Manjša jama ovalne oblike, veli- ka 0,48 × 0,48 m, je bila odkrita v B sek. VI, kv. 25. Vkopana je bila 0,15 A m globoko v rumenkasto peščeno A B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 221) je bila s sivo rjavim sprije- tim meljastim peskom, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline in koščki prazgodovinske keramike. SE 226 – jama SE 228 – stojka Majhna jama ovalne oblike, velika Majhna jama ovalne oblike, velika 0,72 × 0,49 m, je bila odkrita v sek. A 0,5 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. A I, kv. 3. Vkopana je bila 0,11 m glo- I, kv. 3. Vkopana je bila 0,15 m glo- B B boko v rumenkasto peščeno geološko boko v rumenkasto peščeno geološko A B A B osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 227) je osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 229) je bila z rdeče rjavim peščenim meljem, bila s temno sivim peščenim meljem, v njej je bil odlomek prazgodovinske v njej je bil odlomek prazgodovinske keramike. keramike. SE 234 – stojka Manjša jama ovalne oblike, velika A 0,47 × 0,31 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 5. Vkopana je bila 0,23 m glo- boko v rumenkasto peščeno geološko B osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 235) je A B bila s temno sivim peščenim meljem, v njej so bili koščki prazgodovinske keramike. SE 247 – jama SE 249 – jama Jama ovalne oblike, velikosti 0,69 × Jama podolgovate oblike, velika 2,54 B A 0,62 m, je bila odkrita sek. I, kv. 8. × 0,8 m, je bila odkrita v sek. I, kv. Vkopana je bila 0,11 m globoko v ru- 8. Vkopana je bila 0,33 m globoko v B A menkasto peščeno geološko osnovo rumenkasto peščeno geološko osno- A B (SE 2). Zapolnjena (SE 248) je bila s vo (SE 2). Zapolnjena (SE 250) je bila sivo rjavim sprijetim peščenim me- z rjavim sprijetim peščenim meljem, A B ljem, brez najdb. brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 78 SE 251 – jama SE 255 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,2 × 1,1 Jama ovalne oblike, velika 0,98 × m, je bila odkrita v sek. I, kv. 8. Jama B 0,85 m, je bila odkrita v sek. I, kv. B A je imela sodčast profil. Na dnu je 11. Vkopana je bila 0,16 m globoko v bila večje dimenzije kot na zgornjem A rumenkasto peščeno geološko osno- A B robu. Velikost v notranjosti je zna- vo (SE 2). Zapolnjena (SE 256) je bila A B šala 1,25 × 1,20 m. Vkopana je bila s temno sivo rjavim sprijetim pešče- 0,45 m globoko v rumenkasto pe- nim meljem, brez najdb. ščeno geološko osnovo (SE 2). Zapol- njena (SE 252) je bila s temno sivo rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili odlomki prazgodovinske keramike. SE 261 – jama Jama podolgovate oblike, velika 2,6 × 0,64 m, je bila odkrita v sek. I, kv. A 14. Vkopana je bila 0,38 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- vo (SE 2). Zapolnjena (SE 262) je bila s temno sivo rjavim sprijetim pešče- A B nim meljem, brez najdb. SE 263 – jama SE 279 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- Manjša jama ovalne oblike, velika B lika 2,3 × 1,32 m, je bila odkrita v A 0,78 m, široka 0,62 m, je bila odkri- sek. I, kv. 14. Vkopana je bila 0,14 ta v sek. I, kv. 23. Vkopana je bila od A m globoko v rumenkasto peščeno 0,33 m globoko v rumenkasto pešče- B A B geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena no geološko osnovo (SE 2). Zapolnje- (SE 264) je bila z rdeče rjavim sprije- A B na (SE 280) je bila s sivim sprijetim tim peščenim meljem, v njej so bili peščenim meljem, v njej so bili od- drobci oglja in ožganih kosti. lomki prazgodovinske keramike. SE 281 – jama SE 287 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika Jama ovalne oblike, velika 1,96 m, 0,65 × 0,56 m, je bila odkrita v sek. široka 1,74 m, je bila odkrita v sek. I, A A I, kv. 23. Vkopana je bila od 0,27 m B kv. 26. Vkopana je bila 0,12 m glo- B globoko v rumenkasto peščeno ge- boko v rumenkasto peščeno geološko A B ološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 288) je 282) je bila s sivim sprijetim pešče- bila s sivim sprijetim peščenim me- A B nim meljem, v njej so bili odlomki ljem, v njej so bili drobci ožgane gli- prazgodovinske keramike. ne, drobci oglja in koščki keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 79 SE 283 – jama A Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,3 × 1,66 m, je bila odkrita v sek. I/II, kv. 21. Vkopana je bila 0,42 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 284) je bila s sivim sprijetim pe- B ščenim meljem, v njej so bili drobci A B ožgane gline, oglja in odlomki pra- zgodovinske keramike. SE 295 – jama SE 299 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- Jama ovalne oblike, velika 1,3 × 1,08 A A lika 2,53 × 1,34 m, je bila odkrita v m, je bila odkrita v sek. I, kv. 12. sek. I, kv. 8/9. Vkopana je bila 0,56 Vkopana je bila 0,29 m globoko v ru- B m globoko v rumenkasto peščeno menkasto peščeno geološko osnovo B A B geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 2). Zapolnjena (SE 300) je bila s (SE 296) je bila s sivo rjavim sprijetim A B sivo rjavim sprijetim peščenim me- peščenim meljem, v njej so bili košč- ljem, v njej so bili koščki keramike. ki keramike. SE 297 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- A lika 2,8 × 1,15 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 10. Vkopana je bila 0,75 m B globoko v rumenkasto peščeno ge- ološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE A B 298) je bila s sivo rjavim sprijetim peščenim meljem, v njej so bili košč- ki keramike. SE 318 – jama SE 320 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,4 × 1,16 Jama ovalne oblike, velika 1,27 × B B m, je bila odkrita v sek. I, kv. 18. 1,15 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A A Vkopana je bila 0,09 m globoko v ru- 18. Vkopana je bila 0,4 m globoko v menkasto peščeno geološko osnovo A B rumenkasto peščeno geološko osno- A B (SE 2). Zapolnjena (SE 319) je bila s vo (SE 2). Zapolnjena (SE 321) je bila sivo rjavim sprijetim peščenim me- s sivo rjavim sprijetim peščenim me- ljem, v njej so bili koščki keramike. ljem, v njej so bili drobci ožgane gli- ne, koščki keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 80 SE 322 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,6 × 1,48 B m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 18. A Vkopana je bila 0,26 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo A B (SE 2). Zapolnjena (SE 323) je bila s sivo rjavim sprijetim peščenim me- ljem, v njej so bili drobci ožgane gli- ne in koščki keramike. SE 326 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika 1,6 × 1,48 m, je bila odkrita v sek. 438 326 B IV, kv. 19 in vkopana v jamo SE 438. Vkopana je bila 0,26 m globoko v ru- A menkasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 327) je bila s A B svetlo sivo rjavim sprijetim peščenim 326 meljem, v njej so bili drobci ožgane 438 gline in koščki keramike. SE 341 – jama SE 390 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,84 × Jama podolgovate zaobljene oblike, 1,52 m, je bila odkrita v sek. IX, kv. velika 2,7 × 1,07 m, je bila odkrita v B A 23. Vkopana je bila 0,50 m globoko v B sek. I, kv. 19. Vkopana je bila 0,14 m A rumenkasto peščeno geološko osno- globoko v peščeno geološko osnovo vo (SE 2). Zapolnjena (SE 342) je bila (SE 2). Zapolnjena (SE 391) je bila s s svetlo sivo rjavim sprijetim pešče- A B temno sivo rjavim peščenim meljem, A B nim meljem, v njej so bili drobci ož- v njej so bili odlomki keramike. gane gline, oglje in koščki keramike. SE 361 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,84 × 0,8 B m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 26. Vkopana je bila 0,10 m globoko v A peščeno geološko osnovo (SE 2). Za- A B polnjena (SE 362) je bila s temno sivo rjavim peščenim meljem, v njej je bila ožgana glina in koščki keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 81 SE 363 – jama Jama podolgovate oblike, velika 3,5 A × 1,26 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 26. Vkopana je bila 0,27 m glo- boko v peščeno geološko osnovo (SE B 2). Zapolnjena (SE 364) je bila s sivo rjavim peščenim meljem, v njej je A B bila ožgana glina in koščki keramike. SE 382 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika B 0,90 × 0,84 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 26. Vkopana je bila 0,29 m A globoko v peščeno geološko osnovo A B (SE 2). Zapolnjena (SE 383) je bila s sivo rjavim peščenim meljem, v njej so bili koščki keramike. SE 438 – jama Jama podolgovate oblike (tu, str. 81), velika 1,99 × 0,48 m, je bila odkrita v sek, IV, kv. 19. Vkopana je bila 1,10 m globoko v geološko osnovo. Zapol- njena (SE 439) je bila z rdečim pe- ščenim meljem, v njej so bili drobci oglja, ožgane gline in kose keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 82 Rimsko obdobje 51 B A D C SE 1 – ornica Sivo rjava plast rahlega glinenega F 53 peska in drobcev proda je pokrivala E celotno površino najdišča. Debeli- na plasti je na različnih delih najdi- šča znašala od 0,15 m do 0,40 m. V njej so bili odlomki prazgodovin- ske, rimske in novodobne keramike (G662–669). SE 3 – sivkasto rjava plast SE 51 – jarek sprijetega glinenega peska Dolg jarek, velik 20,5 × od 0,5 m do Nahajala se je pod ornico (SE 1) in 1,05 m, je bil odkrit v sek. II, kv. 24– nad geološko osnovo (SE 2). Plast de- 26. Vkopan je bil 0,61 m globoko v beline 0,10 m je vsebovala odlomke rumenkasto peščeno geološko osno- rimske keramike (G670, G671). vo SE 2. Zapolnjen (SE 52) je bil s sivo rjavim meljastim peskom, v njem so bili odlomki rimske in slovanske ke- H ramike. G A B C D E F G H SE 57 – ognjišče SE 151 – jarek Manjša jama ovalne oblike, velika Velika jama podolgovate oblike, ve- 0,8 × 0,67 m, je bila odkrita v sek. II, lika 5,81 × 0,92 m, je bila odkrita v A kv. 24. Vkopana je bila 0,20 m glo- sek. III, kv. 27/28. Vkopana je bila od boko v rumenkasto peščeno geološko 0,12 m do 0,28 m globoko v rumen- B B osnovo SE 2. Imela je dve plasti. Prva kasto peščeno geološko osnovo SE 2. A A B plast (SE 57) temno sivo rjavega spri- Zapolnjena (SE 152) je bila s temno jetega meljastega peska je vsebovala rjavo sivo sprijeto meljasto glino, v drobce ožgane gline in oglja. Drugo njej je bil odlomek rimske kerami- (SE 58) je tvoril ozek pas rdeče ožga- ke (G672). ne gline. A B SE 99 – ognjišče meljastim peskom, v njej so bili večji A Jama podolgovate ovalne oblike, ve- kosi oglja, drobci oglja, zaplate ožga- B lika 1,26 × 0,42 m, je bila odkrita v nega peska in koščki keramike. sek. III, kv. 25. Vkopana je bila 0,40 A B m globoko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 100) je bila s sivo rjavim sprijetim Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 83 SE 155 – jama Velika jama nepravilne podol- govate oblike, velika 5,15 × 3,83 m, je bila odkrita B v sek. V, kv. 28. Vko- A pana je bila od 0,11 m do 0,40 m globoko v ru- menkasto peščeno geolo- ško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 156) je bila s temno rjavo A B sivo sprijeto meljasto glino, v njej so bili odlomki rimske keramike (G673–675). SE 213 – jama A Jama ovalne oblike, velika 1,57 × 1,54 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 26. Vkopana je bila 0,68 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- A B vo SE 2. Zapolnjena (SE 214) je bila s temno sivo rjavim peščenim meljem, v njej so bili drobci oglja, ožgana gli- na in kosi keramike (G676, G677). SE 222 – jama Večja jama ovalne oblike, velika 2,2 × 1,85 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 28. Vkopana je bila 0,34 m globoko v A B rumenkasto peščeno geološko osno- vo SE 2. Zapolnjena (SE 223) je bila s temno sivo rjavim peščenim me- A B ljem, v njej so bili odlomki keramike in veliko srednje velikih prodnikov (G678–682). SE 224 – jama SE 291 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika Večja jama nepravilne ovalne oblike, 0,94 m, široka 0,94 m, je bila odkri- B velika 3,29 × 3,1 m, je bila odkrita A ta v sek. VI, kv. 28. Vkopana je bila v sek. I, kv. 27. Vkopana je bila 0,45 B 0,16 m globoko v rumenkasto pešče- A m globoko v rumenkasto peščeno no geološko osnovo SE 2. Zapolnje- A B geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena na (SE 225) je bila s temno sivo rja- (SE 292) je bila s temno sivo rjavim vim peščenim meljem in je vsebovala sprijetim peščenim meljem, v njej A B odlomke rimske keramike in veliko sta bila kosa rimske keramike (G683, srednje velikih prodnikov. G684). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 84 SE 332 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,45 × 1,26 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. B 27. Vkopana je bila 0,25 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- vo (SE 2). Imela je dve plasti. Prva A plast (SE 332) sivo rjavega sprijetega A B peščenega melja, debeline 0,14 m, v njej so bili drobci oglja, ožgana glina 332 340 in odlomki rimske keramike. Druga plast (SE 340) rdeče rjavega sprijetega peščenega melja, debeline 0,11 m, v njej je bilo veliko drobnih kosov ož- gane gline (G685–688). Novoveške jame SE 17 – jama SE 49 – jama B Jama pravokotne oblike, velika 1,47 Jama podolgovate oblike, velika 1,75 B m, široka 0,7 m, je bila odkrita v × 1,25 m, je bila odkrita v sek. III, sek. II, kv. 7. Vkopana je bila 0,62 m kv. 15/16. Vkopana je bila 0,28 m globoko v rumenkasto peščeno ge- A globoko v rumenkasto peščeno ge- A ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B 18) je bila s svetlo rjavim meljastim 50) je bila s svetlo rjavim meljastim peskom, v njej so bile najdene ko- peskom, v njej so bili kosi novoveške sti prašiča. keramike. SE 53 – ognjišče SE 81 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika Jama pravokotne oblike, velika 1,54 1,06 × 0,55 m, je bila odkrita v sek. × 1,17 m, je bila odkrita v sek. III, kv. A II, kv. 25. Vkopana je bila 0,08 m 18. Vkopana je bila od 0,32 m glo- B globoko v rumenkasto peščeno ge- boko v rumenkasto peščeno geološko ološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 82) je A B 54) je bila s sivo rjavim meljastim bila s sivo rjavim sprijetim meljastim peskom, v njej je bilo veliko oglja in peskom, v njej so bili odlomki novo- ožgane gline. veške keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 85 SE 61 – jama Velika podolgovata jama, velika 7,58 × od 1,55 do 2,06 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 23/24. Vkopana je bila od 0,20 do 0,64 m globoko v ru- menkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 61) je bila s te- mno rjavim sprijetim meljastim pe- skom, v njej je bilo nekaj odlomkov novoveške keramike. SE 95 – jama SE 109 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika Jama ovalne oblike, velika 1,32 × 0,9 × 0,85 m, je bila odkrita v sek. A 1,0 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 22. A III, kv. 23/24. Vkopana je bila 0,34 B Vkopana je bila 0,99 m globoko v m globoko v rumenkasto peščeno rumenkasto peščeno geološko osno- A B B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena vo SE 2. Zapolnjena (SE 110) je bila A B (SE 96) je bila s temno rjavim sprije- s sivim sprijetim meljastim peskom, tim meljastim peskom, v njej so bili v njej so bili odlomki novoveške ke- drobci oglja. ramike. SE 141 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,15 × B 0,88 m, je bila odkrita v sek. V, kv. A 25. Vkopana je bila 0,88 m globoko v rumenkasto peščeno geološko osno- A B vo SE 2. Zapolnjena (SE 142) je bila s temno sivo rjavo sprijeto meljasto glino, brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 86 SE 149 – jama Velika jama trapezaste oblike, velika A 2,97 × 2,58 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 27. Vkopana je bila 0,31 m globoko v rumenkasto peščeno geo- B loško osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 150) je bila s temno sivo rjavo sprije- A B to meljasto glino, v njej so bili drobci oglja in koščki novoveške keramike. SE 157 – jama SE 180 – jama B Jama podolgovate oblike, velika 1,43 Jama podolgovate ovalne oblike, ve- × 0,83 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. lika 2,6 × 0,65 m, je bila odkrita v B A 23. Vkopana je bila 0,44 m globoko v sek. II, kv. 21. Vkopana je bila 0,13 rumenkasto peščeno geološko osno- A m globoko v rumenkasto peščeno vo SE 2. Zapolnjena (SE 158) je bila A B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE s temno sivo rjavo sprijeto meljasto 168) je bila s temno sivo rjavo sprije- glino, brez najdb. to meljasto glino in koščki novoveške A B keramike. SE 167 – jama Jama pravokotne oblike, velika 1,54 B × 1,21 m, je bila odkrita v sek. V/VI, kv. 2/3. Vkopana je bila 0,13 m glo- boko v rumenkasto peščeno geološko A osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 168) je bila s temno sivo rjavo sprijeto me- A B ljasto glino, v njej so bili koščki no- voveške keramike. SE 193 – jama SE 207 – jama B Jama elipsoidne oblike, velika 1,5 × Jama nepravilne ovalne oblike, ve- 1,04 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B lika 1,8 × 1,43 m, je bila odkrita v 11/12. Vkopana je bila 0,13 m glo- sek. IV, kv. 22. Vkopana je bila 0,26 boko v rumenkasto peščeno geološko m globoko v rumenkasto peščeno A osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 194) je A geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE A B bila s sivo sprijeto meljasto glino, v 206) je bila s sivo rjavim peščenim A B njej so bili odlomki novoveške ke- meljem, v njej so bili odlomki novo- ramike. veške keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 87 SE 209 – jama SE 271 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,74 × Manjša jama ovalne oblike, velika B 0,65 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 0,53 × 0,46 m, je bila odkrita v sek. A B A 25/26. Vkopana je bila 0,59 m glo- I, kv. 17. Vkopana je bila 0,21 m A B A B boko v rumenkasto peščeno geološko globoko v rumenkasto peščeno ge- osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 210) je ološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE bila s temno rjavim peščenim me- 272) je bila s sivo rjavim sprijetim ljem, v njej so bili odlomki novove- peščenim meljem. ške keramike. SE 211 – jama Jama pravokotne oblike, velika 2,81 A m, široka 1,44 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 26. Vkopana je bila 0,68 m globoko v rumenkasto peščeno B geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 212) je bila s temno rjavim peščenim A B meljem, v njej so bili kosi novoveške keramike. SE 236 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika 2,25 × 1,22 m, je bila odkrita v sek. A I, kv. 5. Vkopana je bila 0,23 m glo- boko v rumenkasto peščeno geološko B osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 237) je bila s svetlo rjavim peščenim meljem, A B brez najdb. SE 238 – jama Jama pravokotne oblike, velika 1,21 × 0,69 m, je bila odkrita v sek. I, kv. A 2/3. Vkopana je bila 0,33 m globo- B ko v rumenkasto peščeno geološko osnovo SE 2. Zapolnjena (SE 237) je A B bila s svetlo sivo rumeno rjavim pe- ščenim meljem, v njej so bile kosti prašiča. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 88 SE 269 – jama Jama pravokotne oblike, velika 2,03 A × 1,2 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 15. Vkopana je bila 0,40 m globoko v B rumenkasto peščeno geološko osno- vo (SE 2). Zapolnjena (SE 270) je bila A B z rjavim sprijetim peščenim meljem, brez najdb. SE 316 – jama Velika jama ovalne oblike, velika 5,06 × 4,36 m, je bila odkrita v A sek. IV, kv. 27. Vkopana je bila B do 1,57 m globoko v rumen- kasto peščeno geološko osno- vo (SE 2). Zapolnjena (SE 317) je bila s sivo rjavim sprijetim pe- ščenim meljem, v njej so bili A B kosi novoveške keramike. SE 336 – jama Jama pravokotne oblike, velika 2,14 B × 1,11 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 19. Vkopana je bila 0,06 m glo- boko v rumenkasto peščeno geološko osnovo (SE 2). Zapolnjena (SE 337) je A bila s svetlo sivim sprijetim peščenim A B meljem, brez najdb. SE 412 – ognjišče Manjše ognjišče ovalne oblike, ve- B liko 0,88 × 0,79 m, je bilo odkrito v sek. XIII, kv. 13, pod polnilom jarka SE 392. Vkopano je bilo 0,20 m glo- A boko v rumenkasto peščeno geolo- A B ško osnovo SE 2. Zapolnjeno (SE 179) je bilo s temno rdeče sivim sprijetim meljastim peskom, v njem so bili drobci ožgane gline in oglje. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 89 Katalog gradiva Gradivo z izkopavanj Seznam okrajšav Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. kv. kvadrant ohr. ohranjen/a SE stratigrafska enota najš. najširši/a pr. premer rek. rekonstruiran/a dl. dolžina u. ustje Lasinjska kultura db. debelina d. dno v. višina roč. ročaj SE 1 š. širina inv. št. inventarna številka 1 SE 1, sek. I, kv. 11, inv. št. 8571 5 SE 1, sek. I, kv. 17, inv. št. 8589/1 8 SE 1, sek. I, kv. 17, inv. št. 8590 12 SE 1, sek. I, kv. 17, Odlomek ročaja posode sive barve z Del masivnega ročaja zajemal- Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 8589/5 rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, ke oranžno roza barve, na notranji navpičnih vrezov, ohr. v. 2,3 cm, Del ročaja skodelice sive barve z rja- ohr. š. 2,3 cm, db. 0,6-1,15 cm. strani ostanki bledo zelene glazure, ohr. š. 1,9 cm, db. 0,4-0,5 cm. vo površino, ohr. v. 3,3 cm, pr. noge 2,6-3,1 cm, ohr. š. 1,4 cm, db. 0,6-0,7 cm. 2 SE 1, sek. I, kv. 12, inv. št. 8576 najš. ohr. pr. 9,3 cm, db. d. 0,6 cm. Del zajemalke temno sive barve z 13 SE 1, sek. I, kv. 18, rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. inv. št. 8600/2 5,3 cm, ohr. dl. 4,7 cm, Odlomek ostenja posode z vrezi te- db. 0,8-0,9 cm. 9 SE 1, sek. I, kv. 17, inv. št. 8589/4 mno sive barve, ohr. v. 1,8 cm, Odlomek ostenja posode z držajem ohr. š. 1,15 cm, db. 0,7 cm. rdečkaste barve, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,5-2 cm. 10 SE 1, sek. I, kv. 18, inv. št. 8595 Odlomek ustja sklede z bradavico te- 6 SE 1, sek. I, kv. 17, inv. št. 8585 mno sive barve z rjavo površino, ohr. 3 SE 1, sek. I, kv. 12, inv. št. 8578 Kamen okrogle oblike, pr. 4,8 cm, v. 3,4 cm, ohr. š. 4,7 cm, 14 SE 1, sek. I, kv. 18, inv. št. 8593 Odlomek ostenja posode z ročajem db. 2,9 cm. db. 0,5-0,9 cm, v. bradavice 0,7 cm. Odlomek ostenja sklede z bradavi- sive barve z rjavo površino, ohr. v. co svetlo rjave barve, ohr. v. 4,7 cm, 6,1 cm, ohr. š. 3,75 cm, 11 SE 1, sek. I, kv. 18, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,6-1,1 cm, db. 0,5-0,6 cm, š. roč. 1,9 cm. inv. št. 8600/1 v. bradavice 0,6 cm. Odlomek ostenja posode z navpični- mi in poševnimi vrezi sivo rjave bar- 15 SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 8605 ve, ohr. v. 2,95 cm, ohr. š. 2,8 cm, Del glinene uteži temno sive barve db. 0,8 cm. z rdečkasto površino, ohr. v. 6 cm, 7 SE 1, sek. I, kv. 17, inv. št. 8586 ohr. š. 8 cm, ohr. db. 5,1 cm. Del ostenja vrča z izbočenim rame- nom, okrašenega s poševnimi vre- 16 SE 1, sek. I, kv. 19, zi in vbodi, temno sive barve z rjavo inv. št. 8606/2 površino, ohr. v. 2,6 cm, Del ustja konične sklede sive barve z 4 SE 1, sek. I, kv. 11, inv. št. 8570 najš. pr. 8 cm, db. 0,15-0,5 cm. rjavo površino, ohr. v. 4,7 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom pr. u. 16 cm, db. 0,6-0,8 cm. poševnih vrezov, ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 90 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 11 12 9 10 13 14 15 16 SE 1 91 17 SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 8604 21 SE 1, sek. I, kv. 21, inv. št. 8614 Del glinene uteži temno sive barve z Odlomek ostenja posode, okrašene- rdečkasto površino, v. 11,6 cm, ga z poševnimi vrezi, ohr. v. 2,45 cm, ohr. š. 5,6 cm, ohr. db. 2,15 cm. ohr. š. 3,4 cm, ohr. db. 1 cm. 18 SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 8603 Glinena utež temno sive barve z rdečkasto površino, v. 12,8 cm, š. 7,4 cm, db. 7,1 cm. 22 SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 8623/1 Del ustja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 15 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 0,6 cm. 23 SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 8622 Del ustja in ostenja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 8,25 cm, pr. u. 19 cm, 19 SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 8616 db. 0,6-0,9 cm. Odlomek ostenja posode, okrašene- ga z vodoravnimi vrezi, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,6 cm, db. 0,7 cm. 20 SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 8623/2 Del ustja lonca temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,75 cm, pr. u. 11 cm, najš. ohr. pr. 12,4 cm, db. 0,5-0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 92 M 1:2 17 18 19 20 21 22 23 SE 1 93 24 SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 8621 28 SE 1, sek. I, kv. 27, inv. št. 8638 32 SE 1, sek. II, kv. 12, inv. št. 8659 Del ustja in ostenja sklede temno Odlomek ostenja posode z vodorav- Del z vrezi okrašenega vijčka, temno sive barve z rjavo površino, nimi vrezi, svetlo rjave barve, sive barve z rjavo površino, v. 2 cm, ohr. v. 10 cm, pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,65 cm, ohr. š. 3,7 cm, ohr. š. 5,4 cm. db. 0,7-0,9 cm. db. 0,65 cm. 29 SE 1, sek. II, kv. 1, inv. št. 8643 Odlomek ostenja posode z vodorav- nimi z vrezi, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,50 cm, pr. u. 9,40 cm, db. 0,4-0,3 cm. 25 SE 1, sek. I, kv. 25, inv. št. 8628 Odlomek ostenja skodele, okrašene s širokim rebrom s kratkimi navpič- nimi vrezi, z ročajem, od ročaja nav- 30 SE 1, sek. II, kv. 4, inv. št. 8673 zgor se vije rebro s kratkimi vtiski, Del ročaja posode rjave barve, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6 cm, ohr. š. 4 cm, ohr. v. 6,15 cm, ohr. š. 11,2 cm, š. roč. 2,3 cm, db. roč. 1,2 cm. db. 1,2 cm, š. roč. 5 cm. 26 SE 1, sek. I, kv. 25, 31 SE 1, sek. II, kv. 11, inv. št. 8656 inv. št. 8629/1 Del glinene zajemalke temno sive Del dna posode na nogi, sive barve z barve z rjavo površino, rjavo površino, ohr. v. 5,5 cm, ohr. v. 3,8 cm, ohr. dl. 6,3 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,6-1 cm. ohr. š. 6,15 cm, db. 0,6-1 cm. 27 SE 1, sek. I, kv. 25, inv. št. 8629/3 Del ustja lonca, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 15,4 cm, najš. ohr. pr. 15,8 cm, db. 0,8-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 94 M 1:2 24 25 26 27 28 29 31 30 32 SE 1 95 33 SE 1, sek. II, kv. 16, inv. št. 8667 37 SE 1, sek. II, kv. 16, 41 SE 1, sek. II, kv. 18, Odlomek ustja zajemalke z delom inv. št. 8671/1 inv. št. 8598/1 polnega ročaja, temno sive barve z Odlomek ostenja posode z ročajem, Odlomek ročaja posode temno sive rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, sive barve z rdečkasto površino, ohr. barve z rjavo površino, ohr. š. 7 cm, db. 0,8-1 cm. v. 5,4 cm, ohr. š. 5,3 cm, ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 7,6 cm, db. 0,5-0,6 cm, š. roč. 2,4 cm, db. 0,6 cm, š. roč. 2,2 cm, 34 SE 1, sek. II, kv. 16, db. roč. 1,4 cm. db. roč. 0,9 cm. inv. št. 8670/2 Odlomek ostenja bikonične posode z okrasom poševnih vrezov, temno sive barve, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,2-0,7 cm. 38 SE 1, sek. II, kv. 17, inv. št. 8677 Odlomek čepastega ročaja skodele, temno sive barve z bledo rjavo povr- 42 SE 1, sek. II, kv. 18, šino, ohr. v. 4,2 cm, inv. št. 8597/4 35 SE 1, sek. II, kv. 16, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,5 cm, Majhna skodelica sive barve z rjavo inv. št. 8760/3 š. ročaja/držaja 2,1 cm, db. 2,2 cm. površino, v. 1,9 cm, pr. u. 4,5 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom pr. d. 2,3 cm, db. 0,5-0,7 cm. navpičnih in poševnih vrezov sive barve z rjavo površino, 43 SE 1, sek. II, kv. 18, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 2,5 cm, inv. št. 8596/8 db. 0,5-0,8 cm. Del ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,4-0,7 cm. 39 SE 1, sek. II, kv. 17, inv. št. 8676 44 SE 1, sek. II, kv. 18, Odlomek zajemalke, temno sive bar- inv. št. 8596/13 ve z rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, Del ustja sklede temno sivo rjave 36 SE 1, sek. II, kv. 16, ohr. š. 4 cm, ohr. dl. 3,4 cm, barve, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 16 cm, inv. št. 8671/2 db. 0,6 cm. db. 0,65 cm. Odlomek ostenja posode z ročajem, sive barve z rjavo površino, ohr. v. 45 SE 1, sek. II, kv. 18, 1,6 cm, ohr. š. 4,4 cm, db. 0,7 cm, inv. št. 8684/1 š. roč. 1,6 cm, db. roč. 0,9 cm. Odlomek ostenja posode z ročajem temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 9,4 cm, ohr. š. 6,7 cm, 40 SE 1, sek. II, kv. 17, inv. št. 8675 db. 0,4-0,75 cm. Odlomek bikoničnega ostenja vrča z navpičnimi in poševnimi vrezi, ohr. 46 SE 1, sek. II, kv. 18, v. 3,5 cm, ohr. š. 4,1 cm, inv. št. 8596/3 db. 0,5-0,7 cm. Del ostenja lonca temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,5 cm, najš. ohr. pr. 19,2 cm, db. 0,5-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 96 M 1:2 33 34 35 36 37 38 39 41 40 42 43 44 45 46 SE 1 97 47 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8689/7 Del ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,25 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,8 cm. 48 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8689/2 Del ustja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, pr. U. 25,4 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,8-0,9 cm. 49 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8689/1 Del ustja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,25 cm, pr. u. 22 cm, najš. ohr. pr. 24,8 cm, db. 0,55-0,9 cm. 50 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8692 Del ustja in ostenja lonca z ročajem temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 0,4 cm, š. roč. 2,2 cm, db. roč. 0,8 cm. 51 SE 1, sek. II, kv. 20, inv. št. 8697/2 Del sklede sive barve z rjavo povr- šino, ohr. v. 3,45 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 14,4 cm, db. 0,5-0,7 cm. 52 SE 1, sek. II, kv. 20, inv. št. 8697/1 Del skledice sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 3,75 cm, pr. u. 7 cm, najš. ohr. pr. 8 cm, db. 0,3-0,5 cm. 53 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8689/3 Del vrča z izbočenim ramenom sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,6 cm, najš. ohr. pr. 11 cm, db. 0,2-0,9 cm. 54 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8378/1 Del izvihanega ustja vrča z delom ročaja temno sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 2,8 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 98 M 1:2 47 48 49 50 51 52 53 54 SE 1 99 55 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8686 62 SE 1, sek. II, kv. 27, Del vijčka temno sive barve z rjavo inv. št. 8728/2 površino, v. 2,1 cm, ohr. š. 4,7 cm. Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 8,25 cm, ohr. š. 8,4 cm, ohr. dl. 7,8 cm. 56 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8691/3 Odlomek ostenja posode z delom ro- čaja sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 0,5 cm. 57 SE 1, sek. II, kv. 19, inv. št. 8691/2 Odlomek ostenja posode z ročajem rjave barve, ohr. v. 6 cm, ohr. š. 5,15 cm, db. 0,9 cm, 63 SE 1, sek. II, kv. 27, š. roč. 2,15 cm, db. roč. 0,2 cm. inv. št. 8731/2 Del dna pladnja sive barve, v. 1,2 cm, pr. u. 8,2 cm, pr. d. 6,6 cm, db. 1-1,1 cm. 64 SE 1, sek. II, kv. 28, inv. št. 8735 Del pladnja s prstanasto nogo temno sive barve z rjavo površino, v. 1,8 cm, pr. u. 15 cm, pr. d. 12,6 cm, najš. pr. 14 cm, 58 SE 1, sek. II, kv. 25, inv. št. 8720 db. 0,6-1,5 cm. Del skledice temno sive barve z rjavo površino, v. 2 cm, pr. u. 8,3 cm, 65 SE 1, sek. II, kv. 28, inv. št. 8734 pr. d. 6 cm, db. 0,3-0,9 cm. Vijček rjave barve, pr. 6,6 cm, db. 2,6 cm. 59 SE 1, sek. II, kv. 26, inv. št. 8723 Del glinenega valja temno sive bar- ve, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. do 1,7 cm. 60 SE 1, sek. II, kv. 26, inv. št. 8724 Del ustja posode z ročajem rjave barve, ohr. v. 1,9 cm, pr. u. 21 cm, db. 0,75 cm, š. roč. 2 cm. 61 SE 1, sek. II, kv. 27, inv. št. 8728/1 Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 8,2 cm, ohr. š. 7,4 cm, ohr. dl. 13,95 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 100 M 1:2 55 57 56 59 58 60 61 62 63 64 65 SE 1 101 66   SE 1, sek. III, kv. 1, inv. št. 8740 70 SE 1, sek. III, kv. 17, inv. št. 8774 Del ustja globoke sklede rdečkasto Kamnit tolkač, š. 10,5 cm, rjave barve, ohr. v. 4,4 cm, dl. 10,4 cm, dl. 5,9 cm. pr. u. 24 cm, db. 1 cm. 67 SE 1, sek. III, kv. 1, inv. št. 8742 Odlomek ostenja posode z ročajem 71 SE 1, sek. III, kv. 20, temno sive barve, inv. št. 8777/1 ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 3,1 cm, Del ostenja posode temno sive barve db. 0,8 cm, š. roč. 3,1 cm. z rdečkasto površino, ohr. v. 7,4 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, db. 0,8-1,2 cm. 72 SE 1, sek. III, kv. 21, inv. št. 8783/4 Del ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 25,5 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,6-0,9 cm. 68 SE 1, sek. III, kv. 2, inv. št. 8744 Kamnit odbitek, v. 2,75 cm, š. 1,3 cm, dl. 0,2 cm. 73 SE 1, sek. III, kv. 21, inv. št. 8783/1 Del ustja sklede rdečkaste barve, 69 SE 1, sek. III, kv. 15, inv. št. 8772 ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 28 cm, Del zajemalke rjave barve, ohr. db. 0,8-1 cm. v. 4,2 cm, ohr. dl. 5 cm, db. 1-1,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 102 M 1:2 M 1:1 68 66 68 67 69 70 71 72 73 SE 1 103 74 SE 1, sek. III, kv. 22, inv. št. 8792 78 SE 1, sek. III, kv. 22, 81 SE 1, sek. III, kv. 24, inv. št. 8803 Del majhnega pokrova rjave bar- inv. št. 8790/2 Del ustja sklede rjave barve, ve, v. 3,1 cm, pr. u. 6,8 cm, pr. gum- Odlomek ostenja sklede z držajem ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 36,8 cm, ba 4,2 cm. temno sive barve s svetlo sivo povr- najš. ohr. pr. 38 cm, db. 0,9-1,5 cm. šino, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,3-0,6 cm. 82 SE 1, sek. III, kv. 26, inv. št. 8811 Del vijčka sive barve, v. 2 cm, ohr. š. 3,25 cm, ohr. dl. 4,9 cm. 75 SE 1, sek. III, kv. 22, inv. št. 8787 Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 4,4 cm, ohr. dl. 9,5 cm, db. do 7,8 cm. 76 SE 1, sek. III, kv. 22, 79 SE 1, sek. III, kv. 23, inv. št. 8797 inv. št. 8789/4 Aplika z okrasom vbodov temno sive Del ostenja in dna lonca svetlo sive barve z rjavo površino in okrasom iz barve, ohr. v. 4,1 cm, linije vtiskov, ohr. v. 2,5 cm, najš. ohr. pr. 13,8 cm, ohr. dl. 3,6 cm, db. 0,8-1,6 cm. db. 0,4-0,9 cm. 80 SE 1, sek. III, kv. 23, inv. št. 8794 Del kamnitih žrmelj, v. do 3,9 cm, ohr. dl. 10,9 cm, ohr. š. 7,8 cm. 77 SE 1, sek. III, kv. 22, inv. št. 8788/1 Del ustja sklede svetlo sive barve z oranžno površino, ohr. v. 2,8 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,7-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 104 M 1:2 M 1:3 81 75 74 76 77 78 79 80 81 82 SE 1 105 83 SE 1, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9170 88 SE 1, sek. IV, kv. 9, inv. št. 8830 93 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8851 Odlomek glinene uteži rjavo sive Del ustja sklede temno sive barve z Odlomek okrašenega ostenja poso- barve, ohr. v. 7,15 cm, ohr. š. 5,1 cm, rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, de, okras iz poševnih vrezov, temno ohr. db. 4,3 cm. pr. u. 18 cm, db. 0,75 cm. sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 4,6 cm, 84 SE 1, sek. IV, kv. 4, db. 0,5-0,75 cm. inv. št. 8821/2 Del ustja in ostenja skledice temno sive barve, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 10,5 cm, db. 0,8 cm. 89 SE 1, sek. IV, kv. 11, inv. št. 8835 Odlomek okrašenega ostenja poso- de, okras iz poševnih vrezov, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,85-1 cm. 94 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8856/2 Del ročaja posode sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,6 cm, 85 SE 1, sek. IV, kv. 4, inv. št. 8819 ohr. š. 3,8 cm, db. 1,2 cm, Odlomek okrašenega ustja posode, š. roč. 2,6 cm. okras je iz navpičnih in vodoravnih vrezov, temno sive barve, 90 SE 1, sek. IV, kv. 11, inv. št. 8838 95 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8853 ohr. v. 3 cm, ohr. š. 4 cm, Odlomek ostenja posode z gumbom Del okrašenega ostenja posode z db. 0,75 cm. sive barve z rjavo rdečkasto povr- delom ročaja, okras iz bolj ali manj šino, ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3,3 cm, navpičnih vrezov, rjave barve, db. 0,6 cm. ohr. v. 3,5 cm, najš. pr. 8,3 cm, db. 0,2-0,5 cm. 86 SE 1, sek. IV, kv. 4, inv. št. 8820 Odlomek okrašenega ustja posode, okras iz rahlo poševnih vzporednih 91 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8850 vrezov, temno sive barve, ohr. v. Del okrašenega ostenja posode, 96 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8849 2,15 cm, ohr. š. 2,5 cm, okras iz dveh vodoravnh linij vtiskov Del kamnitih žrmelj, ohr. v. 6 cm, db. 0,7-0,9 cm. in (vsaj) dveh majhnih bradavic, te- ohr. š. 9,8 cm, ohr. dl. 11,0 cm, mno sive barve z rjavo površino, db. 4,7-6 cm. ohr. v. 3 cm, najš. pr. 13 cm, db. 0,5 cm. 87 SE 1, sek. IV, kv. 9, inv. št. 8829 Odlomek ustja sklede z držajem te- mno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6 cm, ohr. š. 6,8 cm, db. 0,7-2 cm. 92 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8857 Odlomek zajemalke rjave barve, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 4,9 cm, ohr. dl. 4,9 cm, db. 0,6-1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 106 M 1:2 83 84 85 86 87 88 91 89 90 93 94 92 96 95 SE 1 107 97 SE 1, sek. IV, kv. 18, 102 SE 1, sek. IV, kv. 20, inv. št. 8854/1 inv. št. 8868 Del ustja sklede sive barve z rjavo Odlomek okrašenega ostenja vrča z površino, ohr. v. 4,6 cm, izbočenim ramenom, okras je iz po- pr. u. 36 cm, db. 0,6-1,2 cm. ševnih vrezov, ki sestavljajo križa- ste vzorce, temno sive barve z rjavo 98 SE 1, sek. IV, kv. 19, inv. št. 8860 barvo, ohr. v. 4,7 cm, Odlomek okrašenega ostenja poso- najš. ohr. pr. 14 cm, db. 0,6-1 cm. de in ročaja, okras navpičnih vrezov, temno sive barve z rjavo površino, 103 SE 1, sek. IV, kv. 21, ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 8 cm, inv. št. 8883 db. 0,8 cm. Odlomek okrašenega ostenja poso- de, okras iz vrezov in vtiskov, temno sive barve, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,3 cm. 99 SE 1, sek. IV, kv. 19, inv. št. 8859 104 SE 1, sek. IV, kv. 21, Del glinene uteži temno sive barve z inv. št. 9909 rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, Zajemalka rjave barve, v. 4 cm, ohr. š. 6,1 cm, ohr. db. 4,5 cm. š. 7,8 cm, dl. 8,9 cm, db. 0,4-0,9 cm. 100   SE 1, sek. IV, kv. 19, inv. št. 8865 Del ustja sklede sive barve z rdečka- sto površino, ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 26,2 cm, db. 0,5-1,2 cm. 101 SE 1, sek. IV, kv. 20, inv. št. 8867 Del okrašenega ostenja posode, okras iz vodoravne linije kratkih po- ševnih vtiskov na najširšem delu 105 SE 1, sek. IV, kv. 21, ostenja, temno sive barve, inv. št. 9910 ohr. v. 3,4 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, Del posode z bradavicama sive barve db. 0,5 cm. z rjavo površino, ohr. v. 5 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, db. 0,5-0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 108 M 1:2 97 98 99 100 101 102 103 104 105 SE 1 109 106   SE 1, sek. IV, kv. 21, 111 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. 8687 inv. št. 8876/7 Del ustja in ostenja bikonične sklede Odlomek ustja sklede svetlo rjave z dvema rogovoma temno sive barve barve, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 4 cm, z rjavo površino, ohr. v. 5,7 cm, db. 0,5-1,2 cm. pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 19,6 cm, db. 0,7-2,1 cm, v. roga 2,1 cm. 107 SE 1, sek. IV, kv. 22, inv. št. 8871/1 Del ustja sklede rjave barve, pr. u. 29,6 cm, najš. ohr. pr. 30 cm, db. 1-1,2 cm. 112   SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. 8879 108 SE 1, sek. IV, kv. 22, Odlomek zajemalke temno sive bar- inv. št. 8871/3 ve z rjavo površino, ohr. v. 1,1 cm, Del ustja sklede rjave barve, ohr. š. 4,2 cm, ohr. dl. 5,2 cm, ohr. v. 4 cm, pr. u. 23,5 cm, db. 0,7-2,1 cm. najš. ohr. pr. 24,2 cm, db. 1-1,1 cm. 113 SE 1, sek. IV, kv. 23, 109 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. 8880 inv. št. 8876/5 Odlomek vijčka (ali zajemalke?) te- Del ustja sklede sive barve z rjavo mno sive barve s svetlo rjavo površi- površino, ohr. v. 3,8 cm, no, ohr. v. 3 cm, najš. ohr. pr. 5,3 cm, pr. u. 24,5 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,6-1,2 cm. db. 1-1,1 cm. 114 SE 1, sek. IV, kv. 23, 110 SE 1, sek. IV, kv. 23, inv. št. 8876/4 inv. št. 8876/1 Odlomek ustja sklede temno sive Del ustja sklede temno sive barve z barve z rjavo površino, rjavo površino, ohr. v. 5,4 cm, ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 5,35 cm, pr. u. 25,8 cm, najš. ohr. pr. 26,2 cm, db. 0,7-2 cm. db. 0,9-1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 110 M 1:2 106 107 108 109 110 111 112 113 114 SE 1 111 115 SE 1, sek. IV, kv. 25, inv. št. 8893 Del kamnitih žrmelj, v. 5,5 cm, ohr. dl. 10,1 cm, ohr. š. 8,1 cm. 116 SE 1, sek. IV, kv. 28, 119   SE 1, sek. V, kv. 12, 122   SE 1, sek. V, kv. 17, inv. št. 8923 inv. št. 8903 inv. št. 8913 Del zajemalke temno sive barve z Del kamnitega brusa, ohr. v. 5,9 cm, Del vijčka temno sive barve, v. 1 cm, rjavo površino, ohr. v. 3,6 cm, š. 2,5 cm, dl. 2,5-3,5 cm. ohr. š. 3,15 cm, ohr. dl. 2,55 cm, ohr. š. 6 cm, ohr. dl. 4,15 cm, db. 1 cm. db. 0,6-1,3 cm. 123 SE 1, sek. V, kv. 19, inv. št. 8933/2 Del odebeljenega ustja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 24 cm, db. 0,6-0,9 cm. 117   SE 1, sek. V, kv. 3, inv. št. 9130 Kamnit odbitek, dl. 1,05 cm, 120   SE 1, sek. V, kv. 16, 124 SE 1, sek. V, kv. 19, š. 0,7 cm, db. 0,15 cm. inv. št. 8919 inv. št. 8933/1 Odlomek ustja posode z ročajem v Del odebeljenega ustja sklede temno obliki ušesca sive barve z rjavo po- sive barve z rjavo površino, vršino, ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 6,2 cm, pr. u. 24 cm, db. 0,6 cm. najš. ohr. pr. najš. ohr. p. 24,2 cm, db. 0,5-0,9 cm. 118   SE 1, sek. V, kv. 9, inv. št. 8908 121   SE 1, sek. V, kv. 17, inv. št. 8924 Odlomek zajemalke temno sive bar- Odlomek ustja sklede rjave barve, ve z rjavo površino, ohr. v. 2,5 cm, ohr. v. 4,65 cm, ohr. š. 5,6 cm, ohr. š. 5,2 cm, ohr. dl. 5,9 cm, db. 0,8-1,3 cm. db. 0,4-1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 112 M 1:2 M 1:1 117 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 SE 1 113 125 SE 1, sek. V, kv. 19, inv. št. 8932 131 SE 1, sek. V, kv. 21, Odlomek zajemalke, ohr. v. 2,6 cm, inv. št. 8944/1 ohr. š. 4,6 cm, ohr. dl. 4,8 cm, Del ustja posode temno sive barve z db. 0,2-1 cm. rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 13,5 cm, db. 0,7-0,8 cm. 132 SE 1, sek. V, kv. 21, inv. št. 8943 Del dna posode sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4 cm, pr. d. 5,5 cm, najš. ohr. pr. 8,5 cm, db. 0,6-1,8 cm. 126   SE 1, sek. V, kv. 19, inv. št. 8930 133   SE 1, sek. V, kv. 21, Odlomek zajemalke temno sive bar- inv. št. 8942 ve z rjavo površino, ohr. v. 2,5 cm, Odlomek zajemalke temno sive bar- ohr. š. 2,15 cm, ohr. dl. 3,5 cm. ve z rjavo površino, ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 4,1 cm, 3,2 cm, 127 SE 1, sek. V, kv. 19, inv. št. 8931 db. 0,4-0,7 cm. Del vijčka temno sive barve, v. 2,5 cm, ohr. š. 3,9 cm, 134   SE 1, sek. V, kv. 21, ohr. dl. 3,6 cm, db. do 2,5 cm. inv. št. 8988 Pokrov temno sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 1,2 cm, pr. 11,5 cm, db. 0,7-2 cm. 128 SE 1, sek. V, kv. 20, inv. št. 8940/1 Odlomek ustja sklede z bradavico te- mno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,7-2 cm. 129 SE 1, sek. V, kv. 20, inv. št. 8938/1 135   SE 1, sek. V, kv. 28, Odlomek ustja in ostenja sklede te- inv. št. 8958 mno sive barve z rjavo površino, ohr. Del noge posode sive barve z rjavo v. 6,1 cm, ohr. š. 6,9 cm, površino, ohr. v. 2,55 cm, pr. noge db. 0,6-0,8 cm. 7,5 cm, najš. ohr. pr. 8,8 cm, db. 0,6-0,9 cm. 130 SE 1, sek. V, kv. 21, inv. št. 8944/2 Odlomek ustja posode sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 4,55 cm, db. 0,4-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 114 M 1:2 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 SE 1 115 136   SE 1, sek. VI, kv. 9, inv. št. 8971 140 SE 1, sek. VI, kv. 20, 143 SE 1, sek. VI, kv. 20, Del ustja sklede temno sive barve s inv. št. 8982/2 inv. št. 8980 temno rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, Odlomek ustja posode temno sive Del vijčka rjave barve, v. 1,5 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,8-1,05 cm. barve z bež površino, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 2,3 cm, dl. 4,8 cm, db. 1,5 cm. ohr. š. 6,1 cm, db. 0,3-0,85 cm. 137   SE 1, sek. VI, kv. 19, inv. št. 8977 141   SE 1, sek. VI, kv. 20, Del ustja lonca svetlo rjave barve, inv. št.8982/1 ohr. v. 5,2 cm, pr. u. 24 cm, Del odebeljenega ustja posode na db. 0,5-0,7 cm. nogi sive barve z rdečkasto površino, 144   SE 1, sek. VI, kv. 20, ohr. v. 4,7 cm, pr. u. 16 cm, inv. št. 8984 138 SE 1, sek. VI, kv. 19, db. 0,8-1,4 cm. Del ustja sklede s presegajočima ro- inv. št. 8975 čajem z luknjico temno sive barve, Kamnita sekira, v. 18 cm, š. 5,7 cm, ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 16 cm, db. do 3,9 cm. db. 0,4-1 cm, š. roč. 4 cm. 145 SE 1, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9912 Del prstanastega dna posode na nogi temno sive barve z rjavo roza površino, ohr. v. 1,8 cm, pr. d. (noge) 8 cm, najš. ohr. pr. 10,4 cm, db. 0,4-1,2 cm. 139   SE 1, sek. VI, kv. 19, 142   SE 1, sek. VI, kv. 20, inv. št. 8976 inv. št. 8981 Del ročaja (?) sive barve z rjavo po- Del zajemalke sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 2,6 cm, vršino, ohr. v. 2,75 cm, ohr. š. 5,6 db. 1,3-1,9 cm. cm, ohr. dl. 5,6 cm, db. 0,5-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 116 M 1:2 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 SE 1 117 146   SE 1, sek. VI, kv. 21, 150 SE 1, sek. VI, kv. 26, 155   SE 1, sek. VII, kv. 20, inv. št. 8987 inv. št. 9008 inv. št. 9026 Noga posode na nogi temno sive Odlomek okrašenega ostenja poso- Del zajemalke temno sive barve z barve, ohr. v. 2,65 cm, de, okras iz vodoravnih in trikotnih rjavo površino, ohr. v. 3,6 cm, najš. ohr. pr. 7,5 cm, db. 0,4-0,6 cm. vrezov, temno sive barve z rjavo po- ohr. š. 3,7 cm, ohr. dl. 6,3 cm, vršino, ohr. v. 2,1 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,2-1,4 cm. db. 0,4 cm. 156   SE 1, sek. VII, kv. 23, inv. št. 9916 Odlomek zajemalke temno sive bar- ve z rjavo površino, ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 3,8 cm, ohr. dl. 3,5 cm, 147 SE 1, sek. VI, kv. 24, db. 0,4-1 cm. inv. št. 9004 151   SE 1, sek. VI, kv. 26, Del dna posode temno sive barve z inv. št. 9007 rjavo površino, ohr. v. 1,4 cm, Del valjastega predmeta temno sivo pr. d. 5,5 cm, najš. ohr. pr. 7,4 cm, rjave barve, ohr. v. 4,2 cm, db. 0,6-1 cm. ohr. š. 2,1 cm, db. 1,5 cm. 148 SE 1, sek. VI, kv. 26, 152 SE 1, sek. VII, kv. 19, 157 SE 1, sek. VII, kv. 23, inv. št. 9006 inv. št. 9022/1 inv. št. 9915 Odlomek okrašenega ostenja poso- Del odebeljenega ustja sklede temno Odlomek okrašenega ostenja poso- de z ostankom ročaja, okras iz vodo- sive barve z rjavo površino, de, okras iz različnih linij iz različno ravnih in poševnih vrezov, rdečkaste ohr. v. 7,7 cm, pr. u. 34,6 cm, velikih vtiskov, temno sive barve z barve, ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 5,55 cm, najš. ohr. pr. 36 cm, db. 0,5-1,1 cm. rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, db. 0,5 cm. ohr. š. 4,8 cm, db. 0,7 cm. 153 SE 1, sek. VII, kv. 19, inv. št. 9022/3 Odlomek odebeljenega ustja sklede rdečkaste barve, ohr. v. 6 cm, ohr. š. 4,35 cm, db. 0,5-1,2 cm. 154   SE 1, sek. VII, kv. 19, inv. št. 9914 Odlomek zajemalke temno sive bar- 149   SE 1, sek. VI, kv. 25, ve z rjavo površino, ohr. v. 1,6 cm, inv. št. 9000 ohr. š. 4,2 cm, ohr. dl. 3,6 cm, Del odebeljenega ustja sklede temno db. 0,6-1,4 cm. sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6 cm, pr. u. 25 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,6-1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 118 M 1:2 148 146 147 149 151 150 152 153 154 155 156 157 SE 1 119 158 SE 1, sek. VII, kv. 24, 163 SE 1, sek. VII, kv. 26, 166   SE 1, sek. VII, kv. 26, inv. št. 9040 inv. št. 9048 inv. št. 9918 Del ustja in okrašenega ostenja sko- Del okrašenega ostenja vrča z iz- Odlomek ostenja posode z vodorav- delice s presegajočim čepastim ro- bočenim ramenom, okras iz vzpo- nim ročajem z dvema luknjicama čajem, okras iz poševnih vrezov, te- rednih poševnih vrezov, ki tvori- sive barve z rjavo površino, mno sive barve z rjavo površino, ohr. jo cik-cak, temno sive barve z rjavo ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,9 cm, v. 5,6 cm, pr. u. 9 cm, površino, ohr. v. 2,8 cm, db. 0,6 cm. najš. ohr. pr. 10,8 cm, najš. ohr. pr. 12 cm, db. 0,2-0,7 cm. db. 0,2-0,4 cm, š. roč. 2-2,5 cm. 167   SE 1, sek. VII, kv. 26, inv. št. 9919 Del okrašenega ostenja sklede, okras iz poševnih vzporednih vrezov pod ustjem in linije vtiskov pod njimi, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,9 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, 159   SE 1, sek. VII, kv. 25, 164   SE 1, sek. VII, kv. 26, db. 0,3-0,7 cm. inv. št. 9044 inv. št. 9051 Del ustja skledice temno sive barve z Odlomek zajemalke oz. posodice s rjavo površino, ohr. v. 3,1 cm, polnim navzgor zavihanim ročajem pr. u. 8,5 cm, najš. ohr. pr. 9 cm, temno sive barve z rjavo površino, db. 0,6 cm. ohr. v. posodice 2,9 cm, ohr. v. z ročajem 3,7 cm, pr. u. 8 cm, 160 SE 1, sek. VII, kv. 25, najš. pr. 8,6 cm, db. 0,4-0,5 cm. inv. št. 9917 š. roč. 2,2 cm. Odlomek okrašene antropomorfne figurice oz. idola, okras iz vodorav- nih in poševnih vrezov, za katere se 168   SE 1, sek. VII, kv. 27, zdi, da tvorijo vzorec (zato verjetno inv. št. 9059 figurica), temno sive barve, Del vijčka sive barve, db. 2,7 cm, ohr. v. 2,2 cm, ohr. dl. 3,4 cm, pr. 5,4 cm. db. 1,8 cm. 161 SE 1, sek. VII, kv. 26, inv. št. 9052/3 165 SE 1, sek. VII, kv. 26, Del ustja sklede sive barve z rjavo inv. št. 9050 površino, ohr. v. 3,8 cm, Del okrašenega ustja vrčka z enim pr. u. 16 cm, db. 0,5-0,8 cm. ročajem, okras iz vzporednih pošev- nih vrezov pod ustjem, rjave barve, 162   SE 1, sek. VII, kv. 26, ohr. v. 3 cm, pr. u. 15 cm, inv. št. 9049 db. do 0,7 cm. Del ustja sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,4 cm, pr. u. 28 cm, najš. ohr. pr. 28,3 cm, db. 0,7-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 120 M 1:2 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 SE 1 121 169 SE 1, sek. VIII, kv. 19, 175   SE 1, sek. X, kv. 25, 179 SE 1, sek. XII, kv. 12, inv. št. 9921 inv. št. 9923 inv. št. 9126/2 Del sklede rjave barve, v. 3,5 cm, Del posode na nogi sive barve z rjavo Del ustja sklede sive barve z rjavo pr. u. 28 cm, pr. d. 27,5 cm, površino, ohr. v. 3 cm, pr. d. 13 cm, površino, ohr. v. 4,1 cm, db. 0,5-0,8 cm. db. 0,6-0,7 cm. pr. u. 28 cm, najš. ohr. pr. 28,7 cm, db. 0,8-1 cm. 176   SE 1, sek. VIII, kv. 25, inv. št. 9922 Odlomek uteži rjave barve z oranžno površino, ohr. v. 8,1 cm, ohr. š. 6,8 cm, ohr. db. 3,5 cm. 177 SE 1, sek. XII, kv. 11, inv. št. 9124 Pladenj na nizki nogi svetlo sive bar- ve z rdečkasto površino, v. 3,3 cm, pr. u. 18 cm, pr. d. 15 cm, 170 SE 1, sek. VIII, kv. 19, 172 SE 1, sek. VIII, kv. 19, db. 0,6 cm. inv. št. 9072 inv. št. 9920 Odlomek zajemalke, morda posodice Majhna skledica s polkrožnim dnom z ročajem (?), temno sive barve z rja- sive barve z rjavo površino, vo površino, ohr. v. 2,8 cm, v. 3,2 cm, pr. u. 7,6 cm, najš. pr. 10 cm, db. 0,3-0,55 cm. db. 0,3-0,65 cm. 178 SE 1, sek. XII, kv. 11, inv. št. 9121/1 Odlomek ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,3 cm, 173 SE 1, sek. VIII, kv. 19, ohr. š. 6,4 cm, db. 0,7-2 cm. inv. št. 9069/3 Del dna lonca sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 9,5 cm, pr. d. 17 cm, 171 SE 1, sek. VIII, kv. 19, najš. ohr. pr. 21,8 cm, inv. št. 9070/4 db. 0,7-2,4 cm. Odlomek ročaja z luknjo rdečkaste barve, ohr. v. 4,6 cm, db. 1,5 cm, pr. luknje 0,5 cm. 174   SE 1, sek. VIII, kv. 20, inv. št. 9074 Odlomek ročaja zajemalke rjave bar- ve, ohr. v. 1,2 cm, ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,4-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 122 M 1:2 169 171 172 170 174 173 176 175 178 177 179 SE 1 123 SE 3 180 SE 1, sek. XII, kv. 12, 184 SE 3, sek. V/2, inv. št. 9235/1 186   SE 3, sek. V/2, inv. št. 9928 inv. št. 9126/3 Del ostenja sklede z držajem (-a) sive Del ostenja bikoničnega vrča svetlo Del ustja sklede sive barve z rjavo barve z rjavo površino, sive barve z bež površino, površino, ohr. v. 3,45 cm, ohr. v. 4,9 cm, najš. ohr. pr. 21,6 cm, ohr. v. 4,6 cm, najš. ohr. pr. 8 cm, pr. u. 28 cm, db. 0,7-0,8 cm. db. 0,5-0,7 cm. db. 0,3-0,4 cm. 181   SE 1, sek. XII, kv. 12, 187   SE 3, sek. V/2, inv. št. 9234 inv. št. 9128 Odlomek ustja posode z ročajčkom Odlomek ustja sklede bež barve, sive barve, ohr. v. 1,9 cm, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,3 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,5 cm. db. 0,6-0,8 cm. 188   SE 3, sek. V/2, inv. št. 9927 182 SE 1, sek. XII, kv. 12, Odlomek okrašenega vijčka, okras iz inv. št. 9129/3 linij vtiskov, ki gredo iz centra, te- Del posode na nogi sive barve z 185   SE 1, sek. IV/2, inv. št. 9189 mno rjave barve, ohr. dl. 4,2 cm, rdečkasto površino, ohr. v. 2,7 cm, Del okrašenega ostenja bikonične- ohr. db. 1,1 cm. pr. u. 15,2 cm, db. 0,5-0,9 cm. ga vrčka z ročajem, okras iz različno usmerjenih vzporednih vrezov, sive 183   SE 1, sek. VIII/19, inv. št. 9071 barve s sivo oranžno površino, Del dna posode na nogi temno sive ohr. v. 5,4 cm, najš. ohr. pr. 11 cm, barve z rjavo površino, db. 0,1-0,4 cm. ohr. v. 5,1 cm, pr. d. 11,7 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 1-1,4 cm. 189 SE 3, sek. VI/2, inv. št. 9255 Del vijčka temno sive barve z rjavo površino, pr. 6,3 cm, db. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 124 M 1:2 180 181 182 183 184 185 186 189 187 188 SE 1 180–185 SE 3 186–189 125 SE 4 190 SE 4, sek. VI/16, inv. št. 9360 193 SE 4, sek. V/5, inv. št. 9315 197 SE 4, sek. V/15, inv. št. 9324 Odlomek kamnitega tolkača, Odlomek okrašenega ostenja poso- Odlomek okrašenega ostenja poso- v. 9,5 cm, ohr. dl. 11,3 cm, de, okras iz navpičnih vzporednih de, okras iz vodoravnih in poševnih ohr. š. 11,5 cm. vrezov, temno sive barve z rjavo po- vrezov, temno sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 1,95 cm, vršino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 3,7 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,4-0,6 cm. db. 0,5-0,6 cm. 194 SE 4, sek. V/11, inv. št. 9310/1 Odlomek ustja sklede z ročajem ali bradavico, temno sive barve z bež površino, ohr. v. 6,9 cm, 198   SE 4, sek. V/15, inv. št. 9325 ohr. š. 5,4 cm, db. 0,7-0,9 cm. Del ustja sklede z ročaji, sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,4 cm, 195 SE 4, sek. V/11, inv. št. 9310/2 pr. u. 23,4 cm, najš. ohr. pr. 25 cm, Odlomek ustja sklede z ročajem ali db. 0,6-1 cm. 191 SE 4, sek. II/18, inv. št. 9361/1 bradavico, temno sive barve z bež Odlomek ustja posode sive barve z površino, ohr. v. 6,5 cm, bledo rjavo površino, ohr. v. 6,3 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,8-0,9 cm. ohr. š. 8,2 cm, db. 1 cm. 196   SE 4, sek. V/11, inv. št. 9309 192   SE 4, sek. III/13-15, Odlomek ustja sklede temno sive inv. št. 9277 barve z rjavo površino, Odlomek okrašenega ostenja poso- ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,2 cm, de, okras iz navpičnih vzporednih db. 0,7-2,3 cm. vrezov, sivo rjave barve, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 2,4 cm, db. 0,5-0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 126 M 1:2 190 191 194 192 193 195 196 197 198 SE 4 127 199   SE 4, sek. VI/10, inv. št. 9336 203 SE 4, sek. VI/10, inv. št. 9302 Odlomek ustja sklede sive barve z Kamnita sekira olivne barve, bež površino, ohr. v. 4,7 cm, v. 9,9 cm, š. 4,4 cm, db. 2,2 cm. ohr. š. 5,5 cm, db. 0,7-2 cm. 200 SE 4, sek. VI/10, inv. št. 9335 Del okrašenega ustja lončka, okras iz vodoravnih linij iz majhnih vtiskov, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,1 cm, pr. u. 6 cm, db. 0,6 cm. 204 SE 4, sek. VI/13, inv. št. 9347/2 Odlomek ostenja posode z ročajem, 201   SE 4, sek. VI/13-15, temno sive barve s svetlo rjavo po- inv. št. 9935 vršino, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 6,9 cm, Odlomek zajemalke sive barve z rja- db. 0,7-0,8 cm. vo površino, ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,7-2,1 cm. SE 6 202 SE 4, sek. VI/10, inv. št. 9333 205   SE 6, sek. I/19, inv. št. 9382/1-2 Kamnita sekira, v. 12,3 cm, Del ustja in ostenja sklede temno š. 5,4 cm, db. 4,9 cm. sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,9 cm, pr. u. 30 cm, db. 0,6-1,1 cm. 206 SE 6, sek. I/18, inv. št. 9936 Odlomek okrašenega ostenja poso- de, okras iz vzporednih navpičnih in poševnih vrezov, temno rjave barve, ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,6-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 128 M 1:2 199 200 201 202 203 204 205 206 SE 4 199–204 SE 6 205, 206 129 SE 15 207 SE 15, sek. I-II, kv. 7, 209 SE 15, sek. I-II, kv. 7, 212 SE 15, sek. I-II, kv. 7, 217 SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9388 inv. št. 9390 inv. št. 9393, I-II/7 inv. št. 9398, I-II/7 Lonec z enim ali dvema ročajema Glinena zajemalka rjave barve, Kamnit odbitek, dl. 2,1 cm, Kamnit odbitek, dl. 0,7 cm, rjavo oranžne barve, v. 19 cm, pr. u. v. 3,9 cm, dl. 8,7 cm, š. 8,35 cm, š. 0,95 cm, db. 0,3 cm. š. 0,65 cm, db. 0,3 cm. 9,8 cm, pr. d. 9,5 cm, najš. pr. 12,5 db. 0,5-1,15 cm. cm, db. 0,7-2 cm, š. roč. 1,9 cm. 218   SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9399, I-II/7 Kamnit odbitek, dl. 0,7 cm, 213   SE 15, sek. I-II, kv. 7, š. 0,65 cm, db. 0,15 cm. inv. št. 9394, I-II/7 Kamnit odbitek, dl. 1,1 cm, š. 0,65 cm, db. 0,15 cm. 219 SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9400, I-II/7 Kamnit odbitek, dl. 0,75 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm. 214   SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9395, I-II/7 Kamnit odbitek, dl. 0,35 cm, 208 SE 15, sek. I-II, kv. 7, 210   SE 15, sek. I-II, kv. 7, š. 1,15 cm, db. 0,3 cm. 220   SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9389 inv. št. 9391, I-II/7 inv. št. 9401, I-II/7 Del okrašenega vrčka z ročajem in Odlomek ročaja (?) posode temno Kamnit odbitek, dl. 0,55 cm, izbočenim ramenom, okras iz vzpo- sive barve z rjavo površino, š. 0,55 cm, db. 0,1 cm. rednih snopov vrezov linij majhnih ohr. v. 3,9 cm, pr. 2,6 cm. vtiskov, ki tvorijo cik-cak, bledo rja- ve barve, ohr. v. 11,4 cm, pr. u. 8 cm, 211   SE 15, sek. I-II, kv. 7, najš. pr. 11 cm, db. 0,3-0,9 cm. inv. št. 9392, I-II/7 215 SE 15, sek. I-II, kv. 7, 221   SE 15, sek. I-II, kv. 7, Odlomek glinene zajemalke sive inv. št. 9396, I-II/7 inv. št. 9402, I-II/7 barve z rjavo površino, ohr. v. 3,4 Kamnit odbitek, dl. 1,1 cm, Kamnit odbitek, dl. 0,65 cm, cm, ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 4,5 cm, š. 0,6 cm, db. 0,3 cm. š. 0,4 cm, db. 0,1 cm. db. 0,8-1,2 cm. 216 SE 15, sek. I-II, kv. 7, inv. št. 9397, I-II/7 Kamnit odbitek, dl. 0,8 cm, š. 0,5 cm, db. 0,25 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 130 M 1:2 M 1:1 212–221 208 207 209 211 210 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 SE 15 131 SE 25 SE 67 222   SE 25, sek. I-II/9-10, 224 SE 67, sek. III/14, inv. št. 9429 227 SE 67, sek. III/14, inv. št. 9411 Del ustja in ostenja sklede, okras iz inv. št. 9428, III/14 Del ustja vrča z ročajem z rahlo pre- vodoravnih vrst iz vtiskov, rjave bar- Del okrašenega vijčka, vrezan okras segajočim ročajem sive barve s sve- ve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,15 listnega motiva, temno sive bar- tlo rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, cm, pr. u. 34 cm, db. 0,6-1,2 cm. ve s temno sivo površino, v. 2,5 cm, pr. u. 8,6 cm, db. 0,3-0,65 cm. pr. 6,5 cm. 225 SE 67, sek. III/14, inv. št. 9432/1 Del posode na nogi svetlo sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,6-1 cm. 223 SE 25, sek. I-II/9-10, 226 SE 67, sek. III/14, inv. št. 9408, II/9-10 inv. št. 9430, III/14 Del okrašenega bikoničnega vrčka z Odlomek okrašenega ostenja poso- ročajem, okras iz ravnih vzporednih de, okras iz poševnih vrezov, temno in poševnih vrezov, temno sive bar- sive barve z rjavo površino, ve s sivo površino, ohr. v. 8,3 cm, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 3,1 cm, pr. d. 7,5 cm, najš. hr. pr. 12,9 cm, db. 0,6 cm. db. 0,2-0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 132 M 1:2 222 223 224 225 226 227 SE 25 222, 223 SE 67 224–227 133 SE 73 228 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9442/2 232 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9443/1 Del ustja sklede sive barve z bež po- Del dna posode temno sive barve z vršino, ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 22 cm, bež površino, ohr. v. 3,2 cm, pr. d. db. 0,4-0,6 cm. 13,6 cm, najš. ohr. pr. 16,4 cm, db. 0,4-1,1 cm. 229 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9444/1 Del vrčka z ročajem in izbočenim ra- 233 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9441 menom temno sive barve z rdečka- Odlomek kamnitih žrmelj, sto površino, ohr. v. 4 cm, ohr. v. 9,5 cm, ohr. dl. 12,2 cm, najš. ohr. pr. 12 cm, db. 0,3-0,6 cm. ohr. š. 11,4 cm. 230 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9439 Del okrašenega ostenja skledice z iz- bočenim ramenom, iz bradavice iz- hajajoči žarki iz majhnih vtiskov, te- mno sive barve z bež površino, ohr. v. 2,9 cm, najš. pr. 8,5 cm, db. 0,2-0,65 cm. 231 SE 73, sek. II/18, inv. št. 9440 Odlomek ostenja posode z okrasom iz poševnih in navpičnih vrezov, te- mno sive barve z rjavo rdečkasto po- vršino, ohr. v. 7,5 cm, ohr. š. 6,4 cm, db. 0,5-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 134 M 1:2 228 229 230 231 232 233 SE 73 135 SE 91 SE 159 234   SE 91, sek. III/20, inv. št. 9459 237 SE 159, sek. VI/20-21, 241 SE 159, sek. VI/20-21, Del posode na nogi z okrasom s peti- inv. št. 9510/2 inv. št. 9515 mi vodoravnih vrst vtiskov, sive bar- Del ustja lonca sivo bež barve, Kamnita sekira, dl. 6,3 cm, š. 4,2 cm, ve z rjavo površino, ohr. v. 3,8 cm, pr. u. 25 cm, ohr. v. 6,7 cm, db. 1,85 cm. pr. u. 13 cm, db. 0,5-0,9 cm. db. 0,4-0,7 cm. 238 SE 159, sek. VI/20-21, inv. št. 9510/3 Del ustja lonca bež barve, pr. u. 31 cm, ohr. v. 4,1 cm, db. 0,7-0,9 cm. 235 SE 91, sek. III/20, inv. št. 9460 Del glinene antropomorfne ženske 239 SE 159, sek. VI/20-21, figurice oz. idola temno sive barve inv. št. 9510/1 242 SE 159, sek. VI/20-21, z rjavo površino, manjka zgornji in Del odebeljenega ustja ročke (?) z inv. št. 9514 spodnji del, v. 4,25 cm, okrasom barbotina (?) bež barve, pr. Del glinenega vijčka temno sive bar- ohr. š. 4,5 cm, ohr. db. 2,7 cm. u. 14 cm, ohr. v. 4,2 cm, ve z bež površino, pr. 6,9 cm, db. 0,9-1,4 cm. db. 1,9 cm. 240 SE 159, sek. VI/20-21, inv. št. 9510/4 Del ustja lonca sive barve z rdečka- sto površino, pr. u. 16 cm, ohr. v. 3,6 cm, db. 0,8 cm. 236   SE 91, sek. III/20, inv. št. 9461 Del ustja in ostenja posode temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 11,1 cm, pr. u. 36 cm, najš. ohr. pr. 37 cm, db. 0,7-2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 136 M 1:2 235 234 236 237 238 239 240 242 241 SE 91 234–236 SE 159 237–242 137 SE 169 243   SE 169, sek. IV/12, inv. št. 9532 247 SE 197/215, sek. IV, kv. 19, Del ostenja lonca z ročajem (-a) te- inv. št. 9568 mno sive barve s sivo rjavo površino, Odlomek okrašenega ostenja posode ohr. v. 8,4 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, z okrasom vzporednih kanelur iz vti- db. 0,7 cm, š. roč. 3,5 cm. skov, rjave barve, ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 1,6 cm, db. 0,5 cm. 248   SE 197/215, sek. IV, kv. 19, inv. št. 9625 Skodela s presegajočimi ročaji z okrasom vzporednih navpičnih vre- zov, temno sive barve, ohr. v. 7,1 cm, ohr. v. z ročajem 8,8 cm, SE 176 pr. u. 11,5 cm, najš. pr. 11,6 cm, db. 0,1-0,5 cm, š. roč. 2,3 cm. 244   SE 176, sek. XII/13, inv. št. 9534 Del ročaja svetlo sive barve, ohr. v. 11,2 cm, š. do 3,2 cm, db. 1,65 cm. SE 197/215 245 SE 197/215, sek. IV, kv. 19, inv. št. 9567 Odlomek ostenja posode z okrasom vrezanih trikotnikov, ohr. v.4,5 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, db. 0,4-0,55 cm. 249   SE 197/215, sek. IV, kv. 19, inv. št. 9526 Del ostenja vrča z izbočenim rame- nom rdečkaste barve s sivo površino, ohr. v. 11 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,5-1,1 cm. 246   SE 197/215, sek. IV, kv. 19, inv. št. 9566 SE 199 Odlomek okrašenega glinenega vijč- ka z okrasom krajših vrezov, rjave 250 SE 199, sek. IV, kv. 19, barve, ohr. v. 5,15 cm, ohr. š. 3,4 cm, inv. št. 9573/2 db. 2 cm. Del ustja skledice sive barve s temno rjavo površino, pr. u. 12 cm, ohr. v. 4,6 cm, db. 0,75 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 138 M 1:2 243 244 245 248 246 247 249 250 SE 169 243 SE 176 244 SE 197/215 245–249 SE 199 250 139 SE 201 251 SE 201, sek. IV, kv. 20, 256 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9604/1 inv. št. 9604/9 Del ustja lonca sive barve z rjavo po- Del odebeljenega ustja lonca temno vršino, pr. u. 13 cm, najš. ohr. pr. sive barve z rjavo sivo površino, pr. 17,4 cm, db. 0,5-0,7 cm. u. 13 cm, ohr. v. 2,6 cm, db. 0,25-0,7 cm. 252 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9604/2 257 SE 201, sek. IV, kv. 20, Del ustja lonca sive barve z rdečka- inv. št. 9604/4 sto površino, pr. u. 26 cm, najš. ohr. Del ustja skledice temno sive barve z pr. 30,1 cm, db. 0,6-0,15 cm. rjavo površino, pr. u. 15 cm, ohr. v. 5,1 cm, db. 0,45-0,7 cm. 258 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9583 Zajemalka s polnim navzgor zavi- hanim držajem z okrasom poševnih in navpičnih vrezov, rdečkasto sive barve, pr. u. 7,5 cm, pr. d. 3 cm, najš. pr. 8,7 cm, v. 4,7 cm, db. 0,15-0,6 cm. 253 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9604/6 Del ustja lonca temno sive barve z rdečkasto površino, pr. u. 11 cm, najš. ohr. pr. 14,5 cm, ohr. v. 5,5 cm, db. 0,4-0,6 cm. 254   SE 201, inv. št. 9604/7, IV/20, SE 201 Del ustja lonca sive barve z rdečka- sto površino, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 15,6 cm, ohr. v. 5,3 cm, db. 0,4-0,5 cm. 255 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9604/5 Del ustja lonca sive barve z rjavo po- vršino, pr. u. 15 cm, ohr. v. 6,3 cm, db. 0,4-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 140 M 1:2 251 252 253 254 255 256 257 258 SE 201 141 259 SE 201, sek. IV, kv. 20, 263 SE 201, sek. IV, kv. 20, 266 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9582 inv. št. 9580 inv. št. 9606/2 Del ostenja vrča z izbočenim rame- Glinena zajemalka sive barve s te- Del ostenja lonca z ročajema bež nom in okrasom navpičnih vzpore- mno rjavo površino, dl. 6,2 cm, barve s sivo površino, dnih vrezov na zgornji strani oste- š. 5,6 cm, v. 3,5 cm, najš. pr. 28 cm, ohr. v. 10,5 cm, nja, bež barve z rdečkasto glazuro, db. 0,4-0,95 cm. db. 0,4-0,6 cm, š. roč. 1,8 cm. ohr. v. 5,7 cm, najš. pr. 10 cm, db. 0,1-0,5 cm. 264 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9606/5 260 SE 201, sek. IV, kv. 20, Odlomek ostenja posode z ročajem inv. št. 9585 sive barve z bordo površino, Del ostenja posodice z okrasom po- ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 3,9 cm, ševnih vrezov, najš. ohr. pr. 12 cm, db. 0,4-0,7 cm, š. roč. 0,4 cm. ohr. v. 1,6 cm, db. 0,2-0,45 cm. 265 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9606/1 Del ostenja lonca z ročajema sive barve s temno bež površino, najš. pr. 24 cm, ohr. v. 13,5 cm, db. 0,7-2 cm, 261   SE 201, sek. IV, kv. 20, š. roč. 2,6 cm. inv. št. 9584 Del odebeljenega ostenja posodi- ce z izbočenim ramenom sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,8 cm, najš. pr. 6 cm, db. 0,45-1,3 cm. 262   SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9581 Odlomek glinene zajemalke rjave barve, ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. 5,2 cm, ohr. v. 3,7 cm, db. 0,8-1,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 142 M 1:2 259 261 260 263 262 264 265 266 SE 201 143 267 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9575 Skleda z navpičnim ustjem in petimi podaljški na prehodu iz ustja v oste- nje sive barve z rjavo površino, v. 11 cm, pr. u. 38,8 cm, najš. pr. 34 cm, pr. d. 13,4 cm, db. 0,7-0,8 cm. 268 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9576 Zvončasta skleda z navpičnim ustjem in bradavičastim držajem sive barve z rjavo površino, v. 11 cm, pr. u. 38,8 cm, najš. pr. 34 cm, pr. d. 13,4 cm, db. 0,7-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 144 M 1:2 267 268 SE 201 145 269 SE 201, sek. IV, kv. 20, 275 SE 201, sek. IV, kv. 20, 281 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9586 inv. št. 9592 inv. št. 9598 Odlomek ostenja posode z okrasom Kamnit odbitek, v. 1,95 cm, š. 1 cm, Kamnit odbitek, v. 2,1 cm, š. 1,3 cm, navpičnih vrezov, rjave barve, db. 0,25 cm. db. 0,3 cm. ohr. v. 2,05 cm, ohr. š. 2,1 cm, db. 0,5 cm. 276 SE 201, sek. IV, kv. 20, 282 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9593 inv. št. 9599 270 SE 201, sek. IV, kv. 20, Kamnit odbitek, v. 1,6 cm, š. 1,3 cm, Kamnit odbitek, v. 1,4 cm, š. 0,9 cm, inv. št. 9587 db. 0,2 cm. db. 0,25 cm. Kamnit odbitek, v. 1,2 cm, š. 1,1 cm, db. 0,35 cm. 277 SE 201, sek. IV, kv. 20, 283 SE 201, sek. IV, kv. 20, 271 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9594 inv. št. 9600 inv. št. 9588 Kamnit odbitek, v. 0,9 cm, š. 1,1 cm, Kamnit odbitek, v. 0,9 cm, š. 0,9 cm, Kamnit odbitek, v. 1,8 cm, db. 0,3 cm. db. 0,2 cm. š. 1,25 cm, db. 0,35 cm. 278 SE 201, sek. IV, kv. 20, 284 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9595 inv. št. 9601 272 SE 201, sek. IV, kv. 20, Kamnit odbitek, v. 1,65 cm, Kamnit odbitek, v. 0,7 cm, š. 0,5 cm, inv. št. 9589 š. 0,95 cm, db. 0,25 cm. db. 0,3 cm. Kamnit odbitek, v. 1,65 cm, š. 0,65 cm, db. 0,3 cm. 285 SE 201, sek. IV, kv. 20, 279 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9602 inv. št. 9596 Kamnit odbitek, v. 0,65 cm, 273 SE 201, sek. IV, kv. 20, Kamnit odbitek, v. 1,1 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm. inv. št. 9590 š. 0,65 cm, db. 0,25 cm. Kamnit odbitek, v. 2,25 cm, š. 1 cm, db. 0,55 cm. 286 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9603 280 SE 201, sek. IV, kv. 20, Kamnit odbitek, v. 1,35 cm, inv. št. 9597 š. 0,9 cm, db. 0,3 cm. Kamnit odbitek, v. 1,95 cm, 274 SE 201, sek. IV, kv. 20, š. 0,85 cm, db. 0,3 cm. inv. št. 9591 Kamnit odbitek, v. 1,85 cm, š. 1,2 cm, db. 0,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 146 M 1:2 M 1:1 270–286 271 269 270 273 272 274 275 276 278 277 281 280 279 282 284 286 283 285 SE 201 269–286 147 287 SE 201, sek. IV, kv. 20, 290 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9579 inv. št. 9605/1 Kamnita sekira, dl. 6,9 cm, š. 5 cm, Del dna lonca temno sive barve s db. 2,4 cm. sivo rjavo rdečkasto površino, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 21 cm, ohr. v. 7,4 cm, db. 0,55-2,6 cm. 288 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9578 SE 203 Kamnita sekira, dl. 12 cm, š. 5,1 cm, db. 2 cm. 291 SE 203, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9609 Del dna lonca svetlo rjave barve, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. 13,3 cm, ohr. v. 5,15 cm, db. 0,5-1 cm. 292 SE 201, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9629 Del dna in ostenja lonca temno sive barve s svetlo rjavo površino, 289   SE 201, sek. IV, kv. 20, pr. d. 16 cm, najš. ohr. pr. 19,3 cm, inv. št. 9577 ohr. v. 9,7 cm, db. 0,5-1,3 cm. Odlomek žrmelj, ohr. dl. 9,8 cm, v. 7,5 cm, ohr. š. 11 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 148 M 1:2 287 289 288 290 291 292 SE 201 287–290 SE 203 291, 292 149 SE 240 293   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9682 Del sklede z uvihanim ustjem temno sive barve z rjavo oranžno površino, ohr. v. 7,5 cm, pr. u. 23 cm, najš. pr. 23,8 cm, db. 0,75-0,8 cm. 294 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/5 Del ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,15 cm, pr. u. 38 cm, najš. pr. 38,8 cm, db. 0,7-2 cm. 295 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/1 Del ustja sklede rjavo bež barve, ohr. v. 6,3 cm, pr. u. 30 cm, najš. pr. 32 cm, db. 0,7-2,25 cm. 296 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/3 Odlomek ustja in ostenja sklede sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 7,7 cm, ohr. š. 9,3 cm, db. 0,45-1 cm. 297 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/7 Odlomek ustja sklede rjave barve z bež površino, ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,8-1,1 cm. 298 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/9 Odlomek ustja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,8 cm. 299 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/2 Del ustja in ostenja sklede z odebe- ljenim ustjem rjavo bež barve, ohr. v. 16,4 cm, pr. u. 34 cm, db. 0,6-1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 150 M 1:2 M 1:3 294 293 294 295 296 297 298 299 SE 240 151 300 SE 240, sek. I, kv. 6, 304 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/6 inv. št. 9683/1 Del ustja in ostenja lonca z ročajem Skodela s trakastim ročajem z okra- sive barve z rjavo površino, som poševnih vzporednih vrezov, ohr. v. 5,2 cm, pr. u. 12 cm, rdeče barve z rjavo površino, najš. ohr. pr. 15,7 cm, ohr. v. 5,6 cm, pr. u. 10,6 cm, db. 0,6-0,7 cm. najš. pr. 11 cm, db. 0,3-0,5 cm, š. roč. do 1,8 cm. 301   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9681 Del ostenja in dno lonca rjavo roza barve, ohr. v. 18,6 cm, pr. d. 15 cm, najš. pr. 21,8 cm, db. 0,5-1,4 cm. 302 SE 240, sek. I, kv. 6, 305 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/4 inv. št. 9683/2 Del odebeljenega ustja lonca temno Del okrašenega ostenja skodelice s sive barve z sivo rjavo površino, trikotnim vrezanim okrasom, rdeče ohr. v. 5,2 cm, pr. u. 14 cm, barve s temno sivo površino, ohr. v. najš. ohr. pr. 14,6 cm, 2,6 cm, najš. pr. 10 cm, db. 0,35-1 cm. db. 0,4-0,55 cm. 303 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9693/8 Del odebeljenega ustja lonca bež barve, ohr. v. 3,2 cm, pr. u. 13 cm, db. 0,3-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 152 M 1:2 300 301 302 303 304 305 SE 240 153 306 SE 240, sek. I, kv. 6, 313   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9696/1 inv. št. 9689 Del ostenja lonca sive barve z rjavo Kamnit odbitek, dl. 1 cm, š. 0,8 cm, površino, ohr. v. 9,2 cm, db. 0,2 cm. najš. ohr. pr. 34 cm, db. 0,75-1,1 cm. 307   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9684 314   SE 240, sek. I, kv. 6, Kamnit odbitek, dl. 1,05 cm, š. 1 cm, inv. št. 9690 db. 0,25 cm. Kamnit odbitek, dl. 1,4 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm. 308   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9685 Kamnit odbitek, dl. 1,25 cm, š. 1,2 cm, db. 0,3 cm. 315   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9691 Kamnit odbitek, dl. 1 cm, š. 0,7 cm, db. 0,15 cm. 309   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9686 Kamnit odbitek, dl. 0,7 cm, 316   SE 240, sek. I, kv. 6, š. 0,8 cm, db. 0,25 cm. inv. št. 9692 Kamnit odbitek, dl. 1,1 cm, š. 0,75 cm, db. 0,4 cm. 310   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9687 Kamnit odbitek, dl. 1,4 cm, š. 1,2 cm, db. 0,1 cm. 317   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9696 Del ostenja lonca bež barve, ohr. v. 8,8 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,8-0,9 cm. 311 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9696/2 Del ostenja posode rjave barve s sivo rjavo površino, ohr. v. 5,6 cm, najš. pr. 22,2 cm, db. 0,5-0,7 cm. 312   SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9688 Kamnit odbitek, dl. 1,4 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 154 M 1:2 M 1:1 307–310, 312–316 306 307 308 309 310 311 312 313 314 316 315 317 SE 240 155 SE 242 318   SE 240, sek. I, kv. 6, 321 SE 240, sek. I, kv. 6, 322   SE 242, sek. I, kv. 7-8, inv. št. 9695 inv. št. 9694/3 inv. št. 9698 Odlomek ostenja lonca z ročajem Del dna lonca temno sive barve z Del ustja in ostenja trebušastega rjavo oranžne barve, ohr. v. 11 cm, rjavo površino, ohr. v. 3,8 cm, lonca z ročajem sive barve z rjavo ohr. š. 9 cm, db. 0,75-0,9 cm. pr. d. 8,8 cm, najš. ohr. pr. 13,2 cm, površino, ohr. v. 17,7 cm, š. roč. 2,7 cm. db. 0,35-0,8 cm. pr. u. 14 cm, najš. pr. 24 cm, db. 0,5-0,9 cm. 319 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9694/1 Del dna in ostenja lonca temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 19,9 cm, pr. d. 13 cm, najš. ohr. pr. 18,1 cm, db. 0,8-1,6 cm. 320 SE 240, sek. I, kv. 6, inv. št. 9694/5 Del dna lonca temno sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 4,85 cm, pr. d. 16 cm, najš. ohr. pr. 19,1 cm, db. 0,7-2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 156 M 1:2 318 319 320 321 322 SE 240 SE 242 322 157 323 SE 242, sek. I, kv. 7-8, 327 SE 242, sek. I, kv. 7-8, inv. št. 9700/2 inv. št. 9700/4 Del ostenja lonca sive barve z rjavo Del ostenja sklede sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,1 cm, površino, ohr. v. 6,8 cm, najš. ohr. pr. 15,8 cm, db. 0,6 cm. najš. pr. 27 cm, db. 0,65-0,85 cm. 324 SE 242, sek. I, kv. 7-8, 328 SE 242, sek. I, kv. 7-8, inv. št. 9698/2 inv. št. 9700/1 Odlomek ustja sklede rdečkaste bar- Del ostenja sklede sive barve z rjavo ve s temno sivo površino, površino, ohr. v. 6,1 cm, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,3 cm, najš. pr. 22 cm, db. 0,6-0,9 cm. db. 0,75-0,9 cm. 329 SE 242, sek. I, kv. 7-8, 325 SE 242, sek. I, kv. 7-8, inv. št. 9699 inv. št. 9698/3 Del dna lonca bež rjave barve, Odlomek ustja lonca temno sive bar- ohr. v. 3,3 cm, pr. d. 8,5 cm, ve z rdečkasto površino, najš. ohr. pr. 11,8 cm, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 1,1-1,6 cm. db. 0,9-1,05 cm. 326   SE 242, sek. I, kv. 7-8, inv. št. 9697 Del ustja sklede z uvihanim ustjem in bradavičastima držajema rjave barve, ohr. v. 9,2 cm, pr. u. 28 cm, najš. pr. 30,2 cm, db. 0,7-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 158 M 1:2 323 324 325 326 327 328 329 SE 242 159 SE 245 330 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9705/1 Del lonca s stožčastim vratom in dvema ročajema in dvema držaje- ma, temno sive barve z rjavo povr- šino, ohr. v. 15,2 cm, pr. u. 15,5 cm, najš. ohr. pr. 27,6 cm, db. 0,6-0,8 cm, š. roč. 2,4 cm. 331 SE 245, sek. I, kv. 8, 335 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9705/2 inv. št. 9706/2 Del ustja vrča z ročajem temno sive Odlomek ustja lonca temno sive bar- barve z oranžno površino, ve z rjavo površino, ohr. v. 3,3 cm, ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 8,2 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,5-0,8 cm. db. 0,45 cm. 336 SE 245, sek. I, kv. 8, 332 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9708/3 inv. št. 9706/1 Odlomek ostenja posode z držajem Del ustja lonca z okrasom kratkih sive barve z rdečkasto površino, ohr. črtic na robu ustja in bradavičastim v. 3,7 cm, ohr. š. 3,4 cm, držajem, temno sive barve z rjavo db. 0,3-0,5 cm. površino, ohr. v. 3 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,8 cm. 333 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9709/2 Del ostenja vrča z izbočrnim rame- nom temno sive barve z bež površi- no, ohr. v. 6,6 cm, najš. pr. 38,1 cm, db. 0,3-0,9 cm. 334 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9709/1 Del ostenja lonca rjave barve, ohr. v. 11,5 cm, najš. ohr. pr. 21,15 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 160 M 1:2 330 332 331 333 334 335 336 SE 245 161 337 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9708/1 Odlomek ostenja trebušaste posode z ročajem, rjave barve, ohr. v. 16,4 cm, ohr. š. 19,6 cm, db. 0,8-0,9 cm, š. roč. 2 cm. 338 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9708/2 Odlomek ostenja trebušaste poso- de z ročajem, rjave barve, ohr. v. 9,2 cm, ohr. š. 11,9 cm, db. 0,7-0,9 cm, š. roč. 1,6 cm. 339   SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9701 Odlomek ostenja posode z ročajem temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 14,5 cm, ohr. š. 13,8 cm, db. 0,9-1,2 cm, š. roč. 2,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 162 M 1:2 M 1:1 340–342 337 338 339 SE 245 163 SE 265 340   SE 245, sek. I, kv. 8, 345   SE 265, sek. I, kv. 14, 347 SE 265, sek. I, kv. 14, 349 SE 265, sek. I, kv. 14, inv. št. 9702 inv. št. 9713 inv. št. 9715 inv. št. 9712 Kamnit odbitek, dl. 1,3 cm, Del lonca s kratkim stožčastim vra- Odlomek skledice okrašene z vre- Glinena zajemalka rjave barve, š. 0,9 cm, db. 0,5 cm. tom in rahlo izvihanim ustjem, rja- zi bledo rjave barve, ohr. v. 4,3 cm, v. 3,5 cm, dl. 7,1 cm, š. 5,8 cm, ve barve, ohr. v. 6,8 cm, pr. u. 18 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,1-0,5 cm. db. 0,5-0,8 cm. najš. ohr. pr. 22,2 cm, db. 0,5-0,7 cm. 346   SE 265, sek. I, kv. 14, 341   SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9711 inv. št. 9703 Pokrov bež rdečkaste barve, Kamnit odbitek, dl. 1,05 cm, ohr. v. 3,4 cm, pr. 12,5 cm. š. 0,9 cm, db. 0,2 cm. db. od 1,3 cm. 348   SE 265, sek. I, kv. 14, inv. št. 9716 Odlomek ročaja posode rdeče barve, 350 SE 265, sek. I, kv. 14, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 3,1 cm, inv. št. 9714/1 db. 0,8-1,1 cm. Del dna lonca sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 6,5 cm, 342   SE 245, sek. I, kv. 8, pr. d. 14 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, inv. št. 9704 db. 0,7-2,7 cm. Kamnit odbitek, dl. 1,6 cm, š. 0,7 cm, db. 0,15 cm. 343 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9707/1 Del dna lonca rdečkasto rjave barve, ohr. v. 5,6 cm, pr. d. 14,5 cm, najš. ohr. pr. 14,8 cm, db. 0,7-2,2 cm. 344 SE 245, sek. I, kv. 8, inv. št. 9707/3 Del dna lonca rjave barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,6 cm, pr. d. 22 cm, najš. ohr. pr. 23,6 cm, db. 1,1-1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 164 M 1:1 340–342 M 1:2 343 340 341 342 344 345 346 347 348 349 350 SE 245 340–345 SE 265 346–350 165 SE 313 351 SE 313, sek. I, kv. 22, 355 SE 313, sek. I, kv. 22, 356 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9766/1 inv. št. 9766/6 inv. št. 9766/7 Del ustja sklede sive barve z bordo Del posode na nogi sive barve z Del ustja lonca sive barve z rjavo po- površino, ohr. v. 7,2 cm, pr. u. 24 cm, rdečkasto površino, ohr. v. 2,7 cm, vršino, 4,5 cm, pr. u. 13,8 cm, najš. pr. 24,9 cm, db. 0,85-1,2 cm. pr. u. 14 cm, db. 0,4-0,7 cm. najš. pr. 14 cm, db. 0,4-0,8 cm. 352 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9766/2 Del ustja lonca sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,65-0,9 cm. 353   SE 313, sek. I, kv. 22, 357 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9762 inv. št. 9766/9 Del kamnite sekire, ohr. dl. 13,4 cm, Del ustja lonca rdečkasto rjave bar- š. 6,1 cm, db. 2,5 cm. ve, ohr. v. 2,3 cm, pr. u. 13 cm, najš. ohr. pr. 13,3 cm, db. 0,6-0,7 cm. 358 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9767/1 Del sklede s pokončnim ustjem sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,95 cm, pr. u. 35,8 cm, najš. pr. 36,3 cm, db. 0,7-2 cm. 354 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9766/4 Odlomek ustja skledice sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,85 cm, ohr. š. 6,8 cm, db. 0,5-0,85 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 166 M 1:2 M 1:3 358 351 352 353 354 355 356 357 358 SE 313 167 359   SE 313, sek. I, kv. 22, 364 SE 313, sek. I, kv. 22, 368 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9770 inv. št. 9765/1 inv. št. 9768/2 Del ustja vrčka z ročajem rjave barve Del ostenja vrča z izbočenim rame- Del dna lonca sive barve z rjavo po- s sivo rjavo površino, ohr. v. 1,2 cm, nom in okrasom vrezanih trikotni- vršino, ohr. v. 5,8 cm, pr. d. 14 cm, ohr. pr. u. 10 cm. kov, sive barve z rjavo površino, ohr. najš. ohr. pr. 17,2 cm, db. 0,65-1 cm. v. 4,3 cm, najš. pr. 9 cm, 360 SE 313, sek. I, kv. 22, db. 0,2-0,7 cm. inv. št. 9764 Odlomek okrašenega ustja posode iz majhnih vtiskov na zunanjem robu ustja, rjave barve s sivo rjavo površi- no, ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,35-0,6 cm. 365 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9769/1 SE 338 Odlomek ostenja posode z ročajem sive barve z rjavo površino, 369   SE 338, sek.VII, kv. 25, 361 SE 313, sek. I, kv. 22, ohr. v. 6,15 cm, ohr. š. 3,4 cm, inv. št. 9791 inv. št. 9765/3 db. 0,4-0,8 cm. Odlomek ustja s presegajočim ro- Odlomek okrašenega ostenja poso- čajem z ušescem temno sive barve de z okrasom poševnih vrezov, sive z rjavo sivo površino, ohr. v. 4,5 cm, barve z rjavo površino, ohr. š. 3,6 cm. ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 2,98 cm, db. 0,15-0,5 cm. 362   SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9763 Del ostenja vrča z izbočenim rame- nom in z okrasom vrezanm cikcaka- 366 SE 313, sek. I, kv. 22, stim motivom, temno sive barve z inv. št. 9771 370 SE 338, sek.VII, kv. 25, rjavo rdečkasto površino, Del dna in noge posode sive barve z inv. št. 9792 ohr. v. 5,2 cm, najš. pr. 11,3 cm, rjavo površino, ohr. v. 2,7 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom db. 0,2-0,8 cm. najš. ohr. pr. 12,2 cm, db. 0,6-1 cm. vzporednih vodoravnih vrezov in vtiskov, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,6 cm, 367 SE 313, sek. I, kv. 22, db. 0,5-0,6 cm. inv. št. 9768/1 Del dna sklede temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 7,2 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 18,8 cm, db. 0,5-1 cm. 363 SE 313, sek. I, kv. 22, inv. št. 9765/2 Del ostenja vrča z izbočenim rame- nom in okrasom vrezanih trikotni- kov, sive barve z rjavo sivo površino, ohr. v. 3,6 cm, najš. pr. 8,9 cm, db. 0,2-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 168 M 1:2 360 361 359 362 364 363 365 366 367 368 369 370 SE 313 359–368 SE 338 369, 370 169 SE 370 371 SE 370, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9826 Trebušasti loncec s pokončnim rahlo izvihanim ustjem in dvema ročaje- ma na ostenju, svetlo rjave barve, ohr. v. 20 cm, rek. v. 29.9 cm, pr. u. 17,2 cm, najš. pr. 28,5 cm, rek. pr. d. 14,1 cm, db. 0,5-0,6 cm. 372 SE 370, sek. IV, kv. 20, 374 SE 370, sek. IV, kv. 20, 376 SE 370, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9825/3 inv. št. 9825/2 inv. št. 9837 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode z okrasom Kamnit tolkač, v. 6,8 cm, dl. 8 cm, dveh vzporednih vrst poševnih vre- iz poševnih vrezov, oranžne barve, š. 8,6 cm. zov, oranžne barve, ohr. v. 2,15 cm, ohr. v. 2,95 cm, ohr. š. 3,8 cm, ohr. š. 1,9 cm, db. 0,5 cm. db. 0,35-0,75 cm. 373 SE 370, sek. IV, kv. 20, 375   SE 370, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9825/1 inv. št. 9838 Odlomek ostenja posode z okrasom Kamnit odbitek, dl. 1,2 cm, iz različnih poševnih vrezov, ohr. v. š. 0,9 cm, db. 0,3 cm. 3,75 cm, ohr. š. 5,15 cm, db. 0,4-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 170 M 1:2 M 1:1 375 371 373 372 374 376 375 SE 370 171 SE 372 SE 380 SE 418 SE 420 377 SE 372, sek. IV, kv. 21, 382   SE 380, sek. IV, kv. 23, 386 SE 418, sek. IV, kv. 22, 388 SE 420, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9832/1 inv. št. 9839 inv. št. 9867/1 inv. št. 9869 Del ustja lonca s pokončnim ustjem Del glinene zajemalke sivkaste bar- Del ustja lonca rdečkaste barve, ohr. Dvoročajna skodela temno sive bar- temno sive barve s sivo rjavo površi- ve, ohr. dl. 6,5 cm, ohr. š. 7,2 cm, v. 3,7 cm, pr. u. 14,9 cm, ve z rjavo površino, ohr. v. 6,1 cm, no, ohr. v. 6,1 cm, pr. u. 18 cm, najš. v. 3,8 cm, db. 0,5-1,2 cm. db. 0,65 cm. ohr. v. z ročajema 6,9 cm, pr. u. 10,2 ohr. pr. 22,4 cm, db. 0,5-0,6 cm. cm, najš. pr. 10,4 cm, 387 SE 418, sek. IV, kv. 22, db. 0,3-0,7 cm. inv. št. 9867/2 Odlomek ustja sklede sive barve z rdečkasto rjavo površino, ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 0,5-0,9 cm. 383 SE 380, sek. IV, kv. 23, 378   SE 372, sek. IV, kv. 21, inv. št. 9840 inv. št. 9830 Odlomek ustja sklede rdečkasto rja- Del noge posode temno bež barve, ve barve, ohr. v. 6,3 cm, ohr. v. 2,7 cm, pr. u. 16 cm, ohr. š. 7,8 cm, db. 0,6-1,6 cm. db. 0,9 cm. 379   SE 372, sek. IV, kv. 21, inv. št. 9831 Odlomek ostenja posode z okrasom poševnih vzporednih vrezov, sive SE 394 barve z rdečkasto površino, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 0,4 cm. 384 SE 394, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9849 Odlomek ostenja posode z okrasom vzporednih vodoravnih vrezov, sive barve, ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,65 cm. 380 SE 372, sek. IV, kv. 21, inv. št. 9832/2 Del majhne posodice rjave barve, ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 6,39 cm, db. 0,6 cm. 385   SE 394, sek. IV, kv. 20, inv. št. 9850 381   SE 372, sek. IV, kv. 21, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 9836 vrezanih cikcakov temno sive barve, Odlomek glinenega vijčka sive barve ohr. v. 1,55 cm, ohr. š. 2 cm, z rjavo površino, ohr. dl. 3,4 cm, db. 0,25 cm. ohr. š. 2,3 cm, ohr. v. 2,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 172 M 1:2 377 379 378 382 380 381 383 384 385 386 388 387 SE 372 377–381 SE 380 382, 383 SE 418 386, 387 SE 394 384, 385 SE 420 388 173 SE 428 389   SE 428, sek. IV, kv. 17, 393 SE 428, sek. IV, kv. 17, inv. št. 9862 inv. št. 9881 Del ostenja lonca z ročajem svetlo Del ostenja vrča z izbočenim rame- sive barve z rjavo sivo površino, ohr. nom in okrasom iz tankih poševnih v. 7,1 cm, najš. pr. 22,4 cm, vrezov in majhnih vbodov, rjavo sive db. 0,4-0,7 cm. barve, ohr. v. 5,2 cm, najš. pr. 32 cm, db. 0,5-1,4 cm. 394 SE 428, sek. IV, kv. 17, 390 SE 428, sek. IV, kv. 17, inv. št. 9878 inv. št. 9875 Glinen pokrov svetlo sive barve, Del ustja in ostenja sklede, pod pr. 12,5-12,9 cm, db. 1,8 cm. ustjem sta dve jezičasti bradavici, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,3 cm, pr. u. 35,2 cm, najš. ohr. pr. 35,4 cm, db. 0,7-2,2 cm. 391   SE 428, sek. IV, kv. 17, inv. št. 9876 Del ustja in ostenja sklede temno sive barve s sivo površino, ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,6-1 cm. 392 SE 428, sek. IV, kv. 17, inv. št. 9882/1 Odlomek ostenja posode z ročajem 395 SE 428, sek. IV, kv. 17, rjave barve, ohr. v. 6,5 cm, inv. št. 9879/1 ohr. š. 8,8 cm, db. 0,6-0,8 cm, Del ustja lonca sive barve z rjavo po- š. roč. 2,4 cm. vršino, ohr. v. 4,1 cm, pr. u. 22,2 cm, db. 0,7-0,9 cm. 396 SE 428, sek. IV, kv. 17, inv. št. 9877 Odlomek ostenja posode z okrasom vzporednih vodoravnih vrezov in vbodov, sive barve z rjavo-sivo po- vršino, ohr. v. 3,95 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,45-0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 174 M 1:2 389 390 391 392 394 393 395 396 SE 428 175 SE 430 397 SE 430, sek. III, kv. 20, inv. št. 9904 Zvončasta skleda s pokončnim rahlo uvihanim ustjem in jezičastimi bra- davičastimi držaji sive barve z rjavo površino, v. 20 cm, pr. u. 34,8 cm, najš. pr. 35,9 cm, pr. d. 13,7 cm, db. 0,9-1,1 cm. 398 SE 430, sek. III, kv. 20, inv. št. 9885 Odlomek glinene zajemalke svetlo sivo bež barve, ohr. v. 3 cm, ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,5-0,9 cm. SE 434 399 SE 434, sek. IV, kv. 21, inv. št. 9903 Plitva skleda s pokončnim ustjem in bradavičastimi držaji sive barve z rjavo površino, v. 11 cm, pr. u. 38,8 cm, najš. pr. 34 cm, pr. d. 13,4 cm, db. 0,7-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 176 M 1:2 397 398 399 SE 430 397, 398 SE 424/434 399 177 Kultura keramike z brazdastim vrezom SE 1 400   SE 1, sek. I, kv. 18, 404   SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 9905 407 SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 8594 Odlomek ostenja posode z rebrom z inv. št. 8623/3 Del talilne posodice temno sive bar- vtiski temno sive barve s sivo rjav- Odlomek ostenja posode z ostankom ve z rjavo površino, ohr. v. 2,2 cm, kasto površino, ohr. v. 6,7 cm, ročaja temno sive barve z rjavo po- ohr. š. 4,3 cm, ohr. dl. 8 cm. ohr. š. 6,6 cm, db. 0,8 cm. vršino, ohr. v. 4 cm, ohr. š. 5,2 cm, db. 0,5 cm. 408 SE 1, sek. II, kv. 25, inv. št. 8648 Del kroglaste skodelice z ozkim vra- tom, okrašena je zvrsto poševnih brazdastih vrezov in dveh vrst vo- doravnih vtiskov, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,4 cm, 405 SE 1, sek. I, kv. 23, pr. u. 11 cm, najš. ohr. pr. 13,3 cm, inv. št. 8625/1 db. 0,3-0,5 cm. 401   SE 1, sek. I, kv. 18, Odlomek ostenja posode z bradavi- inv. št. 8599/1 co svetlo rjave barve, ohr. v. 4,1 cm, Odlomek ostenja posode z brada- ohr. š. 3,6 cm, db. 0,7-0,9 cm. vičastim držajem sive barve z rjavo površino, ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 6,1 cm, db. 0,8 cm, v. držaja 0,9 cm. 409 SE 1, sek. II, kv. 16, inv. št. 8670/1 406   SE 1, sek. I, kv. 23, inv. št. 9906 Odlomek ostenja posode z držajem Odlomek ostenja posode s poševni- sive barve z rjavo površino, mi vrezi temno sive barve, ohr. v. 5 cm, ohr. š. 6,55 cm, ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 2,25 cm, db. 0,1 cm, ohr. dl. držaja 4˝,3 cm. db. 0,35-0,45 cm. 402 SE 1, sek. I, kv. 18, 410 SE 1, sek. II, kv. 21, inv. št. 8599/2 inv. št. 8613 Držaj posode sive barve, v. 1,5 cm, Del ženske figurice ali idola s steato- dl. 3,9 cm, š. 2,3 cm. pigno zadnjico in okrasom navpičnih brazdastih vrezov, pod njimi vrsta 403   SE 1, sek. I, kv. 19, inv. št. 8608 vbodov, ohranjen je le osrednji de Odlomek ostenja posode z rebrom z brez zgornjega in spodnjega dela te- vtiski temno sive barve z rjavo po- lesa, ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 3,25 cm. vršino, ohr. v. 5,2 cm, ohr. š. 4,8 cm, db. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 178 M 1:2 400 401 402 404 403 405 407 406 408 409 410 SE 1 179 411 SE 1, sek. III, kv. 17, 415 SE 1, sek. IV, kv. 18, 419 SE 1, sek. IV, kv. 8, inv. št. 9907 inv. št. 8775 inv. št. 9908 Del glinenega vijčka temno sive bar- Del ustja in ostenja sklede z okrasom Odlomek ostenja posode, z okrasom ve, v. 1,4 cm, pr. 5 cm. iz vodoravnih vrezov, ki tečejo pre- vtiskov v obliki črke S, temno sive ko cele površine, temno sive barve s barve z rjavo površino, 420 SE 1, sek. V, kv. 9, inv. št. 8909 svetlo rjavo površino, ohr. v. 3,4 cm, ohr. v. 4,9 cm, ohr. š. 5,9 cm, Del ustja in ostenja lonca z bradavico pr. u. 18,5 cm, najš. ohr. pr. 19 cm, db. 0,4 cm. na ustju sive barve z rjavo površino, db. 0,7 cm. ohr. v. 7 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. najš. ohr. p.19,3 cm, db. 0,3-0,4 cm. 412 SE 1, sek. III, kv. 23, 416 SE 1, sek. IV, kv. 21, inv. št. 8796 inv. št. 8882 Odlomek okrašenega ostenja poso- Odlomek okrašenega ostenja poso- de, okras je iz vodoravnih in navpič- de z okrasom vrezanih trikotnikov in nih vrezov, temno sive barve z rjavo vtiskov, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 4,2 cm, površino, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,7 cm. db. 1 cm. 417 SE 1, sek. IV, kv. 27, inv. št. 9913 Odlomek ostenja posode z okrasom 413 SE 1, sek. IV, kv. 4, iz vodoravnih brazdastih vrezov, inv. št. 8821/1 med njimi dve vrsti vtiskov, rjave Del ustja in ostenja sklede temno barve, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 6,7 cm, sive barve, ohr. v. 4,15 cm, db. 0,8 cm. pr. u. 21,2 cm, najš. ohr. pr. 22 cm, db. 0,3-0,6 cm. 418   SE 1, sek. IV, kv. 23, 414 SE 1, sek. IV, kv. 18, inv. št. 8875 inv. št. 8852 Odlomek ostenja posode z vodorav- Del ustja in ostenja posode z okra- nimi brazdastimivrezi temno sive som vodoravnih vrezov in vbodov barve, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 3 cm, temno sive barve z rjavo površino, db. 1 cm. ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 9 cm, db. 0,2-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 180 M 1:2 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 SE 1 181 421 SE 1, sek. VI, kv. 20, 425 SE 1, sek. XII, kv. 11, 428 SE 1, sek. III, kv. 20, inv. št. 8982/3 inv. št. 9120 inv. št. 9460 Del ustja in ostenja sklede temno Morda oltarček oz. podstavek ali Ženska figurica s steatopigno za- sive barve z rjavo površino, igračka (?) rdečkaste barve, dnjico, ohranjena le desna polovica ohr. v. 5 cm, pr. u. 18,4 cm, v. 2,3 cm, dl. 5 cm, š. 3,7 cm. figurice, okrašena z brazdatim vre- db. 0,4-0,8 cm. zom cikcakastih in navpičnih vre- zov z vbodi, v. 5,95 cm, š. 4,2 cm, 422 SE 1, sek. VII, kv. 4, db. 2,7 cm. inv. št. 9013 Del ustja in ostenja sklede temno sive barve s sivo površino, ohr. v. 6,4 cm, pr. u. 24 cm, db. 0,5-0,8 cm. 423 SE 1, sek. VI, kv. 9, inv. št. 8970 426 SE 1, sek. VI, kv. 25, 429 SE 1, sek. XIII, kv. 7, 430 SE 1, sek. XII, kv. 11, Odlomek ustja sklede, pod katerim inv. št. 8999 inv. št. 9139 inv. št. 9119 je vrsta vtiskov, temno sive barve z Odlomek okrašenega ustja posode, Del vijčka sive barve z bež površino, Odlomek kamnitih žrmelj, rdečkasto povešino, ohr. v. 4,8 cm, okras iz vodoravnih vrezov, temno pr. 9,3 cm, db. 2,1 cm. ohr. v. 4,5 cm, ohr. dl. 6,7 cm, ohr. š. 9,4 cm, db. 0,6-1,2 cm. sive barve, ohr. v. 2,05 cm, ohr. š. 6,3 cm. ohr. š. 3,2 cm, db. 0,4-0,5 cm. 424 SE 1, sek. VI, kv. 23, inv. št. 8997 Odlomek ostenja posode z okrasom 427 SE 1, sek. III, kv. 24, vtiskov, sive barve z rjavo rdečkasto inv. št. 8773 površino, ohr. v. 6,35 cm, Ženska figurica brez glave in nog in ohr. š. 7,3 cm, db. 0,7-0,8 cm. ene roke s poudarjeno steatopigno zadnjico, v. 5,95 cm, š. 4,2 cm, db. 2,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 182 M 1:2 421 422 424 423 425 426 427 428 429 430 SE 1 183 SE 3 431 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9171 434 SE 3, sek. IV, kv. 1, 437 SE 3, sek. IV, kv. 1, Del ostenja lonca z okrasom iz vti- inv. št. 9930/2 inv. št. 9180/2 snjenih napičnih vrst v obliki triko- Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode z bradavico tničkov in vrsto cikcakov, temno sive poševnim brazdastim vrezom te- temno sive barve s svetlo rjavo po- barve s temno rjavo površino, mno sive barve s temno sivo povr- vršino, ohr. v. 5,15 cm, ohr. v. 5,6 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, šino, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,6 cm, ohr. š. 3,95 cm, db. 0,7-0,8 cm. db. 0,4-0,8 cm. db. 0,4 cm. 438 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9173 Odlomek ostenja posode z rebrom z vtiski (z nohtom) temno sive barve z rjavo površino, š. 3,7 cm, v. 8,3 cm, db. 0,7-0,8 cm. 432 SE 3, sek. IV, kv. 1, 435   SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9174 inv. št. 9930/1 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode z okrasom iz vzporednih linij v vsaj dveh raz- vodoravnih in poševnih brazdastih ličnih smereh temno sive barve s te- vrezov temno sive barve s temno mno sivo površino, ohr. v. 3,1 cm, sivo površino, ohr. v. 4 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,6 cm. ohr. š. 5,5 cm, db. 0,25 cm. 439 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9183/1 Držaj posode temno sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 1,5 cm. 436   SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9931 433 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9176 in 9932 Odlomek ostenja posode z okrasom Del polmesečaste glinene uteži z meandra z vtiski na zunanjem robu dvema luknjama, temno rjave barve temno sive barve z rdečkasto po- z rjavo površino, dl. 25,8 cm, vršino, ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4,95 cm, š. 9,5 cm, ohr. db. 5 cm. db. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 184 M 1:2 431 432 433 434 435 436 437 438 439 SE 3 185 440 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9177 445 SE 3, sek. IV, kv. 2, 449   SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9196 454 SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9193 Del glinenega vijčka z okrasom iz vo- inv. št. 9198/2 Odlomek ustja z vtiski sive barve, Del dna sklede svetlo rjave barve, doravnih brazdastih vrezov v snopih Odlomek ostenja posode z bradavi- ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2,7 cm, ohr. v. 3,5 cm, pr. d. 18 cm, temno sive barve z rjavo površino, cama sive barve s sivo oranžno po- db. 0,3-0,4 cm. najš. ohr. pr. 27 cm, db. 0,8-1,3 cm. v. 1,6 cm, pr. 7,2 cm. vršino, ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,4-0,5 cm. 450 SE 3, sek. IV, kv. 2, 441 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9172 inv. št. 9198/1 Odlomek ostenja posode s poševni- 446 SE 3, sek. IV, kv. 2, Odlomek ostenja z bradavico oran- mi brazdastimi vrezi temno sive bar- inv. št. 9198/4 žne barve, ohr. v. 5 cm, ohr. š. 5 cm, ve s temno sivo površino, Odlomek rebra posode z vtiski svetlo db. 0,6 cm. ohr. v. 3,85 cm, ohr. š. 3,2 cm, sive barve, ohr. v. 1,9 cm, db. 0,6 cm. ohr. š. 5,4 cm, db. 0,7 cm. 447 SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9192 Odlomek ustja in ostenja posode 451   SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9190 442 SE 3, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9169 z rebrom z vtiski rjavo oranžnaste Odlomek ostenja posode z rebrom z Odlomek glinene uteži rjavo sive barve, ohr. v. 9,3 cm, ohr. š. 7,7 cm, vtiski nohta bež barve, barve, ohr. v. 5,6 cm, ohr. š. 7,2 cm, db. 0,8 cm. ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 4,7 cm, ohr. db. 6 cm. db. 1 cm. 443 SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9186 Vijček, pr. 5,2 cm, db. 1,6 cm. 452   SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9188 Odlomek ostenja posode z ročajem in rebrom z vtiski temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,4 cm, 444 SE 3, sek. IV, kv. 2, ohr. š. 7,8 cm, db. 1 cm, inv. št. 9198/3 š. roč. 3,4 cm. Odlomek ostenja posode z rebrom z 448   SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9191 vtiski temno sive barve, Odlomek ostenja posode z rebrom z ohr. v. 5,35 cm, ohr. š. 4,9 cm, vtiski svetlo rjavo temno sive barve, db. 0,55 cm. ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 6,9 cm, db. 0,5 cm. 453 SE 3, sek. IV, kv. 2, inv. št. 9187 Kamnit odbitek, v. 1,3 cm, š. 0,4-0,6 cm, db. 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 186 M 1:1 453 M 1:2 442 440 441 443 444 445 446 447 448 449 450 452 451 453 454 SE 3 187 455 SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9208 460 SE 3, sek. IV, kv. 3, 465   SE 3, sek. IV, kv. 4, inv. št. 9216 469 SE 3, sek. V, kv. 2, inv. št. 9236 Skodela s pokončnim rahlo izviha- inv. št. 9212/3 Odlomek ostenja posode z navpič- Odlomek ustja posode z bradavico nim ustjem z ročajem sive barve z Odlomek ostenja posode z rebrom z nimi vrstami brazdastih vrezov rjave sive barve z bež površino, rjavo površino, ohr. v. 6,5 cm, vtiski temno sive barve s sivo oran- barve, ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 3,1 cm, ohr. v. 3 cm, ohr. š. 3,3 cm, pr. u. 12 cm, db. 0,5 cm, žno površino, ohr. v. 4,35 cm, db. 0,8 cm. db. 0,7 cm. š. roč. 2,6 cm. ohr. š. 4,6 cm, db. 0,4 cm. 470 SE 3, sek. V, kv. 2, inv. št. 9926 Odlomek ostenja posode, z okrasom navpičnih in kratkih poševnih vti- skov, temno sive barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 3,8 cm, db. 0,4 cm. 461   SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9202 466 SE 3, sek. IV, kv. 4, inv. št. 9214 Odlomek ostenja s kanelurami te- Del vijčka, pr. 1,1 cm, pr. 5 cm. mno sive barve z rjavo površino, 456 SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9211 ohr. v. 2,55 cm, ohr. š. 3,4 cm, Odlomek ustja posode z bradavi- db. 0,5-0,6 cm. co, temno sive barve, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,3-0,5 cm. 467 SE 3, sek. V, kv. 4, 471 SE 3, sek. V, kv. 3, inv. št. 9153 457   SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9201 inv. št. 9242/3 Odlomek okrašenega ostenja poso- Odlomek ostenja posode s spiralnim Del ustja in ostenja lonca sive barve, de z okrasom vodoravnih brazdastih okrasom z ostanki inkrustacije rja- ohr. v. 13,4 cm, pr. u. 16 cm, vrezov, rjave barve, ohr. v. 2,4 cm, ve barve, ohr. v. 5 cm, ohr. š. 4,3 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, db. 0,3-0,5 cm. ohr. š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. db. 0,6-0,7 cm. 462   SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9203 Odlomek ostenja posode z vtiski sive barve z rjavo površino, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 5,45 cm, db. 0,75 cm. 458 SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9200 Odlomek ženske figurice oz. idola z ohranjeno stojno ploskvijo nog in 468 SE 3, sek. V, kv. 2, inv. št. 9230 z okrasom izvedenim z cikcakastim Skledica rjave barve, v. 8 cm, brazdastim vrezom in vbodi temno 463 SE 3, sek. IV, kv. 4, inv. št. 9215 pr. u. 15,4 cm, pr. d. 7,3 cm, sive barve z rjavo površino, ohranje- Del skledice z okrasom iz navpičnih najš. ohr. pr. 15,9 cm, na samo leva plovica telesa, valovitih linij sive barve z rdečkasto db. 0,5-0,7 cm. ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 2,6 cm, površino, ohr. v. 5 cm, pr. u. 8 cm, ohr. db. 2,6 cm. najš. ohr. pr. 8,7 cm, db. 0,1-0,4 cm. 464 SE 3, sek. IV, kv. 4, inv. št. 9217 Odlomek okrašenega ostenja poso- 459   SE 3, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9204 de, okras iz vzporednih vrezov ter Odlomek ostenja posode s vzpore- linij kratkih vtiskov, temno sive bar- dnimi vrezi v obliki široke črke V te- ve, ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 3,7 cm, mno sive barve, ohr. v. 1,3 cm, db. 0,6 cm. ohr. š. 2 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 188 M 1:2 455 456 457 458 459 460 461 462 463 464 465 466 467 468 469 470 471 SE 3 189 472 SE 3, sek. V, kv. 3, inv. št. 9238 475 SE 3, sek. V, kv. 1, inv. št. 9224 480 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9258 Odlomek okrašenega ostenja poso- Del vijčka temno sive barve, Glineni pečatnik, v. 1,9 cm, de, okras je na obeh straneh, na eni ohr. dl. 5,7 cm, db. 1,1 cm. dl. 5,55 cm, db. 0,9-1 cm. strani je polkrog iz vtiskov, na drugi pa vzporedni poševni vrezi, temno sive barve z bež površino, ohr. v. 5,8 cm, ohr. š. 2,3 cm, db. 0,4-0,5 cm. 476 SE 3, sek. V, kv. 4, inv. št. 9244/1 Odlomek ostenja posode z ročajem temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 7 cm, ohr. š. 6,7 cm, 481   SE 3, sek. VI, kv. 1, inv. št. 9251 db. 1,1-1,2 cm, š. roč. 3,4 cm. Odlomek vijčka, temno sive barve z rjavo površino, ohr. dl. 4,1 cm, db. 0,8 cm. 473 SE 3, sek. V, kv. 1, inv. št. 9925 Del talilnika bordo barve, ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 4,4 cm, ohr. db. 3,9 cm. 477 SE 3, sek. V, kv. 4, inv. št. 9243/1 Del dna posode temno sive barve, ohr. v. 3,2 cm, pr. d. 22 cm, najš. ohr. pr. 25 cm, db. 0,7-2,7 cm. 478   SE 3, sek. VI, kv. 1 inv. št. 9252 Odlomek okrašenega vijčka z okras brazdastih vrezov, sive barve z rjavo površino, ohr. dl. 4,9 cm, db. 2,7 cm. 474 SE 3, sek. V, kv. 4, inv. št. 9247 Ustje in ostenje talilne posode iz prežgane gline sive barve, ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 21,5 cm, najš. ohr. pr. 22 cm, db. 1-2,8 cm. 479 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9259 Odlomek okrašenega ostenja poso- de z okrasom meandra, temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 6,3 cm, db. 0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 190 M 1:2 473 472 474 476 475 477 478 479 481 480 SE 3 191 482   SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9257 487 SE 3, sek. VI, kv. 2, Odlomek vijčka z okrasom vtiskov, inv. št. 9260/1 sive barve, ohr. dl. 3,7 cm, Del ustja lonca sive barve z rjavo po- db. 1,7 cm. vršino, ohr. v. 11 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,6-0,9 cm. 483   SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9256 Odlomek ročaja temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,9 cm. 484 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9225 Odlomek uteži temno sive barve, v. 4,4 cm, ohr. dl. 9,7 cm, ohr. š. 7,3 cm, db. 0,7-2,1 cm. 485 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9262/2 Del ostenja posode z bradavico sive barve z rjavo površino, ohr. v. 7 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,8 cm. 486 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9262/1 Del ostenja posode z bradavico sive barve z rjavo površino, ohr. v. 7,7 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, db. 0,8-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 192 M 1:2 482 484 483 485 486 487 SE 3 193 488 SE 3, sek. VI, kv. 2, 492   SE 3, sek. VI, kv. 3, inv. št. 9264 inv. št. 9260/2 Odlomek okrašenega vijčka z okra- Del ustja posode sive barve z rjavo som dveh vrst brazdastih vrezov, te- površino, ohr. v. 9 cm, pr. u. 24 cm, mno sive barve z rjavo površino, db. 0,9 cm. ohr. dl. 4,4 cm, db. 1 cm. 489   SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9924 Del ustja vrča z ročajema sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 3,7 cm, pr. u. 12,4 cm, db. 0,3-0,5 cm. 493   SE 3, sek. VI, kv. 3, inv. št. 9266 Odlomek glinenega valja ali noge te- mno sive barve s svetlo rjavo površi- no, ohr. v. 3,7 cm, š. 2,3 cm, 490 SE 3, sek. VI, kv. 2, inv. št. 9254 db. 1,6 cm. Odlomek kamnitih žrmelj ali tolkača, ohr. v. 9,6 cm, ohr. dl. 10,5 cm, ohr. š. 8,3 cm. 491 SE 3, sek. VI, kv. 3, inv. št. 9265 Majhna posodica sive barve, v. 2,9-3,5 cm, pr. u. 5,7 cm, pr. d. 3,3 cm, db. 0,4-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 194 M 1:2 488 489 490 492 493 491 SE 3 195 SE 4 494 SE 4, sek. III, kv. 13-15, 498 SE 4, sek. IV, kv. 16, 501 SE 4, sek. VI, kv. 13, inv. št. 9278/2 inv. št. 9364/1 inv. št. 9368 Del ustja sklede temno sive barve z Del ostenja lonca z bradavico sve- Vijček temno sive barve, pr. 6,8 cm, bež površino, ohr. v. 3,15 cm, tlo sive barve s svetlo rjavo površino, db. 1,9 cm. pr. u. 23 cm, najš. ohr. pr. 23,6 cm, ohr. v. 9,7 cm, najš. ohr. pr. 29 cm, db. 0,7-2,2 cm. db. 0,7 cm. 495 SE 4, sek. I, kv. 17, inv. št. 9369 499 SE 4, sek. V, kv. 1, inv. št. 9223 Odlomek ostenja skodelice z okra- Odlomek kamnite sekire s kaneluro som iz vzporednih poševnih vrezov, temno sive barve, ohr. v. 6 cm, bledo rjave barve, ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,5 cm, ohr. db. 3,3 cm. ohr. š. 4,3 cm, db. 0,4-0,5 cm. 502 SE 4, sek. VI, kv. 13, inv. št. 9367 Glinena talilna posoda z debeli- mi stenami in rahlo privzdignjenim dnom sive barve s svetlo rjavo povr- šino, v. 3,9 cm, pr. u. 10,4 cm, 496 SE 4, sek. IV, kv. 12, pr. d. 10 cm, najš. pr. 12,7 cm, inv. št. 9282 db. 1-2,5 cm. Polkroglasta skodelica z ozkim vra- tom in rahlo izvihanim ustjem z okrasom brazdastega vreza v obliki poševnih vzporednih vrezov in vtiski pod ustjem, sive barve z rjavo po- 500 SE 4, sek. VI, kv. 10, vršino, ohr. v. 3,9 cm, pr. u. 8,8 cm, inv. št. 9307/1 najš. ohr. pr. 10 cm, db. 0,2-0,6 cm. Odlomek ostenja posode z ročajem svetlo rjave barve, ohr. v. 7,2 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,4-0,7 cm, š. roč. 1,8 cm. 497 SE 4, sek. IV, kv. 12, inv. št. 9933 Odlomek ostenja posode z okrasom vzporednih vodoravnih vrezov, te- mno sive barve, ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,8-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 196 M 1:2 494 495 496 497 498 499 500 501 502 SE 4 197 SE 39 SE 85 503 SE 4, sek. VI, kv. 16, 506   SE 39, sek. II, kv. 11, 507   SE 39, sek. III, kv. 19, inv. št. 9359 inv. št. 9938 inv. št. 9453 Vijček z okrasom dveh vrezov v obliki Odlomek ostenja posode z bradavico Odlomek ostenja posode z okrasom križa, temno sive barve s sivo povr- bež barve, ohr. v. 4,4 cm, vzporednih poševnih brazdastih šino, pr. 6,5-6,7 cm, db. 2,7 cm. ohr. š. 8,3 cm, db. 0,7 cm. vrezov sive barve, ohr. v. 3,05 cm, ohr. š. 3,35 cm, db. 0,5-0,7 cm. 508 SE 39, sek. III, kv. 19, 504 SE 4, sek. VI, kv. 16, inv. št. 9457 inv. št. 9358 Del pladnja sive barve z rjavo površi- Del okrašenega vijčka z okrasom treh no, v. 3,4 cm, pr. u. 19,5 cm, vzporednih vrezov, verjetno v obliki pr. d. 19 cm, najš. pr. 22 cm. križa, sive barve z bež površino, pr. 6,3 cm, db. 3,1 cm. 505 SE 4, sek. VI, kv. 15, inv. št. 9352 Del dna in ostenja posode svetlo rja- ve barve, ohr. v. 9,5 cm, pr. d. 15 cm, najš. ohr. pr. 26,9 cm, db. 0,8-1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 198 M 1:2 503 504 505 506 507 508 SE 4 503–505 SE 39 506 SE 85 507, 508 199 SE 111 509 SE 111, sek. V, kv. 2, 3-4, inv. št. 9467 Trebušasta posoda je celotnem tru- pu bogato okrašena. Osrednji motiv predstavljata spirali obdani z vti- snjenimi lunicami, iz spiral pote- ka snop črt okrog vratu posode. Pod spiralo je več vrezanih prekinjenih snopov polkrožnih črt z žarki. Rom- bični motiv, ki zavzema široko polje posode, prekine navpični pas valov- nic. Brazdast vrez je bil zapolnjen z belo inkrustacijo, ohr. v. 17,4 cm, pr. d. 9 cm, najš. pr. 20,6 cm, db. 0,3-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 200 M 1:2 509 SE 111 201 SE 117 SE 119 510   SE 111, sek. V, kv. 2, 514 SE 111, sek. V, kv. 2, 516 SE 117, sek. V, kv. 1, 518 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9475/4, V/2 inv. št. 9469 inv. št. 9483/1 inv. št. 9491/3 Del ustja in ostenja talilne posode Del vijčka rjave barve, pr. 5,25 cm, Odlomek ostenja posode z okraše- Del ustja lonca svetlo sive barve z svetlo sive barve, ohr. v. 3,15 cm, db. 0,9 cm. nim ročajem, okras iz poševnih linij bež površino, pr. u. 22 cm, pr. u. 17,8 cm, db. 0,8-2,2 cm. iz vtiskov, temno rjave barve, ohr. v. 3,8 cm, db. 0,3-0,5 cm. ohr. v. 3,15 cm, ohr. š. 3 cm, 511   SE 111, sek. V, kv. 2, db. 0,9 cm, š. roč. 2,2 cm. 519 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9473 inv. št. 9491/2 Odlomek ustja skledice z bradavico Del ustja lonca svetlo sive barve z bež barve, ohr. v. 4,4 cm, 515 SE 111, sek. V, kv. 2, bež površino, pr. u. 18,4 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,3-0,5 cm. inv. št. 9468 ohr. v. 6,45 cm, db. 0,5-0,6 cm. Del okrašenega vijčka, na eni stra- 512 SE 111, sek. V, kv. 2, ni je verjetno križ in linije vtiskov, na inv. št. 9470 drugi strani pa prav tako križ, le da iz Odlomek okrašenega vijčka, na linije večjih vtiskov, temno sive bar- zgornji strani okras iz vrezov v obliki ve s sivo površino, ohr. dl. 5,3 cm, 517 SE 117, sek. V, kv. 1, črke V, obrnjene proti sredini, temno ohr. š. 3,4 cm, v. 1,5 cm. inv. št. 9483/2 sive barve z rjavo površino, Odlomek okrašenega ostenja poso- ohr. dl. 3,1 cm, ohr. š. 3 cm, de, okras iz vodoravnih linij vzročkov ohr. v. 1,2 cm. iz treh vtiskov v obliki črke »T«, te- mno sive barve s temno rjavo povr- šino, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2 cm, db. 0,7-0,9 cm. 513 SE 111, sek. V, kv. 2, inv. št. 9476 Odlomek ostenja posode z ročajem sive barve, ohr. v. 9,6 cm, ohr. š. 9,1 cm, db. 0,8 cm, š. roč. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 202 M 1:2 510 511 512 513 514 515 517 516 518 519 SE 111 510–515 SE 117 516, 517 SE 119 518, 519 203 520 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, 523 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, 526 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9491/4 inv. št. 9491/5 inv. št. 9487 Del ustja lonca svetlo sive barve z Odlomek ustja lonca svetlo sive bar- Odlomek ostenja posode z ročajem bež površino, pr. u. 15,5 cm, najš. ve z bež površino, ohr. v. 4,5 cm, z okrasom cikcakastih vrezov, sive ohr. pr. 16 cm, ohr. v. 6,4 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,35-0,45 cm. barve z rjavo površino, db. 0,55-0,8 cm. ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 4,6 cm, 524 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, db. 0,4-0,8 cm. inv. št. 9488 Odlomek okrašenega ostenja poso- 527 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, de, okras iz vodoravnih kanelur, pod inv. št. 9493/3 njimi pa navpičnih in vodoravnih Odlomek držaja ali aplike posode kanelur, ki verjetno tvorijo ne vzo- sive barve z bež površino, rec, sive barve z bež površino (?), v ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 4,2 cm, kanelurah je bela masa, ohr. db. 1,1 cm. ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 2,15 cm, 521 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, db. 0,5 cm. 528 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9491/1 inv. št. 9493/2 Del ustja lonca svetlo sive barve z Odlomek ostenja posode z držajem bež površino, pr. u. 16,3 cm, sive barve z bež površino, najš. pr. 17,1 cm, ohr. v. 9,5 cm, ohr. v. 4,95 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,5-0,65 cm. db. 0,6-0,8 cm, š. držaja 2 cm. 525 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9489 Odlomek okrašenega ostenja, okras iz vodoravnih kanelur, pod njimi pa rahlo poševnih kanelur, temno sive barve, v kanelurah je bela masa, ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 1,9 cm, db. 0,4-0,6 cm. 529 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9493/1 522   SE 119, sek. VI, kv. 3-4, Odlomek ostenja posode z držajem z inv. št. 9490 vtiskoma sive barve z bež površino, Del ustja in ostenja lonca z ročajem ohr. v. 5,8 cm, ohr. š. 6,8 cm, (a) svetlo sive barve z bež površino, db. 0,7-0,9 cm, š. držaja 3,3 cm. pr. u. 14 cm, ohr. v. 7,1 cm, ohr. v. z ročajem 8 cm, db. 0,4-0,7 cm, š. roč. 1,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 204 M 1:2 520 521 522 523 524 525 526 528 529 527 SE 119 205 530 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9484/1 Del glinene uteži svetlo rjave barve, ohr. v. 7,3 cm, ohr. dl. 7 cm, ohr. db. 4 cm. 531 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9485/1 Del glinene uteži svetlo rjave barve, ohr. v. 8 cm, ohr. dl. 7,5 cm, ohr. db. 6,6 cm. 532 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9486 Glinen vijček, pr. 5,9-6,2 cm, db. 2,1 cm. 533 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9492/4 Del dna sklede svetlo sive barve z bež površino, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 17,4 cm, ohr. v. 5,3 cm, db. 0,5-1 cm. 534 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9492/2 Del dna sklede sive barve z bež po- vršino, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. 14,4 cm, ohr. v. 4,9 cm, db. 0,6-0,9 cm. 535 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9492/3 Del dna lonca svetlo sive barve, pr. d. 9,5 cm, najš. ohr. pr. 11,2 cm, ohr. v. 3 cm, db. 0,7-2 cm. 536 SE 119, sek. VI, kv. 3-4, inv. št. 9492/1 Del dna sklede svetlo sive barve z bež površino, pr. d. 16 cm, najš. ohr. pr. 25,3 cm, ohr. v. 8,9 cm, db. 0,8-1,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 206 M 1:2 531 530 532 533 534 535 536 SE 119 207 SE 127 537 SE 127, sek. V, kv. 2, inv. št. 9498/3 Del ustja sklede sive barve z rjavo površino, pr. u. 16 cm, ohr. v. 3,4 cm, db. 0,6-0,7 cm. 538 SE 127, sek. V, kv. 2, inv. št. 9498/2 Odlomek ustja lonca sivo bež bar- ve, ohr. v. 4,05 cm, ohr. š. 4,55 cm, db. 0,8 cm. 539 SE 127, sek. V, kv. 3, inv. št. 9496 Majhna posodica temno sive barve z rjavo površino, pr. u. 4,8 cm, pr. d. 4,7 cm, najš. pr. 5 cm, v. 2,55-2,8 cm, db. 0,4-1,3 cm. 540 SE 127, sek. V, kv. 2, inv. št. 9498/1 Del ustja in ostenja latvice sive barve z rjavo površino, pr. u. 23,4 cm, najš. pr. 24 cm, ohr. v. 4,15 cm, db. 0,5-0,6 cm. 541   SE 127, sek. V, kv. 3, inv. št. 9497 Del ostenja sklede z držajem (-a) te- mno sive barve, ohr. v. 8,5 cm, najš. pr. 28 cm, db. 0,6-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 208 M 1:2 537 538 539 540 541 SE 127 209 SE 160 542 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9520/2 Del ustja lonca bež barve, pr. u. 9,6 cm, najš. ohr. pr. 20,3 cm, db. 0,4-0,7 cm. 543 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9520/4 Del ustja sklede sive barve z rdečka- sto površino, pr. u. 22 cm, ohr. v. 4,9 cm, db. 0,75 cm. 544 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9520/1 Del ustja sklede sive barve, pr. u. 32,2 cm, ohr. v. 7,3 cm, db. 0,6-0,8 cm. 545 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9520/3 Del ustja sklede sive barve, pr. u. 36,2 cm, ohr. v. 5,4 cm, db. 0,5-0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 210 M 1:2 542 543 544 545 SE 160 211 SE 161 546 SE 160, sek. VI, kv. 20, 553 SE 160, sek. VI, kv. 20, 557 SE 161, sek. V, kv. 2, inv. št. 9523/1 inv. št. 9518 inv. št. 9526 Del ostenja lonca z okrasom v obliki Odlomek glinenega vijčka z okrasom Kapljica bakra, pr. 2 x 1 cm. dveh vodoravnih reber z vtiski, sive dveh snopov vbodenih črt svetlo barve s svetleje rjavo površino, najš. sivo bež barve, pr. 6,2 cm, v. 2,5 cm. ohr. pr. 40,5 cm, ohr. v. 13,3 cm, db. 0,7 cm, š. rebra ok. 1,5 cm. 558 SE 161, sek. V, kv. 2, inv. št. 9525 Glinen vijček rjavo sive barve, pr. 5 cm, db. 1,3 cm. 554 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9519 Glinen vijček z okrasom križnega 547 SE 160, sek. VI, kv. 20, 550 SE 160, sek. VI, kv. 20, motiva z vtiski, svetlo sivo rjave bar- inv. št. 9523/2 inv. št. 9522/1 ve, pr. 7,6-7,9 cm, v. 2,1 cm. Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja z ostankom roča- v obliki dveh vodoravnih reber z vti- ja sive barve s svetlo rjavo površino, ski sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 7 cm, 8,5 cm, db. 0,55 cm. ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 8,1 cm, db. 0,7 cm, š. rebra ok. 1,2 cm. 551 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9520/8 Odlomek ustja skledice temno sive 555 SE 160, sek. VI, kv. 20, barve z bež površino, ohr. v. 3,2 cm, inv. št. 9521/2 ohr. š. 4,6 cm, db. 0,6-1,6 cm. Del dna lonca oranžne barve, pr. d. 14,8 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, 552 SE 160, sek. VI, kv. 20, db. 0,75-0,9 cm. inv. št. 9517 Miniaturna posodica z uvihanim 556 SE 160, sek. VI, kv. 20, 548 SE 160, sek. VI, kv. 20, ustjem bež roza barve, pr. u. ok. 3 inv. št. 9521/1 inv. št. 9520/5 cm, pr. d. 2,6 cm, v. 2,9-3,5 cm, Dno posode svetlo sivo roza barve, Odlomek ostenja z okrasom, okras db. 0,2-0,4 cm. pr. d. 9,5 cm, ohr. v. 1,2 cm, je iz vodoravne linije plitvih vtiskov, db. 0,5-1,05 cm. svetlo sive barve z oranžno površi- no, ohr. v. 4,25 cm, ohr. š. 6,7 cm, db. 0,3 cm. 549 SE 160, sek. VI, kv. 20, inv. št. 9522/3 Odlomek ustja sklede s presegajočim držajem sive barve z rdečkasto po- vršino, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,5-0,8 cm, š. držaja 2,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 212 M 1:2 M 1:3 546 546 547 548 549 550 551 552 553 554 555 558 556 SE 160 546–556 SE 161 557, 558 213 SE 188 559 SE 188, sek. IV, kv. 1, 565 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9548/4 inv. št. 9175/1 in 9175/2 Del ustja lonca rdečkaste barve, Skodelica z ročajem kroglaste oblike pr. u. 19,1 cm, ohr. v. 4,7 cm, z zoženim vratom in rahlo izvihanim db. 0,6-0,75 cm. ustjem z vtisnjenim ”S” v. 6,7 cm, pr. u. 6,7 cm, pr. d. 6 cm, 560 SE 188, sek. IV, kv. 1, najš. pr. 9,3 cm, db. 0,4-0,75 cm. inv. št. 9548/6 Del ustja lonca sive barve z rjavo po- vršino, pr. u. 14 cm, ohr. v. 5 cm, db. 0,6-0,7 cm. 561 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9548/2 Del globoke sklede temno sive barve s sivo površino, pr. u. 12 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. 0,35-0,5 cm. 562 SE 188, sek. IV, kv. 1, 566 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9548/3 inv. št. 9540 Odlomek ustja posode sive barve, Del skodelice kroglaste oblike z zo- ohr. v. 5,05 cm, ohr. š. 6 cm, ženim vratom in rahlo izvihanim db. 0,6-0,7 cm. ustjem z vtisnjenim ”S” v. 6,2 cm, š. 6 cm, db. 0,4-0,5 cm. 563 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9548/5 Odlomek ustja posode temno sive barve z bež površino, ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,5-0,7 cm. 564 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9546 Miniaturna konična posodica temno sive barve, v. 4,6 cm, pr. u. 3,6 cm, pr. d. 1,3 cm, db. 0,35-0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 214 M 1:2 559 560 561 562 563 564 565 566 SE 188 215 567 SE 188, sek. IV, kv. 1, 571 SE 188, sek. IV, kv. 1, 575 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9541 inv. št. 9543 inv. št. 9552/1 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode z okra- Odlomek ostenja posode z bradavi- vzporednih vodoravnih brazdastih som slabo vidnih vtiskov, temno sive co sive barve z rjavo površino, ohr. v. vrezov temno sive barve, barve, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 2,1 cm, 5,95 cm, ohr. š. 4,3 cm, ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,4-0,5 cm. db. 0,65-0,8 cm. db. 0,5 cm. 576 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9552/2 Odlomek ostenja posode z bradavico sive barve z rjavo površino, ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 5,2 cm, 572 SE 188, sek. IV, kv. 1, db. 0,7 cm. inv. št. 9542 Odlomek ostenja posode z okrasom 577 SE 188, sek. IV, kv. 1, vzporednih vodoravnih vrezov, sive inv. št. 9552/3 568 SE 188, sek. IV, kv. 1, barve, ohr. v. 1,45 cm, ohr. š. 1,3 cm, Odlomek ostenja posode z bradavi- inv. št. 9544 db. 0,4 cm. co, sive barve z rjavo površino, Odlomek ostenja posode z okrasom ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,4 cm, navpičnih brazdastih vrezov in cik db. 0,8 cm. cak vrezov, temno sive barve z rdeč- kasto površino, ohr. v. 2,25 cm, 578 SE 188, sek. IV, kv. 1, ohr. š. 2,6 cm, db. 0,25 cm. 573   SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9553/2 inv. št. 9549 Odlomek ročaja sive barve z bež po- Odlomek ustja posode s presegajo- vršino, ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 4 cm, čim ročajem sive barve z rdečkasto db. 1 cm. površino, ohr. v. 6,6 cm, ohr. v. t ročajem 7,1 cm, ohr. š. 7 cm, 579 SE 188, sek. IV, kv. 1, db. 0,4-0,9 cm. inv. št. 9547 569 SE 188, sek. IV, kv. 1, Odlomek glinene uteži bež barve, inv. št. 9551 ohr. v. 5,2 cm, ohr. dl. 5,8 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom ohr. db. 3,1 cm. krožnih vezov in vtiskov, temno sive barve z rjavo površino, 580 SE 188, sek. IV, kv. 1, ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 3 cm, inv. št. 9550/2 db. 0,5-0,7 cm. Del dna in ostenja posode temno sive barve z rjavo rdečkasto površi- no, pr. d. 7 cm, najš. ohr. pr. 10 cm, ohr. v. 3,5 cm, db. 0,4-0,9 cm. 574 SE 188, sek. IV, kv. 1, inv. št. 9553/1 581 SE 188, sek. IV, kv. 1, Odlomek ostenja posode s tunelastin inv. št. 9550/1 ročajem temno sive barve z bež sivo Del dna in ostenja lonca z barboti- 570 SE 188, sek. IV, kv. 1, površino, ohr. v. 7,65 cm, nom svetlo sive barve z bež površi- inv. št. 9545 ohr. š. 7,8 cm, db. 0,8 cm, no, pr. d. 15,5 cm, najš. ohr. pr. 20,1 Odlomek ostenja posode z okrasom š. roč. 2,3 cm. cm, ohr. v. 9,9 cm, db. 0,8-1,6 cm. vodoravnih vtiskov temno sive barve z rjavo površino, ohr. v. 2 cm, ohr. š. 3,05 cm, db. 0,5-0,55 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 216 M 1:2 567 569 568 570 573 574 571 572 575 576 577 578 579 580 581 SE 188 217 SE 195 582 SE 195, sek. IV, kv. 18, 588 SE 195, sek. IV, kv. 18, 593 SE 205, sek. IV, kv. 21, 597   SE 205, sek. IV, kv. 21, inv. št. 9561/4 inv. št. 9559 inv. št. 9617 inv. št. 9620 Del ustja in ostenja skledice svetlo Del dna skledice z okrasom poševnih Odlomek ostenja posode z okra- Odlomek ustja posode z ročajem sive sive barve s svetlo rjavo površino, pr. vrezov in vtiskov, temno sive barve som iz gostih vzporednih vodorav- barve s svetlo rjavo površino, u. 16 cm, najš. pr. 16,8 cm, z rjavo površino, nekatere kanelure nih brazdastih vrezov, temno sive ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,5-0,7 cm. imajo še ohranjeno belo maso, barve, ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,3-0,6 cm, š. roč. 0,9 cm. pr. d. 5,8 cm, najš. ohr. pr. 9,6 cm, db. 0,4 cm. 583 SE 195, sek. IV, kv. 18, ohr. v. 1,8 cm, db. 0,65 cm. inv. št. 9561/2 Odlomek ustja posode svetlo sive barve, ohr. v. 5,25 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 1,1-1,3 cm. 584 SE 195, sek. IV, kv. 18, 589   SE 195, sek. IV, kv. 18, inv. št. 9557 inv. št. 9558 594 SE 205, sek. IV, kv. 21, Odlomek ustja sklede z držajem Del glinene uteži sive barve z oran- inv. št. 9621 598 SE 205, sek. IV, kv. 21, bež barve z rozasto površino, ohr. žno površino, ohr. v. 8,9 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 9616 v. 3,7 cm, ohr. v. z okrasom 4,9 cm, ohr. dl. 8,1 cm, db. 7,8 cm. dveh vodoravnih vrezov s kratki po- Glinen vijček z okrasom dvojnih rav- ohr. š. 6,6 cm, db. 0,75 cm, š. okra- ševni vtiski na obeh straneh, svetlo nih vrezov v obliki križa, temno sivo sa 1,8 cm. 590   SE 195, sek. IV, kv. 18, rjave barve, ohr. v. 1,9 cm, rdečkaste barve, pr. 6,55-6,8 cm, inv. št. 9563 ohr. š. 2,2 cm, db. 0,3 cm. v. 2,2 cm. 585 SE 195, sek. IV, kv. 18, Odlomek ostenja posode z bradavico inv. št. 9561/1 svetlo sive barve z oranžno površino, Odlomek ustja posode svetlo sive ohr. v. 7 cm, ohr. š. 5,3 cm, barve, ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 5,9 cm, db. 0-1,15-1,3 cm. db. 0,9-1,3 cm. 595 SE 205, sek. IV, kv. 21, SE 205 inv. št. 9613 586 SE 195, sek. IV, kv. 18, Majhna skledica z okrasom poševnih inv. št. 9561/7 591 SE 205, sek. IV, kv. 21, vrezov z motivom trikotnika, svetlo Odlomek ustja lonca sive barve z rja- inv. št. 9619 sivo bež barve, pr. u. 6,7 cm, vo površino, ohr. v. 4 cm, Del skodelice kroglaste oblike z zo- pr. d. 2,5 cm, v. 3,1 cm, 599 SE 205, sek. IV, kv. 21, ohr. š. 4,5 cm, db. 0,6-1,15 cm. ženim vratom in rahlo izvihanim db. 0,3-0,5 cm. inv. št. 9615 ustjem z okrasom vodoravnega vre- Del glinenega vijčka sive barve, 587 SE 195, sek. IV, kv. 18, za s kratkimi poševnimi vtiski pod pr. 6,3 cm, v. 1,8 cm. inv. št. 9565 ustjem in snopom vodoravnih vre- Odlomek ostenja posode z okrasom zov z kratkimi vtiski na trupu poso- navpičnih, poševnih brazdastih vre- de, svetlo rjave barve, pr. u. 10,8 cm, zov in vtiskov, v nekaterih kanelurah najš. pr. 12 cm, ohr. v. 3,2 cm, ohranjeni ostanki bele inkrustaci- db. 0,2-0,4 cm. je, temno sive barve z bež površino, 596 SE 205, sek. IV, kv. 21, ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 3 cm, inv. št. 9612 600   SE 205, sek. IV, kv. 21, db. 0,6 cm. Majhna posodica z okrasom kratkimi inv. št. 9614 poševnimi vrezi na robu ustja, rja- Odlomek glinenega vijčka sive barve ve barve, pr. u. 5,8 cm, pr. d. 2,1 cm, z bež površino, ohr. š. 6,8 cm, najš. ohr. pr. 6 cm, v. 3,7-3,8 cm, ohr. dl. 5,1 cm, ohr. v. 0,9 cm. 592 SE 205, sek. IV, kv. 21, db. 0,4-0,8 cm. inv. št. 9618 601   SE 205, sek. IV, kv. 21, Odlomek okrašenega ostenja skode- inv. št. 9622 lice z okrasom vodoravnih, navpič- Odlomek ročaja posode temno sive nih in polkrožnih brazdastih vrezov, barve s svetleje sivo površino, temno sive barve, ohr. v. 2,9 cm, ohr. v. 5,7 cm, š. 3,9 cm, db. 0,75 cm. ohr. š. 8,6 cm, deb, 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 218 M 1:2 582 583 584 585 586 587 588 589 590 591 592 593 597 596 594 595 598 600 599 601 SE 195 582–590 SE 205 591–601 219 SE 216 602 SE 216, sek. VI, kv. 25, 607 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9634 inv. št. 9646/2 Del ustja in ostenja sklede z okrasom Del ustja in ostenja lonca sive barve kratkih navpičnih vtiskov na najšir- z rjavkasto površino, ohr. v. 6,3 cm, šem delu sklede, temno sive barve z pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 15,6 cm, bež površino, ohr. v. 8,7 cm, db. 0,6-0,7 cm. pr. u. 28 cm, db. 0,5-0,7 cm. 603   SE 216, sek. VI, kv. 25, 605 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9635 inv. št. 9646/1 Del ustja in ostenja skledice z rahlim Del ustja in ostenja lonca sive barve barbotinastim okrasom temno sive z bež površino, ohr. v. 8,7 cm, barve z bež površino, ohr. v. 6,1 cm, pr. u. 35,8 cm, najš. ohr. pr. 36,2 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,4-0,9 cm. db. 0,5-0,75 cm. 604   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9636 606 SE 216, sek. VI, kv. 25, Del ustja lonca z rahlim barbotina- inv. št. 9646/4 stim okrasom svetlo sive barve z bež Del ustja lonca z bradavico sive bar- rdečkasto površino, ohr. v. 5,3 cm, ve z rahlo rdečkasto površino, pr. u. 19 cm, najš. ohr. pr. 19,3 cm, ohr. v. 4 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,6-0,9 cm. db. 0,4-0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 220 M 1:2 602 603 604 605 606 607 SE 216 221 608 SE 216, sek. VI, kv. 25, 612   SE 216, sek. VI, kv. 25, 616 SE 216, sek. VI, kv. 25, 620   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9646/3 inv. št. 9639 inv. št. 9644 inv. št. 9632 Odlomek ustja lonca svetlo sive bar- Odlomek ostenja posode z ročajem z Odlomek ostenja posode z okrasom Kamnit odbitek, dl. 0,8 cm, ve z bež površino, ohr. v. 6,6 cm, okrasom navpičnih vrezov, sivo rjave navpičnih vzporednih kanelur, rjave š. 0,55 cm, db. 0,15 cm. ohr. š. 5,3 cm, db. 0,5-0,8 cm. barve, ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3,7 cm, barve s sivo površino, ohr. v. 2,9 cm, db. 0,3-0,4 cm. ohr. š. 2,4 cm, db. 0,5 cm. 621   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9641 Del glinenega vijčka sive barve z bež površino, ohr. dl. 6,4 cm, 617   SE 216, sek. VI, kv. 25, ohr. š. 3,8 cm, ohr. db. 1,8 cm. 613   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9630 609 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9642 Kamnit odbitek, dl. 3,8 cm, inv. št. 9646/5 Odlomek ostenja posode z okras š. 1,5 cm, db. 0,4 cm. Odlomek ustja lonca bledo oranžne vzporednih vodoravnih brazdastih barve, ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 6,7 cm, vrezov, temno sive barve, db. 0,5-0,8 cm. ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,4 cm. 622   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9637 Odlomek ostenja trebušaste poso- de z bradavico sive barve z rjavo po- vršino, ohr. v. 9,8 cm, ohr. š. 9,8 cm, db. 0,6 cm. 610 SE 216, sek. VI, kv. 25, 614 SE 216, sek. VI, kv. 25, 618   SE 216, sek. VI, kv. 25, 623   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9646/7 inv. št. 9643 inv. št. 9631 inv. št. 9638 Odlomek ustja posode svetlo bež Odlomek ostenja posode z okrasom Kamnit odbitek, dl. 2,2 cm, š. 1 cm, Odlomek ostenja posode z bradavico barve, ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 5,2 cm, poševnih vrezov, sive barve, db. 0,25 cm. sive barve z rjavo površino, db. 0,7-2,2 cm. ohr. v. 1,2 cm, ohr. š. 2 cm, ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 6,2 cm, db. 0,35 cm. db. 0,6-0,7 cm. 615 SE 216, sek. VI, kv. 25, 611 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9645 619   SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9646/22 Odlomek ostenja posode z okraso inv. št. 9633 624   SE 216, sek. VI, kv. 25, Odlomek ustja posode z bradavi- cik-cak vrezov, sive barve s temno Kamnit odbitek, dl. 1,7 cm, inv. št. 9640 co sive barve z oranžkasto površino, rjavo površino, ohr. v. 1,7 cm, š. 1,25 cm, db. 0,4 cm. Noga posode bež barve, ohr. v. 1,7 ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 3,1 cm, ohr. š. 2 cm, db. 0,45 cm. cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,4-1,4 cm. db. 0,6 cm. 625 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9649/6 Odlomek ostenja posode z bradavico sive barve z bež površino, ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,7-2,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 222 M 1:2 M 1:1 617–620 608 609 610 612 611 613 614 615 617 618 616 619 620 622 621 623 624 SE 216 223 626 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9648/2 Odlomek ostenja posode z ročajem sive barve, ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 4,3 cm, db. 0,6 cm. 627 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9649/2 Del ostenja lonca z bradavico sive barve z rdečkasto površino, ohr. v. 5,6 cm, najš. ohr. pr. 18,9 cm, db. 0,7 cm. 628 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9649/1 Del ostenja posode z bradavico sive barve z bež površino, ohr. v. 5 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,7-0,8 cm. 629 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9647/2 Del dna lonca sive barve z rjavkasto površino, ohr. v. 4,7 cm, pr. d. 14 cm, najš. ohr. pr. 18,6 cm, db. 1-1,5 cm. 630 SE 216, sek. VI, kv. 25, inv. št. 9647/1 Del dna posode sive barve s svetlo rjavo površino, ohr. v. 3,9 cm, pr. d. 14 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, db. 0,7-2,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 224 M 1:2 626 625 627 628 629 630 SE 216 225 SE 230/232 631 SE 230, sek. I, kv. 4, 635 SE 230, sek. I, kv. 4, 638 SE 230, sek. I, kv. 4, 642 SE 230, sek. I, kv. 4, inv. št. 9658 inv. št. 9661 inv. št. 9669/2 inv. št. 9670 Trebušast vrč z ročajem in rahlo us- Odlomek ostenja skledice z okra- Odlomek ostenja skledice z okrasom Odlomek ostenja posode z bradavico ločenim in izvihanim ustjem. Poso- som vodoravnih vrst brazdastih vre- poševnih vrezov, temno sive barve z bež barve, ohr. v. 3,4 cm, da je bogato okrašena z brazdastim zov, temno sive barve z rjavo povr- rjavo površino, ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,6 cm. vrezom v izvedbi visečih trikotnikov šino, ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 1,9 cm, ohr. š. 1,3 cm, db. 0,35-0,45 cm. in z dolblenim okrasom cikcaka, te- db. 0,25 cm. mno sive barve, ohr. v. 6,8 cm, pr. u. 10,8 cm, najš. pr. 13,4 cm, db. 0,2-0,7 cm. 643 SE 230, sek. I, kv. 4, 639 SE 230, sek. I, kv. 4, inv. št. 9664 inv. št. 9667/1 Kamniti odbitek, dl. 2 cm, š. 1 cm, Del ustja lonca temno sive barve z db. 0,1 cm. rjavo površino, ohr. v. 7,8 cm, pr. u. 30 cm, db. 0,7-0,9 cm. 632 SE 230, sek. I, kv. 4, 636 SE 230, sek. I, kv. 4, inv. št. 9667/8 inv. št. 9659 Del ustja z okrasom poševnih vrezov Odlomek ostenja skledice z okrasom in vbodov temno sive barve s sivo navpičnih brazdastih vrezov obliki rjavo površno, ohr. v. 1 cm, cik-caka, sivo rjave barve, ohr. v. 2,1 pr. u. 14 cm, db. 0,35 cm. cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,4-0,5 cm. 640 SE 230, sek. I, kv. 4, 644 SE 230, sek. I, kv. 4, inv. št. 9667/2 inv. št. 9663 Del ustja lonca bež barve, Kamniti odbitek, dl. 1,2 cm, 633 SE 230, sek. I, kv. 4, ohr. v. 3,4 cm, pr. u. 20 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm. inv. št. 9665/2 db. 0,7 cm. Odlomek ustja skledice z okras vo- doravnih vrezov, temno sive barve, 637 SE 230, sek. I, kv. 4, ohr. v. 0,35 cm, ohr. š. 1 cm, inv. št. 9669/1 db. 0,3 cm. Odlomek ostenja skledice z okra- 645 SE 230, sek. I, kv. 4, som vodoravnih vrst brazdastih vre- inv. št. 9662 zov, temno sive barve z rjavo po- Kamniti odbitek, dl. 1 cm, vršino, ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,2 cm, 641   SE 230, sek. I, kv. 4, š. 0,85 cm, db. 0,8 cm. db. 0,5 cm. inv. št. 9666 Odlomek ostenja posode z bradavi- 634 SE 230, sek. I, kv. 4, co svetlo rjave barve, ohr. v. 3,7 cm, inv. št. 9665/1 ohr. š. 3,7 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ustja skledice z okrasom vodoravnih vrezov, temno sive bar- ve, ohr. v. 1,65 cm, ohr. š. 1,4 cm, db. 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 226 M 1:2 M 1:1 643–645 631 632 633 634 635 636 637 638 639 640 643 645 641 642 644 SE 230/232 227 646 SE 232, sek. I, kv. 4, 651 SE 232, sek. I, kv. 4, 655 SE 273, sek. I, kv. 19-20, 660 SE 358, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9675/2 inv. št. 9677 inv. št. 9725/2 inv. št. 9817 Del ustja lonca sive barve, Odlomek ostenja lonca z bradavico Odlomek ostenja posode z rebrom in Odlomek ustja s tunelastim ročajem ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 22 cm, sive barve z bež površino, vtiski temno sive barve, ohr. v. 5,2 sive barve z bež oranžno površino, db. 0,5 cm. ohr. v. 7,8 cm, ohr. š. 7,8 cm, cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,4-0,7 cm, ohr. v. 3,95 cm, ohr. š. 5,15 cm, db. 0,8 cm. š. rebra 2 cm. db. 0,45 cm. 647 SE 232, sek. I, kv. 4, SE 422 inv. št. 9675/4 Odlomek ustja lonca rjave barve, SE 345 661 SE 422, sek. IV, kv. 20, ohr. v. 5,55 cm, ohr. š. 3,6 cm, inv. št. 9872 db. 0,8 cm. 656 SE 345, sek. VII, kv. 26, Bakreno šilo zelene barve, baker, 652 SE 232, sek. I, kv. 4, inv. št. 9802 ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 0,05 cm. 648 SE 232, sek. I, kv. 4, inv. št. 9672 Odlomek ustja lonca temno sive bar- inv. št. 9674 Kamniti odbitek, dl. 2,55 cm, ve, ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 7,1 cm, Odlomek ostenja skledice z okrasom š. 1,4 cm, db. 0,3 cm. db. 0,7-2 cm. vzporednih navpičnih vrezov ter navpičnih vrst trikotnih vtiskov, te- mno sive barve, ohr. v. 1,4 cm, ohr. š. 1,8 cm, db. 0,3-0,4 cm. SE 273 657 SE 345, sek. VII, kv. 26, 649 SE 232, sek. I, kv. 4, 653 SE 273, sek. I, kv. 19-20, inv. št. 9801/1 inv. št. 9673/2 inv. št. 9720 Odlomek rebra posode z vtiski oran- Odlomek ostenja skledice z okrasom Odlomek ostenja posode z rebrom in žno bež barve, ohr. v. 2 cm, vodoravnih vrezov z majhnimi vti- vtiski temno sive barve s temno sivo ohr. dl. 4,9 cm, db. do 1,4 cm. ski, temno sive barve, ohr. v. 1,5 cm, rjavo površino, ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 1,5 cm, db. 0,3 cm. ohr. š. 6,1 cm, db. 0,7 cm. SE 277 658 SE 345, sek. VII, kv. 26, 654 SE 273, sek. I, kv. 19-20, inv. št. 9801/2 inv. št. 9725/1 Odlomek rebra posode z vtiski svetlo Odlomek ostenja posode z rebrom in rjavo oranžne barve, ohr. v. 2,25 cm, 650 SE 232, sek. I, kv. 4, vtiski sive barve z bledo rjavo povr- ohr. dl. 3,1 cm, ohr. db. 1 cm. inv. št. 9673/1 šino, ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 6 cm, Odlomek ostenja skledice z okrasom db. 0,75-0,8 cm, š. rebra 2 cm. vodoravnih vrezov z majhnimi vtiski, temno sive barve, ohr. v. 1,65 cm, ohr. š. 1,9 cm, db. 0,25 cm. SE 358 659 SE 358, sek. IV, kv. 3, inv. št. 9816 Glinen valjast predmet bež barve, v. 3,7 cm, š. 3 cm, pr. na sredi 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 228 M 1:1 652 M 1:2 646 647 648 649 650 651 652 654 655 653 656 657 658 661 659 660 SE 230/232 646–652 SE 273 653 SE 277 654, 655 SE 345 656–658 SE 358 659, 660 SE 442 661 229 Rimsko obdobje SE 1 SE 3 SE 155 662 SE 1, sek. I, kv. 20, inv. št. 8610 667 SE 1, sek. V, kv. 28, 670 SE 3, sek. VI, kv. 3, inv. št. 9268 673 SE 155, sek. V, kv. 28, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 8960/2 Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 9507 metličenja oz. glavničenja temno Odlomek ravnega ustja in ostenja glavničenja, svetlo rjave barve s te- Del ravnega dna namizne posode sive barve z rjavo površino, ohr. v. posode temno sive barve z rjavo po- mno rjavo površino, ohr. v. 4,55 cm, oranžne barve, pr. d. 10 cm, 1,3 cm, ohr. š. 4,4 cm, vršino, ohr. v. 4,15 cm, ohr. š. 7 cm, db. 0,55 cm. ohr. v. 2,1 cm, db. 0,25-1,1 cm. db. 0,5-0,8 cm. ohr. š. 5,8 cm, db. 0,7-0,9 cm. 674 SE 155, sek. V, kv. 28, 668 SE 1, sek. V, kv. 28, inv. št. 9509/1 inv. št. 8730/1 Del ustja in vratu lonca temno sive Del ravnega ustja in ostenja poso- barve z rjavo površino, pr. u. 12 cm, de z luknjičasto površino temno sive ohr. v. 3,5 cm, db. 0,3-0,5 cm. 663 SE 1, sek. IV, kv. 21, barve z rjavo površino, inv. št. 8884 pr. u. 15,5 cm, najš. pr. 18,9 cm, 671 SE 3, sek. VI, kv. 3, inv. št. 9267 Odlomek ostenja posode z okrasom ohr. v. 3,1 cm, db. 0,8 cm. Odlomek ostenja posode z okrasom glavničenja temno sive barve z rjavo glavničenja, svetlo rjave barve s te- površino, ohr. v. 2,8 cm, mno rjavo površino, ohr. v. 3,15 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 1-1,1 cm. ohr. š. 3,3 cm, db. 0,6 cm. 664 SE 1, sek. VII, kv. 27, inv. št. 9062 675 SE 155, sek. V, kv. 28, Odlomek ostenja posode z okrasom inv. št. 9509/2 glavničenja sive barve z rjavo povr- Odlomek ostenja posode temno sive šino, ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 5,3 cm, 669 SE 1, sek. V, kv. 28, barve z rjavo površino, db. 0,7 cm. inv. št. 8961/1 ohr. v. 2,45 cm, ohr. š. 3,7 cm, Del dna in ostenja posode rjave bar- SE 151 db. 0,9 cm. 665 SE 1, sek. V, kv. 28, ve s sivo površino, pr. d. 14 cm, najš. inv. št. 8959 ohr. pr. 26,7 cm, ohr. v. 3,8 cm, 672 SE 151, sek. III, kv. 27-28, Odlomek profiliranega ustja in oste- db. 0,6-1 cm. inv. št. 9505 nja posode roza oranžne barve, Odlomek ostenja posode z okrasom ohr. v. 2 cm, ohr. š. 3,4 cm, glavničenja, svetlo sive barve, db. 0,7 cm. ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,8 cm. 666 SE 1, sek. V, kv. 28, inv. št. 8960/1 Del ravnega ustja in ostenja hramb- nega lonca z luknjičasto površino bledo rdečkaste barve, ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 35 cm, db. 0,4-1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 230 M 1:2 665 663 664 662 666 667 668 669 670 671 672 673 674 675 SE 1 662–669 SE 151 672 SE 3 670, 671 SE 155 673–675 231 SE 213 SE 332 676 SE 213, sek. VI, kv. 28, 681   SE 222, sek. VI, kv. 28, 685 SE 332, sek. VII, kv. 27, inv. št. 9624/1 inv. št. 9654 inv. št. 9785/6 Odlomek ostenja posode sive barve z Odlomek izvihanega ustja posode Odlomek okrašenega ostenja poso- rjavo rdečkasto površino, z luknjičasto površino, sive barve v de z okrasom vodoravnega glavni- ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,5 cm, prelomu in z rjavo površino, čenja temno sive barve s svetlo sivo db. 0,6-0,8 cm. ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3,4 cm, površino, ohr. v. 5,5 cm, ohr. š. 6 cm, db. 0,6-0,75 cm. db. 0,9 cm. 677 SE 213, sek. VI, kv. 28, inv. št. 9624/2 686 SE 332, sek. VII, kv. 27, Odlomek ostenja posode temno sive inv. št. 9785/1 in 9785/2 barve z rjavo površino, Del ostenja lonca z okrasom z okra- ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 3,3 cm, som vodoravnega glavničenja temno db. 0,8 cm. sive barve, ohr. v. 5,7 cm, najš. ohr. pr. 34 cm, db. 0,8 cm. SE 222 687 SE 332, sek. VII, kv. 27, 678   SE 222, sek. VI, kv. 28, 682 SE 222, sek. VI, kv. 28, inv. št. 9786/1 inv. št. 9656/1 inv. št. 9656/3 Del ostenja lonca temno sive barve z Odlomek ostenja posode svetlo rja- Odlomek ostenja posode svetlo rja- rjavo površino, najš. ohr. pr. 30 cm, ve barve, ohr. v. 5 cm, ohr. š. 5,6 cm, ve barve, ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4 cm, ohr. v. 4,5 cm, db. 0,6 cm. db. 0,95 cm. db. 0,9 cm. 688 SE 332, sek. VII, kv. 27, 679   SE 222, sek. VI, kv. 28, SE 291 inv. št. 9786/2 inv. št. 9656/2 Del ostenja posode rjave barve, najš. Odlomek ostenja posode sive barve s 683 SE 291, sek. I, kv. 27, ohr. pr. 30 cm, ohr. v. 3,9 cm, svetlo rjavo površino, ohr. v. 4,3 cm, inv. št. 9751 db. 0,5 cm. ohr. š. 4,2 cm, db. 0,55-0,7 cm. Del dna posode z okrasom polkro- žnih reber, svetlo sive barve, 680   SE 222, sek. VI, kv. 28, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 15,8 cm, inv. št. 9655 ohr. v. 3,6 cm, db. 0,8-1 cm. Odlomek ravnega ustja lonca z lu- knjičasto površino, oranžne barve v 684 SE 291, sek. I, kv. 27, prelomu in s sivkasto površino, ohr. inv. št. 9752 v. 3,8 cm, ohr. š. 4,6 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom db. 0,5-0,8 cm. vodoravnega glavničenja svetlo sive barve, ohr. v. 4,45 cm, ohr. š. 3,3 cm, db. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 232 M 1:2 677 678 676 679 680 681 682 683 685 684 686 687 688 SE 213 676, 677 SE 291 683, 684 SE 222 678–682 SE 332 685–688 233 Gradivo s površinskih pregledov Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije. Okrajšave KAL Kalinovnjek ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije pr. premer v. višina š. širina db. debelina dl. dolžina 1 KAL ZE 27A 8 KAL ZE 41A 14 KAL ZE 23A 19 KAL ZE 39B Okrogel izbočen gumb iz bele plasti- Plastični pokrov steklenice rdeče Del prazgodovinskega ročaja; v. 3,8 Del stožčastega prazgodovinskega ke z železno zanko za pritrditev; barve; v. 1 cm, pr. 3 cm. cm, š. 3,4 cm, db. 1,4 cm; barva vijčka z ravno spodnjo ploskvijo; db. 0,6 cm, pr. 1,1 cm. preloma temno siva 5YR 4/1, bar- db. 2 cm, pr. 4,5 cm; barva preloma 9 KAL ZE 16B va površine svetlo rdečkasto rjava siva 5YR 5/1, barva površine svetlo 2 KAL ZE 17D Plastični čep belkaste barve; 5YR 6/4. rožnata 5YR 7/4. Pokrivalo figurice v obliki turbana iz v. 0,8 cm, pr. 3 cm. svetlo zelene plastike; dl. 3,3 cm, 15 KAL ZE 25B š. 3,1 cm, v. 2,3 cm. 10 KAL ZE 35A Del noge in ostenja prazgodovinske Plastični pokrov-čep bele barve z posode na nogi; v. 5 cm, š. 11,1 cm; 3 KAL ZE 28D malim ročajem na robu; na zgornji barva preloma rožnato siva 5YR 6/2, Figurica želve iz zelene plastike; površini napis pod logotipom Lju- barva površine svetlo rdečkasto siva š. 2,2 cm, db. 2 cm, v. 3,8 cm. bljanskih mlekarn: Mercator / Lju- 5YR 5/2. bljanske mlekarne / p. o. Tolstojeva 4 KAL ZE 30B 68 Ljubljana / KREM SLADOLED ČOKO- 16 KAL ZE 31B Del enovrstnega glavnika iz temno LADA / Vsebuje 8 % m.m. / 14 % do- Del prazgodovinskega trakastega sive marmorizirane plastike; datnega sladkorja / do 0,5 % stabili- ročaja s čepom na spodnjem koncu; dl. 4,8 cm, db. 0,4 cm, v. 1,5 cm. zat. in emulgat. / Neto 60g; dl. 5,9 cm, š. 3-3,5 cm, db. 1,1 cm; v. 0,7 cm, pr. 3,8 cm. barva preloma siva 5YR 6/1, barva 5 KAL ZE 27A površine temno siva 5YR 4/1. Del držala pisala iz črne plastike z 11 KAL ZE 7B svetlo sivo kapico; dl. 4,8 cm, Plastični nastavek tube svetlo rde- 17 KAL ZE 35C pr. 0,7 cm. če barve s kapico bele barve; dl. na- Del prazgodovinskega trakastega stavka 2,5 cm, pr. nastaka spodaj obroča?; dl. 8,5 cm, š. 6,5 cm, 6 KAL ZE 31B 1 cm, dl. kapice 2,1 cm, pr. kapice db. 1,2 cm; barva preloma svetlo Del medeninastega tulca naboja ka- 0,9-1,1 cm. siva 5YR 5/1, barva površine svetlo libra 12 mm z ohranjeno netilko; rdečkasto rjava 5YR 6/3. dl. 3,2 cm. 12 KAL ZE 7B Retuširan odbitek iz rjavega roženca; 18 KAL ZE 39E 7 KAL ZE 28B dl. 4 cm, š. 2,2 cm, db. 1,1 cm. Del polkrožno izbočenega prazgo- Plastični pokrov steklenice z notra- dovinskega vijčka z ravno spodnjo njim navojem zelene barve in logo- 13 KAL ZE 29A ploskvijo in linijskim okrasom vrste tipom v obliki treh rdečih src (Ra- Del ustja in vratu prazgodovinskega vbodov na zgornjem zunanjem robu; denska) na vrhu; v. 1,4 cm, pr. 3 cm. lonca; v. 5,9 cm, š. 6,5 cm, db. 0,8-1 db. 2 cm, pr. 3,7 cm; barva prelo- cm, pr. ustja 12 cm; barva preloma ma siva 5YR 7/4, barva površine siva siva 5YR 5/1, barva površine svetlo 5YR 5/1. rdečkasto rjava 5YR 6/4. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 234 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 17 16 18 19 235 20 KAL ZE 37A 28 KAL ZE 2C Del odebeljenega, rahlo profilira- Del odebeljenega izvihanega ustja in nega izvihanega ustja in vratu lonca vratu lonca; dl. 3 cm, v. 2,8 cm, prevlečenega znotraj z glazuro oliv- pr. 20,8 cm; barva preloma svetlo ne barve; dl. 5,1 cm, v. 2,3 cm, rdečkasto rjava 5YR 6/4. pr. 12,6 cm; barva preloma zelo sve- tlorjava 10YR 7/4. 29 KAL ZE 36C Del močno izvihanega ustja in vratu 21 KAL ZE 24B lonca; dl. 4,7 cm, v. 2,1 cm, Del izvihanega ustja in vratu lon- pr. 20 cm; barva preloma rdečkasto ca prevlečenega znotraj in po zuna- rjava 5YR 7/8. njem robu ustja z glazuro temno rja- ve barve; dl. 3 cm, v. 3,4 cm, 30 KAL ZE 35C pr. 14 cm; barva preloma rožnato Del ustja in oboda sklede, znotraj siva 7.5YR 7/2. in zunaj prevlečene z glazuro sve- tlo oker barve; dl. 3,8 cm, v. 3,3 cm, 22 KAL ZE 38B pr. 33,6 cm; barva preloma rožna- Del profiliranega izvihanega ustja ta 5YR 7/3. in vratu lonca prevlečenega zno- traj in zunaj z glazuro temno rjave barve; dl. 3,7 cm, v. 2,2 cm, pr. 14,4 cm; barva preloma rdečkasto rume- na 5YR 7/6. 23 KAL ZE 42D Del izvihanega ustja in vratu lonca prevlečenega znotraj z glazuro te- mno rjave barve in zunaj z glazuro zelene barve; dl. 4,5 cm, v. 2 cm, pr. 14 cm; barva preloma temno siva 5YR 4/1. 24 KAL ZE 23D Del močno izvihanega ustja in vratu lonca; dl. 3,5 cm, v. 2,5 cm, pr. 19,7 cm; barva preloma rožnato siva 5YR 7/2. 25 KAL ZE 13B Del močno izvihanega profiliranega ustja in vratu lonca; dl. 2,9 cm, v. 2,3 cm, pr. 14 cm; barva preloma rdečkasto rumena 7.5YR 7/6. 26 KAL ZE 7E Del močno izvihanega ustja in vratu lonca, znotraj in zunaj prevlečenega z glazuro olivnorjave barve, po ustju in vratu pa z zeleno glazuro; dl. 4,3 cm, v. 2,9 cm, pr. 15,4 cm; barva preloma svetlo siva 7.5YR 7/1. 27 KAL ZE 31A Del izvihanega, profiliranega ustja in vratu lonca; dl. 4,2 cm, v. 2,7 cm, pr. 18,8 cm; barva preloma rdečka- sto rumena 5YR 7/6. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 236 M 1:2 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 237 31 KAL ZE 4A 40 KAL ZE 11C Del ustja in oboda sklede, znotraj in Gumb pokrovke prevlečene zunaj z zunaj po robu prevlečene z glazuro rdeče rjavo glazuro; v. 3 cm, pr. 2,5 zelenkasto bele barve; dl. 3,5 cm, cm; barva preloma rožnata 5YR 8/3. v. 2,8 cm, pr. 31,6 cm; barva prelo- ma rožnata 5YR 8/4. 32 KAL ZE 20B Del ustja in profiliranega oboda sklede, znotraj in zunaj prevlečene z glazuro rjave barve z zelenim okra- som v notranjosti; dl. 3 cm, v. 2,2 cm, pr. 30 cm; barva preloma rdečkasto rumena 5YR 7/8. 33 KAL ZE 29D Del uvihanega ustja in oboda sklede, znotraj in zunaj po robu prevlečene z glazuro zelene barve; dl. 4,2 cm, v. 2,1 cm, pr. 31,6 cm; barva prelo- ma rožnata 5YR 7/6. 34 KAL ZE 29B Del izvihanega odebeljenega ustja in oboda sklede, znotraj in zunaj pre- vlečene z glazuro bele barve; dl. 3 cm, v. 2,5 cm, pr. 34,4 cm; bar- va preloma rdečkasto rumena 5YR 6/8. 35 KAL ZE 53A Del porcelanaste skodelice s sledjo pritrditve ročaja; dl. 2,7 cm, v. 4 cm, pr. 10,8 cm. 36 KAL ZE 32E Del roba in ploskve malega krožni- ka prevlečenega znotraj in po robu z zeleno glazuro; dl. 3,3 cm, v. 2,6 cm, pr. 17 cm; barva preloma rdečkasto rumena 5YR 7/6. 37 KAL ZE 1E Del roba in ploskve pokrovke; dl. 3,8 cm, v. 3,2 cm, pr. 20,6 cm; barva preloma svetlo siva 5YR 7/1. 38 KAL ZE 21E Gumb pokrovke; v. 2,2 cm, pr. 4,9 cm; barva preloma rdečkasto rume- na 5YR 7/6. 39 KAL ZE 26B Gumb pokrovke; v. 2 cm, pr. 3,8 cm; barva preloma rožnato siva 5YR 6/2. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjem pri Turnišču 238 M 1:2 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 239 Analize Zooarheološke analize kostnih 43 Zastopanost raziskanih živalskih vrst. ostankov govedo ( Bos sp. ) 25,42% Zdravka Hincak ostanki neidentificiranih kosti živalskega porekla 59,32% mali prežvekovalci: ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) 6,78% glodalci ( Rodentia) 6,78% veliki prežvekovalci ( Ruminantia) 1,70% od tega domače govedo ( Bos taurus, L. ) 43% V analizo je zajetih 118 kostnih odlomkov živali, ki izvirajo iz enajstih stratigrafskih enot na bakrenodobnem najdišču Kali- novnjek. Stopnja ohranjenosti vzorcev je zelo nizka, za 59,32 % drobnih fragmentov ni mogoče določiti taksonomske pripadno- sti. Dolžina takih vzorcev ne presega 3 mm. Nepoškodovani vzorci kosti predstavljajo izjemo znotraj celotne- ga fragmentiranega materiala. Določeno je najmanjše število osebkov na najdišču, ki znaša tri živali: domače govedo ( Bos taurus, L.), zajec ( Lepus europaeus, L.) in mali prežvekovalci: ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ). Po odstotku zastopanosti sledijo fragmenti kosti glodalcev ( Ro- Žgani fragmenti kosti so prisotni z visokih 64,41 % (sl. 42). Barva dentia) in malih prežvekovalcev, kamor sodijo ovca, koza in srna kosti se nahaja v razponu od sivo črne, sive do sivo bele in bele ( Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) s 6,78 %. barve z rožnatim odtenkom, kar pomeni zelo različno tempera- Veliki prežvekovalci ( Ruminantia) so zajeti z 1,69 % in obsega- turo žganja, od 200 do 1000˚ C. Povprečno je barva vzorca sive do jo ostanke divjega/domačega goveda ( Bos primigenius, Boj./Bos sivo bele barve, kar je značilno za temperaturo žganja od 600 do taurus, L.) ali jelena ( Cervus elaphus, L.), za katere ni bilo mogo-800˚ C. če natančno določiti vrste. 42 Številčni odnos nežganih in žganih kostnih odlomkov na najdišču. 44 Odstotna zastopanost kostnih ostankov po stratigrafskih enotah. nežgane kosti 42 rebra ( costae) 4,17% žgane kosti 76 nedoločni fragmenti kosti 42,51% dolge kosti (ossa longa) 28,33% Vzorci so bili analizirani s pomočjo primerjalnega gradiva (Cohen/ kosti zadnje noge:stegnenica (femur) in golenica (tibia) 10,83% Serjeantson 1986; Hillson 1992; Kolda 1936; Nickel et al. 1986; kost zapestja (os carpi) 0,83% Struska 1903; Schmid 1972; von den Driesch 1976). Rezultati pro- kosti lobanje (ossa cranii) 10,00% centualne zastopanosti vzorcev posameznih živalskih vrst (sl. 43) pogačica (patella) 0,83% kažejo, da so najpogostejši taksonomsko nedoločeni fragmen- koželjnica (radius)/ podlahtnica (ulna) 1,67% ti kosti z 59,32 %. Sledijo odlomki kosti goveda s kar 25,42 %, od vretence (vertebra). 0,83% tega na domače govedo ( Bos taurus, L.) odpade 43 %. Po pro- centu zastopanosti sledijo fragmenti kosti glodalcev ( Rodentia) in malih prežvekovalcev, kamor sodijo ovca, koza in srna ( Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) s 6,78 %. Veliki prežvekovalci ( Ruminantia) so zajeti z 1,69 % in obsegajo ostan- ke divjega/domačega goveda ( Bos primigenius, Boj./Bos taurus, L.) ali jelena ( Cervus elaphus, L.) za katere ni bilo mogoče na- tančno določiti vrste. Največje število kostnih ostankov je zastopanih v SE 111 (21,19 %), sledijo pa SE 15 (18,64 %), SE 230 (15,25 %), SE 392 (11,86 %) in SE 161 (10,17 %), kakor je prikazano na sl. 44. Vsaka naslednja Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 240 stratigrafska enota zajema manj kakor 10 vzorcev in skupaj 45 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču. predstavljajo 22,9 %. Legenda na desni strani v grafu 3 kaže po- SE 1 0,85% SE 230 15,25% samezne stratigrafske enote (pr. SE 1, SE 15, SE 85 itd.). SE 15 18,65% SE 263 5,93% Pomembne podatke za statistiko nam nudi prikaz pogostnosti SE 85 7,63% SE 267 0,85% najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču (sl. 45). Najšte- SE 111 21,19% SE 392 11,86% vilčnejše so najdbe odlomkov kosti brez taksonomske določitve, SE 119 2,54% SE 188 (3) 5,08% kar 51,42 %, kar kaže na zelo fragmentirane vzorce najdišča. Sle- SE 161 10,17% dijo fragmenti diafiz dolgih kosti ( ossa longa) z 28,33 % in ko- sti zadnje noge z 10,83 %; v tem so razen fragmentov stegnenic ( femur) prisotni še odlomki golenice ( tibia) z 38,5 %. Neznatno manjši odstotek z 10 % zajemajo fragmenti kosti lobanje ( ossa cranii). Ostale skupine pripadajo sporadičnim najdbam: odlomek diafize koželjnice ( radius) ali podlahtnice ( ulna) z dvema odlo- mkoma ter kosti zapestja ( os carpi), pogačica ( patella) in vreten-ce ( vertebrae) s po enim odlomkom. Seznam vzorcev 1. Sek. IV, kv. 18, SE 1 6. Sek. V, SE 111, kv. 2, flot. 10 Število vzorcev: Opis: ohranjena sta dva fragmen- Masa vzorca: 11g Masa vzorca: 52g Fragmenti kosti živalskega porekla: 12 ta dolge kosti ( ossa longa). Večji od- Število vzorcev: Število vzorcev: Opis: ohranjeni so žgani fragmen- lomek verjetno predstavlja odlomek Domače govedo ( Bos taurus, L.). Govedo ( Bos sp.): 16 ti lobanj, fragmenti dolge kosti, od- proksimalne epifize golenice ( tibia) Opis: ohranjen je odlomek diafize Opis: ohranjeni so fragmenti dolgih lomek telesa vretenca, zelo majhen večje živali, medtem ko je drugi vzo- stegnenice ( femur), najverjetneje do- kosti ( ossa longa) živalskega porekla. odlomek proksimalne epifize gole- rec del diafize dolge kosti. Barva kosti mačega goveda ( Bos taurus, L.). Največje število vzorcev so odlomki nice ( tibia). je rjavo bela do bela. diafiz stegnenice ( femur), najveje- 2. Sek. I-II, kv. 7, SE 15, flot. 1 tneje goveda ( Bos sp.). Odlomek di- 10. Sek. IV, kv. 1, SE 188 (SE 3), 13. Sek. VI, kv. 25, SE 216, Masa vzorca: 5g stalne epifize stegnenice ( femur) je VZ. 17 flot. 29 Število vzorcev: ohranjen v zelo majhnem odlomku Masa vzorca: 8g Masa vzorca: 21g Drobni žgani fragmenti kosti žival- in pripada govedu ( Bos sp.). Število vzorcev: Število vzorcev: skega porekla: 18 Mali prežvekovalci: ovca, koza ali Fragmenti kosti večje živali Opis: ohranjeni so fragmenti dolgih 7. Sek. V, kv. 3–4, SE 119, srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Opis: ohranjeni so žgani drobni fra- kosti živalskega porekla. Barva kosti je flot. 12 Capreolus capreolus, L.): 1 gmenti kosti večje živali. Večinoma v razponu od sivo bele do bele barve. Masa vzorca: 4g Govedo ( Bos sp.): 3 so prisotni ostanki dolgih kosti ( ossa Število vzorcev: Opis: ohranjeni so fragmenti žganih longa). Barva kosti je bela. 3. Sek. I-II, kv. 7, SE 15, VZ. 1 Mali prežvekovalci: ovca, koza ali kosti: odlomek kosti zapestja ( ossa Masa vzorca: 2g srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; carpi) malih prežvekovalcev ovce ali 14. Sek.I, kv. 4, SE 230, VZ. 23 Število vzorcev: Capreolus capreolus, L.): 3 koze ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.), Masa vzorca: 0,5g Drobni žgani fragmenti kosti žival- Opis: ohranjeni so drobni fragmen- trije fragmenti telesa reber ( corpus Število vzorcev: skega porekla: 5 ti žganih kosti živalskega porekla. costae) večje živali, najverjetneje go- Fragmenti kosti živalskega porekla: 7 Opis: ohranjeni so fragmenti dolgih Tri fragmente lahko določimo: od- veda ( Bos sp.). Barva kosti je rjavo Opis: zelo drobni fragmenti kosti lo- kosti živalskega porekla. Barva kosti je lomek diafize golenice ( tibia) in dva bela do bela. banje ( cranium) živalskega porekla. v razponu od sivo bele do bele barve. fragmenta diafiz koželjnice ali pod- lahtnice ( radius/ulna) malega pre- 11. Sek. IV, kv. 1, SE 188 (SE 3), 15. Sek. I, kv. 4, SE 230, flot. 30, 4. Sek. III, kv. 19, SE 85, flot. 8 žvekovalca: ovce, koze ali srne ( Ovis VZ. 18 Masa vzorca: 5g Masa vzorca: 1g aries, L., Capra hircus, L.; Capreolus Masa vzorca: 7g Število vzorcev: Število vzorcev: capreolus, L. ). Število vzorcev: Mali prežvekovalci: ovca, koza ali Drobni žgani fragmenti kosti žival- Veliki prežvekovalec ( Ruminantia)?: 14 srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; skega porekla: 9 8. Sek. V, kv. 2, SE 161, flot. 14 Opis: ohranjeni so žgani drobni fra- Capreolus capreolus, L.): 3 Opis: ohranjeni so drobni žgani fra- Masa vzorca: 2g gmenti dolgih kosti večje živali, naj- Mali glodalci ( Rodentia): 8 gmenti kosti živalskega porekla. Število vzorcev: verjetneje velikega prežvekovalca Opis: ohranjeni so fragmenti žganih Žgani fragmenti kosti živalskega porekla. ( Ruminantia)? Barva kosti je rjavo kosti živalskega porekla. Večji fra- 5. Sek. V, SE 111, kv. 2, VZ. 13 Opis: ohranjeni so zelo drobni fra- bela do bela. gmenti diafiz dolgih kosti ( ossa lon- Masa vzorca: 16g gmenti žganih kosti živalskega po- ga) najverjetneje pripadajo malemu Število vzorcev: rekla, odlomki dolgih kosti ( ossa 12. Sek. IV, kv. 1, SE 188 (SE 3), prežvekovalcu ovci, kozi ali srni ( Ovis Govedo ( Bos sp.): 12 longa). VZ. 19 aries, L., Capra hircus, L., Capreo- Opis: ohranjeni so fragmenti žganih Masa vzorca: 9g lus capreolus, L. ). Ostali zelo drobni dolgih kosti živalskega porekla, naj- 9. Sek.V, kv. 2, SE 161, VZ. 15 Število vzorcev: fragmenti zajemajo: odlomke rebra, verjetneje goveda ( Bos sp.). Masa vzorca: 8g Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 2 odlomke dolgih kosti ( ossa longa), ki Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 241 najverjetneje pripadajo malim glo- Opis: ohranjen je odlomek desne po- valcem ovci, kozi ali srni ( Ovis aries, 20. Sek. IV, kv. 20, SE 395, dalcem ( Rodentia). gačice goveda ( Bos sp.). L., Capra hircus, L.; Capreolus capre- flot. 33 olus, L. ). Masa vzorca: 2g 16. Sek. I, kv. 14, SE 263, VZ. 26 18. Sek. I, kv. 19–20, SE 392, Število vzorcev: Masa vzorca: 1g VZ. 36 19. Sek. IV, kv. 20, SE 394, Fragmenti kosti živalskega pore- Število vzorcev: Masa vzorca: 6g VZ. 34 kla: 13 Fragmenti kosti živalskega porekla: 7 Število vzorcev: fragmenti dolgih ko- Masa vzorca: 6g Opis: Ohranjeni so fragmenti kosti Opis: ohranjeni so fragmenti žganih sti živalskega porekla: 13 Število vzorcev: živalskega porekla: več fragmentov kosti živalskega porekla. Mali prežvekovalci: ovca, koza ali Drobni fragmenti žganih kosti žival- diafiz dolgih kosti in fragmenti reber srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; skega porekla. ( costae). Fragmenti reber kažejo, da 17. Sek. I, kv. 15, SE 267, VZ. 28 Capreolus capreolus, L.): 1 Opis: ohranjeno je večje število drob- najverjetneje pripadajo malim pre- Masa vzorca: 14g Opis: ohranjeni so fragmenti dolgih nih fragmentov žganih kosti žival- žvekovalcem: ovci, kozi ali srni ( Ovis Število vzorcev: kosti ( ossa longa) živalskega porekla. skega porekla. Dolžina posameznega aries, L., Capra hircus, L., Capreolus Govedo ( Bos sp.) Večji odlomek diafize laketne kosti vzorca kosti meri do 2 mm. capreolus, L. ). ( ulna) pripadajo malim prežveko- Results of Radiocarbon Dating The humic acid fraction of KIA 32876 is 109 ± 48 radiocarbon ye- ars older than the alkali residue. The difference is statistically si- gnificant and most likely indicates the presence of older conta- minants in the sample. The chemical acid-alkali-acid extraction has been designed to remove mobile, water soluble contami- The samples were checked and mechanically cleaned under a nants from the sample and concentrate them in the extracting microscope. The residual material was then extracted with 1 % solutions. Generally, this extraction is efficient, and since the HCl, 1 % NaOH at 60°C and again 1 % HCl. The alkali extract of KIA contamination here is not heavy, the age of the alkali residue 32876 (humic acid fraction) was precipitated with HCl, washed, should be reliable also in this respect. and dried. The com bustion to CO of all fractions was perfor- 2 med in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample of CO was reduced with H over approx. 2 mg 46 Overview of the calibrated dating results of KIA 32867 to 32876. 2 2 of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sam- ple with those of Oxalic Acid standard CO and coal background 2 material. Conventional 14C ages were calculated according to Stu- iver and Polach (Radio carbon 19/3 [1977], 355) with a δ13C correc- tion for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio (note: This δ13C includes the effects of fractionation during graphitiza- tion and in the AMS-system and therefore cannot be compared with δ13C values obtained per mass spectrometer on CO ). 2 For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation σ) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as a measuring uncertainty. To this we added the un- 47 KIA32867 (1) Strat. Unit 15, Sec. I-II, Quad. 7; Sample no. 02 certainty connected with the subtraction of our “blank”. The quoted 1σ uncertainty is thus our best estimate for the full mea- surement and not just based on counting statistics. ”Calibrated“ or calendar ages were calculated using “CALIB rev 4.3” (Data set 2, 1998 decadal atmospheric data), Stuiver et al. , Radiocarbon 40 (1998), 1041–1083. The overview of the calibrated results in figure 46 was prepared with OxCal version 3.9, Bronk Ramsey (2001). All samples gave more than the 1 mg of carbon recommended for a precise measurement and produced a sufficient ion beam. The δ13C values lie in the normal range and thus far the results are reliable. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 242 48 KIA32869 (2) Strat. Unit 111, Sec. V, Quad. 2; Flotation no. 10 52 KIA32873 (6) Strat. Unit 216, Sec. VI, Quad. 25; Flotation no. 29 49 KIA32870 (3) Strat. Unit 119, Sec. V, Quad. 3−4; Flotation no. 12 53 KIA32874 (7) Strat. Unit 230, Sec. I, Quad. 4; Flotation no. 30 50 KIA32871 (4) Strat. Unit 201, Sec. IV, Quad. 20; Flotation no. 22 54 KIA32875 (8) Strat. Unit 245, Sec. I, Quad. 8; Flotation no. 33 51 KIA32872 (5) Strat. Unit 215, Sec. IV, Quad. 19; Flotation no. 24 55 KIA32876 (9) Strat. Unit 422, Sec. IV, Quad. 20; flotation no. 36 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 243 Analiza sestave kovine šila iz Kalinovnjeka Zoran Milič Analiza je opraviljena v laboratoriju Narodnega muzeja Slovenije z metodo EDS XRF. Pri tem je uporabljena naprava X-Ray Analyzer Model PEDUZO 01/Am/Sip-250, ki so jo izdelali na Inštitutu Jožef Štefan. Analizator je oblikovan za analizo kemijskih elementov različnih vzorcev. Kot vir žarčenja se uporablja 25 mCi Am-241 radioizotop. Rentgenski spektrometer bazira na Si pin detektorju z resolucijo 250 eV pri 5.9 keV. Spekter analizira 1024 kanalni analizator s suk- cesivno aproksimacijo ADC, diferencialno nelinearnostjo < 2 % in integralno nelinearnostjo < 1 %. Detektor je nameščen v va- kuumu in ima 25 mikronov debelo Be okno. Peltierov hladilnik je vgrajen v ojačevalni sistem in vzdržuje 235°K na pin diodi. Vse nastavitve sistema so opravljene v tovarni tako, da je spektralno energijsko območje 3–30 keV z razpršitvijo približno 30 eV/kanal. Šilo, zavedeno pod dokumentacijsko številko 692/2007, je bilo analizirano 21. maja 2012 z XRF spektrometrom domače izdelave. Ugotovljeno je, da je izdelano iz bakra, ki vsebuje 1 % arzena. Gre torej za zgodnji arzenov bron. Zaradi zelo nizke vsebnosti arzena in karakteristik uporabljenega spektrometra je rezultat približen in bi dodatna analiza z drugo metodo dala točnejši rezultat. 56 Razjedena površina bakrenega šila, M 3:1. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 244 Sklep Arheološko najdišče Kalinovnjek leži v ravnini na poljih jugoza- krožniki oz. pladnji (G58, G63). Omembe vredne so zajemalke, ki hodno od Turnišča in severno od vasi Lipa. Naselbina se je obli- jih je več vrst (Tip Z1 in Z2). kovala na podolgovati rahlo dvignjeni peščeni terasasti sipini, Lončenina je pogosto okrašena z vrezi, vbodi oz. vtiski. Pogosto ki je izstopala med ravnim poljem. Najdišče so pred arheološkim je tudi plastično okraševanje v obliki apliciranih bradavic in plo- posegom prekrivale njivske površine. ščatih okroglih nalepk. Raztezalo se je med arheološkim najdiščem Gorice na vzhodu in Vse navedene oblike posodja imajo dobre primerjave v prvi vr- Turnišče na zahodnem delu avtocestne trase, s severne strani je sti na številnih lasinjskih najdiščih v Prekmurju na Bukovnici, Ša- bilo zamejeno s poljsko potjo (sl. 1–4). farskem, Pri Muri pri Lendavi, Ivankovcih pri Lendavi, Goricah pri Stratigrafska slika arheoloških in geoloških plasti na arheolo- Turnišču, Turnišču, Zagoncah pri Renkovcih in Sodoleku, v Slo- škem najdišču Kalinovnjek je bila dokaj enostavna. Med ornico venskih goricah oz. njegovem obrobju, na Andrencih, Hardeku, (SE 1), ki je pokrivala celotno površino najdišča, in peščeno geo- Hajndlu, Ormožu-Škoršičev vrt in na Ptujskem gradu. Iz osrednje loško podlago (SE 2) se je nahajala kulturna plast sivo rjavega gli- Slovenije najdemo podobnosti v posodju iz Spahe na Kočevskem. nenega peska (SE 3), predvsem na predelu sek. II–IV. Večina lončenine je primerljiva tudi z lončenino s številnih naj- Sivo rjava plast sprijete gline (SE 4) je bila dokumentirana kot dišč Balaton-lasinjske kulture iz sosednje županije Zala na ju- kulturna plast v osrednjem delu naselbine (sek. III–VI, kv. 10– gozahodnem Madžarskem, npr. iz naselbin Nagykanizsa-Sánc, 16). Na tem predelu je bila odkrita tudi plast sivega proda (SE 5) Dobri-Alsó-mezõ, Nagykapornak, Gellénháza-Városrét, Letenje- in kulturna plast sive meljaste gline z najdbami (SE 6). Na osre- Szentkeresztdomb, Zalaegerszeg-Andráshida, Rigyácu, Sormás dnjem delu v sek. IV–V, kv. 20–21, kjer je bila največja zgostitev ter nekaterih hrvaških lasinjskih naselbin, predvsem iz okolice prazgodovinskih objektov, pa je bila odkrita plast temno rdeče- bližnjega Čakovca (Gornji Pustakovec pri Čakovcu, Stara ves pri ga sprijetega peska (SE 7). V teh plasteh je bila odkrita tudi večja Nedelišču) in Varaždina (Jakopovec-Blizina), Dubranca in Jakšića količina prazgodovinskih keramičnih najdb, uteži, vretenc, ka- iz Požeške kotline. lupov, žrmelj in kamnitega orodja (G1–206, G400–507). Posame- Navedene primerjave in 14C datacije iz lasinjskih jam (SE 15, SE zne arheološke in geološke plasti na najdišču kaže profil v sek. 3, 197/215, SE 245) kažejo na časovni razpon trajanja naselbine od kv. 13 (sl. 6). 4344–4043 pr. n. š., kar se v veliki meri ujema z najnovejšimi Pri zaščitnih izkopavanjih na najdišču Kalinovnjek je bila ugoto- zbranimi radiokarbonskimi datacijami lasinjske kulture v Slove- vljena prazgodovinska poselitev s skromnimi ostalinami iz an- niji (Velušček 2011, 229–231, tab. 5.2; tab. 5. 4: 12–20). tičnega obdobja. Prevladujejo naselbinske ostaline, ki sodijo v Naslednja poselitev sodi v čas kulture s keramiko brazdastega konec mlajše kamene dobe in v bakreno dobo. To so predvsem vreza. Njene ostaline so bile odkrite in zgoščene na skrajnem, različno ohranjene zemljanke, jame, peči, stojke, ki jih na osno- najviše ležečem, zahodnem robu izkopnega polja v sek. 4–6 in vi keramičnih najdb in radiokarbonskih 14C analiz uvrščamo v la- kv. 1–4. (sl. 35). Osrednji prostor poselitve so tvorile tri zemljanke sinjsko kulturo (4330 – 3963 pr. n. št) in v horizont keramike z (SE 111, SE 119, SE 127) in en nadzemni objekt (SE 188) z večjim števi- brazdastim vrezom (3798 – 3372 pr. n. št). lom spremljajočih manjših jam in stojk. Najstarejša poselitev pripada torej lasinjski kulturi. Največja zgo- Prevladuje lončenina, denimo lonci, vrči, sklede, skledice, sko- stitev lasinjskih objektov je bila na osrednjem, nekoliko dvignje- dele, skodelice in večje shrambne posode, dobro so zastopani nem delu najdišča med sektorji IV–V in kv. 20–21. Posamezne la- tudi vretenca in idoli, redke so uteži (sl. 37). Talilne posode, maj- sinjske jame pa so bile odkrite tudi na severnem robu najdišča hen talilni lonček, kapljica bakra (G557) in bakreno šilo (G661) ka- in skrajnem vzhodnem robu izkopane površine trase. Odkrite so žejo na metalurško dajavnost v naselbini. bile štiri zemljanke, prevladujejo pa odpadne in shrambne jame Značilen izbor grobo izdelane neokrašene keramike predstavljajo ter ognjišča, zelo maloštevilne pa so bile jame za stojke. lonci (L 1 – L2), sklede (S1-S4). Na posodah iz Kalinovnjeka prevla- Med naselbinskimi najdbami lasinske kulture prevladuje kera- duje brazdasti vrez širokih in ozkih vodoravnih, navpičnih, po- mika: lonci, vrči, sklede, skodele, noge posod, pokrovi, pogo- ševnih vrezov in v kombinaciji vseh treh ter motiv »S« vtisov. Na- sta so tudi vretenca, v manjši meri pa so zastopana tudi kamnita vedene ornamentalne motive zasledimo skoraj na vseh najdiščih orodja, kamniti odbitki in keramični idoli (sl. 29–34). kulture keramike z brazdastim vrezom. Najlepše je okrašena tre- Lonci različnih tipov so razdeljeni v šest skupin od L1 do L5, sko- bušasta posoda s spiralnimi, prekinjenimi rombičnimi in navpič- dele v štiri (Sk1-Sk4), vrči pa v tri skupine (V1–4). Najpogostej- nimi cikcakastimi motivi, ki so bili belo inkrutirani (G509). Spiral- ša oblika posodja pa so sklede, razdelili smo jih v sedem skupin ni okras, zapolnjen z belo inkrustacijo (G457), je eden od vodilnih (S1-S7). Od ostale lončenine so posode na nogi, od katerih so se značilnosti na Mondsee lončenini. Med posebne in redke, lepo ohranile pretežno noge (npr. G26, G225, G234). Maloštevilni so izvedene okrase sodi okras meandra (G433, G479). Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 245 Bogato je okrašen tudi vrč z brazdastim vrezom, izvedenim okra- som visečih trikotnikov v kombinaciji z dolbenim cikcak okrasom (G631). Dolben okras je znan na skledici iz Bukovnice, pogost pa je tudi na keramiki tipa Kevderc-Hrnjevac. Številne so tudi majhne trebušaste skodelice različnih oblik s presegajočim ročajem ali brez njega (G408, G463, G565, G566, G591, G496), okrašene z brazdastim vrezom, z vrezanimi oz. vti- snjenimi »esi«, vbodi s poševnimi ali z vodoravnimi vrezi in nav- pičnim cikackom. Te skodelice so vodilna oblika posod na najdi- ščih tipa Višnjica in tipa Kevderc-Hrnjevac kulture Retz-Gajary. Na metalurško dejavnost v naselbini kažejo ostanki kapljice ba- kra (G557), bakreno šilo (G661), talilne posode (G400, G473, G474, G484, G502, G508, G510). Odkritih je bilo pet glinenih figuric steatopignih oblik, okrašenih z brazdastim vrezom (G427, G410, G428, G458). Omembe vredna je polmesečasta utež z dvema luknjama (G436). Pogosti so vijčki, katerih večina je okrašena z vrezi in vbodi (G440, G503, G504, G598, G554, G515); odkrit pa je bil še pečatnik (G480). Navedene oblike posodja z okrasom brazdastega vreza imajo najbližje analogije med posodjem z žarne nekropole Pod Kotom- jug pri Krogu pri Murski Soboti, na sosednjem najdišču Turnišče in Gorice pri Turnišču, z Bukovnice in Gornjih njiv 2 pri Lendavi. Paralele zasledimo tudi med najdbami iz Malečnika pri Mariboru, na najdiščih na območju osrednje Slovenije (Velušček 2004, 247– 250, sl. 5.3.14: karta najdišč), hrvaških najdiščih Višnjica in Hr- njevac tipa Retz-Gajary kulture, sosednje županije Zala na jugo- zahodnem Madžarskem, na najdiščih Zalaegerszeg-Andráshida, Pustaszentlászló-Deák-sűrű, Baka, Eszteregnye–Bozók-földje in iz Zalaegerszeg-Andráshida. Povezave so tudi z lončenino tipa Mondsee Zgornje Avstrije. Radiokarbonske datacije iz zemljank SE 111 in SE 119 ter jam SE 230/232, SE 422 kažejo, da je naselbina horizonta keramike z brazdastim vrezom na Kalinovnjeku maksimalno obstajala v ob- dobju med 3798 in 3372 pr. n. š. Odkriti so bili tudi skromni ostanki rimskodobne poselitve, ki so bili strnjeni na skrajnem jugovzhodnem delu izkopnega polja. Večinoma so se ohranili odlomki ostenij grobo izdelanih lon- cev, kot deli kuhinjskega posodja. Med posode s profiliranim ustjem fine izdelave z oranžno zunanjo površino sodi odlomek ustja (G665). Podobna ustja posod so znana na rimskih loncih z najdišča Pod Kotom-sever pri Krogu pri Murski Soboti, v rimsko- dobnem gradivu iz Podkraja pri Hrastniku in pa na finih loncih s Ptuja, datiranih od druge polovice 1. do 3. stoletja. Analogije za ravno izvihanana ustja z luknjičasto zunanjo površino ostenja (G678–680, G686) najdemo v prekmurskih rimskih naselbina pri Dolgi vasi in Ivancih. Skromne rimske najdbe na Kalinovnjeku so premalo pričevalne za natačno datacijo naselbinskih ostalin. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 246 Literatura BALEN, J. 1997–98, Nalazište lasinj- –. 1980, Zur Frage der Retz-Ga- –. 1996, Egy különleges rézko- KERMAN, B. 2002, Neznano Prek- ske kulture u Dubrancu. – Vje- jary–Kultur in Nordjugoslawi- ri agyagtárgy (Ein besonderer murje: zapisi preteklosti iz zra- snik Arheološkog muzeja u Za- en und ihrer Stellung im pan- kupferzeitlicher Gegenstand). – ka. – Murska Sobota. grebu, 30–31/3, 13–31. nonischen Raum. – Bericht der Zalai Múzeum 6, 161–168. –. 2010, Glinena figurica s Kali- –. 2008, Apsolutni datumi sa za- Römisch-Germanischen Kom- –. 2002, Die Siedlung der Balaton- novnjeka pri Turnišču. – Zbornik štitnih istraživanja na prostoru mission 61, 15–90. Lasinja–Kultur in Zalaegerszeg– soboškega muzeja 15, 49–61. Slavonije kao prilog poznavanju DJURIĆ, B. 2005, MP 03 Cogetinci– Andráshida, Friedhof. – Antaeus –. 2011, Pod Kotom-sever pri Kro- kronologije srednjeg eneolitika. Radmožanci, pododsek Vučja 25, 255–282. gu. – AAS 24, Ljubljana. – Vjesnik Arheološkog muzeja u vas–Beltinci. Poročilo o rezulta- HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2003, –. 2013, Gornje njive 2 pri Dol- Zagrebu, 41/3, 17–35. tih ekstenzivnega arheološkega Das Neolithikum und Die Kup- gi vasi. – AAS 35, Ljubljana (v BÁNFFY, E. 1994, A Balaton–Lasi- pregleda. – Ljubljana (neobja- ferzeit in Südwesttransdanubi- tisku). nja–kultúra leletei Balatonma- vljeno poročilo). en. – Inventaria Praehistorica KOLDA, J. 1936, Srovnávací anato- gyaród–Homoki–dűlőről. – Z a- DJURIĆ, B., KERMAN, B., ŠAVEL, I., PLE- Hungariae 8, Budapest. mie zvířat domacich se zretelem lai Múzeum 5, 239–249. STENJAK, A., MASARYK, R. 2006 , –. 2004, Kupferzeitlichen Siedlun- k anatomii človeka-Novina v BARNA P., J. 2003, Középső rézkori és MP 03 Cogetinci–Radmožan- gen auf dem Fundort Dobri–Al- Brne. – Brno. késő bronzkori településrészle- ci, pododsek Vučja vas-Beltin- só-mező. – Zalai Múzeum 13, KRAJŠEK, J. in P. STERGAR, 2008, Ke- tek Tornjyiszentmiklósról (Mid- ci. Poročilo o rezultatih eksten- 55–118. ramika z rimskega svetiščne- dle Copper Age and Late Bronze zivnega arheološkega pregleda HÜLS, M. 2009, Results of radiocar- ga območja v Podkraju pri Hra- age settlement fragments from na potencialnem najdišču Kali- bon dating of samples KIA 21324 stniku. – Arheološki vestnik 59, Tornyiszentmiklós). – V: Archae- movnjek. – Ljubljana (neobja- and KIA 21325. – V: I. Šavel, Pod 245–277. ological Investigations in Hun- vljeno poročilo). Kotom-jug pri Krogu, AAS 7, LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito gary 2001, 47–63. DRIESCH, A. VON DEN 1976, A guide 137–138. orodje v severovzhodni Sloveni- BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, to the measurement of animal ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna ji. – V: Ptujski arheološki zbornik Középső rézkori települések Za- bones from archaeological si- grobišča I. – Katalogi in mono- ob 100-letnici muzeja in Muzej- laegerszeg–Andráshida, Gébár- tes. – Peabody Museum Bulle- grafije 33, Ljubljana. skega društva, Ptuj, 31–158. ti–tó (II) lelőhelyen. – Zalai tin 1, Cambridge Mass., Harvard KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Ken- MARKOVIĆ, Z. 1994 , Sjeverna Hr- Múzeum 15, 47–78. University. ntnis der Kupferzeit im un- vatska od neolita do bronča- BEKIĆ, L., KOMŠO, D. in Z. MARKO- HAVASI, B. 2006, A bagodi idol (Das garischen Transdanubien. nog doba. Problem kontinuiteta VIĆ 2006, Zaštitna arheologija u Idol von Bagod). – Zalai Múzeum – Saarbrücker Beiträge zur Al- stanovništva i kultura sjever- okolici Varaždina. – Zagreb. 15, 93–105. tertumskunde 55/1, 347–387. ne Hrvatske od ranog neoli- BÓNA, I. 1960, A Becsvölgyei női idol. HILLSON, S. 1992, Mammal Bones –. 1995, Letenye-Szentkeresz- ta do početka brončanog doba. – A Göcseji Múzeum jubileumi and Teeth: An Introductory Gui- domb: ein Siedlungplatz der Ba- – Koprivnica. emlékkönyve 1950–60, 83–95. de to Methods of Identification. laton–Lasinja-Kultur. – Inven- MIKL, I. 1958/59, Poročilo o son- BRONK RAMSEY, C. 2001, Develo- – London. taria praehistorica Hungariae 7, diranju v Dolgi vasi pri Lenda- pment of the radiocarbon cali- HORVAT ŠAVEL, I. 1978, Antično na- 61–106. vi. – Arheološki vestnik 9–10, bration program OxCal. – Radio- selje v Ivancih. – Arheološki ve- KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko na- 173–184. carbon 43 (2A), 355-363. stnik 29, 290–317. selje v Zagoncah. – V: A. Tomaž NICKEL, R., A. SCHUMMER, E. SEIFERLE, COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A –. 1980, Rezultati sondiranj v Ša- (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- J. FREWEIN, H. WILKENS in K. H. Manual for the Identification of farskem. – Poročilo o razisko- per, 109–112. WILLE 1986, The Anatomy of Do- bird bones from archaeological vanju paleolita, neolita in ene- –. 2010, Kamnita orodja. – V: Ša- mestic Animals, Vol. 1. The Lo- sites. – London. olita v Sloveniji 7, 51–77. vel, I. in S. Sankovič, Za Rašči- comotor System of the Domestic DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Lasinjska kul- HORVÁTH, L. A. 1990, Eine kupferze- co pri Krogu I, AAS 13, Ljubljana, Mammals. – Hamburg in Berlin. tura. – V: Praistorija jugosla- itliche Kultstätte in der Gemar- 56–59. PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v za- venskih zemalja III, Eneolitsko kung von Bak. – Acta archaeo- KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEU- hodnih Slovenskih goricah–An- doba, Sarajevo, 137–181. logica Hungaricae 42, 21–43. SNIĆ 2006, Sodolek–naselje ba- drenci, Spodnji Duplek, Spodnji –. 1979, Retz-Gajary kultura. – V: –. 1991, Rézkori település Nagyka- krene dobe. – V: A. Tomaž (ur.), Porčič, Vumpah. – Poročilo o Praistorija jugoslavenskih ze- pornakon (Die kupferzeitliche Od Sopota do Lengyela, Koper, raziskovanju paleolita, neolita malja III, Eneolitsko doba, Sara- Siedlung bei Nagykapornak). – 121–128. in eneolita v Sloveniji 5, 29–83. jevo, 343–365. Zalai Múzeum 3, 113–135. Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 247 PERKO, D. 1999, Murska ravan. – V: STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik– TUŠEK, I., B. KAVUR 2011, Ivankovci Slovenija. Pokrajine in ljudje, arheološko najdišče. – V: A. To- (Ivánkóc) pri Lendavi. – AAS 15, Ljubljana, 564–577. maž (ur.), Od Sopota do Lengye- Ljubljana. PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Tur- la, Koper, 195–201. VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica. – nišču. – AAS 12, Ljubljana. ŠAVEL, I. In M. GUŠTIN 2006, Kultura Opera Instituti Archaeologici RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija keramike z brazdastim vrezom Sloveniae 8, Ljubljana. na vojaškem zemljevidu 1763– v Prekmurju. – V: A. Tomaž (ur.), –. 2011, Spaha. – Opera Institu- 1787, zv. 7. – Ljubljana. Od Sopota do Lengyela, Koper, ti Archaeologici Sloveniae 22, RUTTKAY, E. 1995, Jungneolithikum. 203–210. Ljubljana. – V: E. Lenneis, CH. Neugebauer- ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topo- VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geolo- Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jun- grafija Slovenije; topograf- škem ogledu arheološkega naj- gsteinzeit im Österreichs, Wien, sko področje XX (Prekmurje). dišča Kalinovnjek. – Ljubljana 110–160. – Ljubljana. (neobjavljeno poročilo). –. 1996, Zur Chronologie der Kan- –. 1992, Bukovnica–rezultati te- ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna na- zianiberg-Lasinja Gruppe. – renskih raziskav v letih 1987– selbina Hardek. – V: A. Tomaž Archäologie Ősterreichs 7/2, 2988. – Poročilo o raziskovanju (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- 43–48. paleolita, neolita in eneolita v per, 129–140. SCHMID, E. 1972, Atlas of animal bo- Sloveniji 20, 57–85. –. 2006b, Hajndl pri Ormožu, nase- nes. For Prehistorians, Archaeo- –. 1994, Prazgodovinske naselbine lje bakrene dobe. – V: A. Tomaž logists and Quaternary Geologi- v Pomurju. – Murska Sobota. (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- sts. – Amsterdam, New York. –. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. per, 141–153. SOMOGYI, K. 2000, A Balaton-Lasi- – AAS 7, Ljubljana. nja–Kultúra leletanyaga Somo- ŠAVEL, I., KERMAN, B. 2008, Gor- gy megyében. – Communicatio- nje njive pri Dolgi vasi. – AAS 6, nes Archaeologicae Hungariae, Ljubljana. 5–48. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Pri Muri STRAUB, P. 2006a, Eszteregnye-Bo- pri Lendavi. – AAS 23, Ljubljana. zók-földje: Eine Siedlung aus TOKAI, Z. M., 2007, A Balaton–Lasinja dem Ende der mittleren Kupfer- kultúra lelőhelyei Eszteregnye és zeit. – Zalai Múzeum 15, 79–90. Rigyác határában. – Zalai Múze- –. 2006b, Middle Copper Age set- um 16, 7–24. tlements at Sormás. – V: Archa- TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. eological Investigations in Hun- KAVUR 2006a, Ormož–Škoršičev gary 2005, Hungary, 33–60. vrt, bakrenodobna jama. – V: A. STUIVETR M., P.J. REIMER, E. BARD, Tomaž (ur.), Od Sopota do Leng- J.W. BECK, G.S. BURR, K.A. HUG- yela, Koper, 155–174. HEN, B. KROMER, G. MCCORMAC, –. 2006b, Neolitske in bakreno- J. VAN DER PLICHT AND M. SPUNK dobne najdbe s Ptujskega gradu. 1998, INTCAL98 Radiocarbon Age – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Calibration, 24000–0 cal BP. – Lengyela, Koper, 175–194. Radiocarbon 40 (3), 1041–1083. TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na- STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- selbina v Turnišču. – V: A. Tomaž scussion: reporting of 14C data. – (ur.), Od Sopota do Lengyela, Ko- Radiocarbon 19 (3), 355–363. per, 103–108. STRUSKA, J. 1903, Lehrbuch der Ana- –. 2008, Prva dama iz Murske So- tomie der Haustiere. – Wien, bota. –V: Prva dama/First lady. Leipzig. Ob odkritju prazgodovinske ženske figure na Slovenskem, Koper, 47–60. Arheologija na avtocestah Slovenije  Kalinovnjek pri Turnišču 248 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Lasinjske jame SE 240 61 Jame iz kulture keramike z Neopredeljene jame iz lasinjske SE 1 50 SE 242 60 brazdastim vrezom kulture in kulture keramike z SE 2 50 SE 245 62 SE 1 67 brazdastim vrezom SE 3 50 SE 253 62 SE 2 67 SE 11 75 SE 4 50 SE 257 62 SE 3 67 SE 13 75 SE 5 50 SE 259 63 SE 4 67 SE 19 75 SE 6 50 SE 265 63 SE 5 67 SE 23 75 SE 7 50 SE 285 63 SE 6 67 SE 69 75 SE 289 63 SE 7 67 SE 71 76 Zemljanka 1 51 SE 313 63 SE 75 76 SE 203 51 SE 314 63 Zemljanka 1 (SE 111) 67 SE 77 76 SE 370 51 SE 328 63 Zemljanka 2 (SE 119) 68 SE 83 76 SE 394 52 SE 330 64 Zemljanka 3 (SE 127) 68 SE 89 76 SE 432 52 SE 338 64 SE 188 69 SE 93 77 SE 376 52 SE 380 64 SE 39 68 SE 97 76 SE 399 64 SE 85 69 SE 101 77 Zemljanka 2 53 SE 403 64 SE 113 69 SE 105 77 SE 372 53 SE 418 65 SE 115 69 SE 165 77 SE 401 53 SE 420 64 SE 117 70 SE 218 77 SE 424 65 SE 121 70 SE 220 78 Zemljanka 3 (SE 159) 54 SE 428 65 SE 123 70 SE 226 78 Zemljanka 4 (SE 343) 54 SE 430 65 SE 125 70 SE 228 78 SE 436 65 SE 160 70 SE 234 78 SE 15 55 SE 161 70 SE 247 78 SE 25 55 SE 189 70 SE 249 78 SE 26 55 SE 191 71 SE 251 79 SE 28 55 SE 195 71 SE 255 79 SE 30 55 SE 205 71 SE 261 79 SE 32 56 SE 216 71 SE 263 79 SE 34 56 SE 230/232 72 SE 279 79 SE 37 56 SE 273 73 SE 281 79 SE 41 56 SE 275/277/392 72 SE 283 80 SE 43 56 SE 345 73 SE 287 79 SE 45 57 SE 350 73 SE 295 80 SE 67 57 SE 352 73 SE 297 80 SE 73 57 SE 354 73 SE 299 80 SE 91 57 SE 356 73 SE 318 80 SE 169 58 SE 358 73 SE 320 80 SE 171 58 SE 405 74 SE 322 81 SE 174 59 SE 407 74 SE 326 81 SE 176 58 SE 409 74 SE 341 81 SE 178 59 SE 422 74 SE 361 81 SE 182 59 SE 363 82 SE 184 59 SE 382 82 SE 186 59 SE 390 81 SE 197 60 SE 438 82 SE 199 59 SE 201 61 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 249 SE stran SE stran Rimsko obdobje Novoveške jame SE 1 83 SE 17 85 SE 3 83 SE 49 85 SE 51 83 SE 53 85 SE 57 83 SE 61 86 SE 99 83 SE 81 85 SE 151 83 SE 95 86 SE 155 84 SE 109 86 SE 213 84 SE 141 86 SE 222 84 SE 149 87 SE 224 84 SE 157 87 SE 291 84 SE 167 87 SE 332 85 SE 180 87 SE 193 87 SE 207 87 SE 209 88 SE 211 88 SE 236 88 SE 238 88 SE 269 89 SE 271 88 SE 316 89 SE 336 89 SE 412 89 Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 250 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. 1,67 Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rad i. št. Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 1,67 m Alu . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 Plastika . št. 0 0 0 2 1 0 1 0 0 2 0 1 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O d at. .d 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 8,33 8,33 10 10 11,67 18,33 11,67 3,33 11,67 13,33 18,33 1,67 3,33 6,67 6,67 6,67 1,67 18,33 6,67 1,67 1,67 1,67 8,33 3,33 1,67 6,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 6,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 b. m laj. ob rad 1 2 5 0 0 5 7 6 0 6 7 2 0 3 7 8 1 2 4 3 0 4 0 4 1 0 0 4 3 1 1 1 5 2 1 0 4 1 1 0 2 1 1 0 0 1 4 0 0 1 0 0 1 1 2 0 3 1 3 0 3 3 0 2 0 2 1 1 1 0 0 1 0 0 0 1 1 G m . št. 11 11 11 d .d 5 0 0 0 5 0 0 5 5 5 5 5 0 0 5 0 0 5 0 0 5 5 0 5 5 0 5 0 5 5 5 5 i. št. 1,67 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 10 10 10 ,67 13,33 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 6,67 8,33 8,33 1,67 1,67 11,67 1,67 6,67 3,33 1,67 3,33 6,67 13,33 3,33 6,67 6,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 11,67 1,67 1,67 8,33 3,33 6 1,67 8,33 1,67 6,67 11,67 8,33 laj. obm . št. 1 2 2 4 2 1 3 8 2 0 0 2 4 0 2 3 0 1 0 4 5 5 1 1 7 1 4 2 3 1 3 3 2 4 8 6 2 3 3 4 4 0 0 6 3 0 0 1 3 2 0 0 1 3 2 3 0 3 3 1 0 7 1 3 1 5 0 6 2 4 3 1 3 5 1 4 3 7 5 3 d . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 razg. ob 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 2 0 1 0 0 0 0 p . št.d r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 ,671 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp atek 1 d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E od a n l a r i b Z . št. D 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i. št. 10 11 12 13 14 15 16 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 252 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. 1,67 Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rad i. št. Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 1,67 m Alu . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 Plastika . št. 0 0 0 2 1 0 1 0 0 2 0 1 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O d at. .d 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 8,33 8,33 10 10 11,67 18,33 11,67 3,33 11,67 13,33 18,33 1,67 3,33 6,67 6,67 6,67 1,67 18,33 6,67 1,67 1,67 1,67 8,33 3,33 1,67 6,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 6,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 b. m laj. ob rad 1 2 5 0 0 5 7 6 0 6 7 2 0 3 7 8 1 2 4 3 0 4 0 4 1 0 0 4 3 1 1 1 5 2 1 0 4 1 1 0 2 1 1 0 0 1 4 0 0 1 0 0 1 1 2 0 3 1 3 0 3 3 0 2 0 2 1 1 1 0 0 1 0 0 0 1 1 G m . št. 11 11 11 d .d 5 0 0 0 5 0 0 5 5 5 5 5 0 0 5 0 0 5 0 0 5 5 0 5 5 0 5 0 5 5 5 5 i. št. 1,67 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 10 10 10 ,67 13,33 3,33 3,33 6,67 3,33 1,67 6,67 8,33 8,33 1,67 1,67 11,67 1,67 6,67 3,33 1,67 3,33 6,67 13,33 3,33 6,67 6,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 11,67 1,67 1,67 8,33 3,33 6 1,67 8,33 1,67 6,67 11,67 8,33 laj. obm . št. 1 2 2 4 2 1 3 8 2 0 0 2 4 0 2 3 0 1 0 4 5 5 1 1 7 1 4 2 3 1 3 3 2 4 8 6 2 3 3 4 4 0 0 6 3 0 0 1 3 2 0 0 1 3 2 3 0 3 3 1 0 7 1 3 1 5 0 6 2 4 3 1 3 5 1 4 3 7 5 3 d . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 razg. ob 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 2 0 1 0 0 0 0 p . št.d r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 ,671 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E a n l a r i b Z . št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i. št. 10 11 12 13 14 15 16 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 253 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. 1,67 Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ra ,67 d i. št. 1,67 1 Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 3,33 m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 1 2 0 2 1 0 1 0 0 3 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 3 1 0 1 1 0 1 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 8,33 3,33 1,67 6,67 6,67 1,67 1,67 10 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 10 1,67 1,67 3,33 Plastika . št. 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 5 2 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 1 6 0 1 1 1 0 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 2 0 1 1 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 2 2 1 6 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 0 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 O d at. .d 5 5 0 5 0 5 5 5 5 0 5 5 5 0 5 5 0 5 0 0 5 0 5 5 0 0 5 0 0 0 i. št. 6,67 3,33 3,33 15 10 10 15 10 20 10 15 11,67 3,33 8,33 13,33 6,67 11,67 1,67 11,67 1,67 6,67 1,67 6,67 6,67 6,67 6,67 1,67 3,33 11,67 1,67 8,33 8,33 16,67 6,67 13,33 16,67 8,33 11,67 11,67 3,33 8,33 1,67 3,33 1,67 8,33 6,67 6,67 6,67 6,67 6,67 6,67 16,67 3,33 6,67 6,67 3,33 1,67 3,33 1,67 6,67 3,33 3,33 8,33 b. m laj. ob rad 4 3 2 3 0 2 7 3 0 3 2 5 3 8 4 3 3 7 1 7 1 4 1 4 4 4 4 1 0 2 9 6 7 1 6 9 5 3 5 4 8 3 5 7 7 3 6 0 3 3 0 2 5 1 3 2 1 5 4 4 4 0 0 3 4 4 4 0 2 3 4 4 2 1 2 1 3 4 0 2 0 2 5 3 0 0 6 9 0 G m . št. 10 10 12 10 d .d 0 5 5 5 5 5 i. št. 3,33 3,33 8,33 20 20 10 20 15 8,33 8,33 15 15 20 25 15 25 20 20 15 30 15 30 25 25 25 25 10 11,67 11,67 16,67 6,67 8,33 8,33 18,33 18,33 13,33 3 11,67 21,67 3,33 23,33 8,33 16,67 6,67 13,33 16,67 16,67 6,67 3,33 6,67 18,33 3,33 16,67 23,33 28,33 16,67 18,33 8,33 3 3 26,67 6,67 11,67 23,33 23,33 13,33 18,33 8,33 18,33 11,67 13,33 13,33 11,67 33,33 21,67 18,33 11,67 23,33 23,33 36,67 28,33 11,67 6,67 8,33 18,33 21,67 8,33 23,33 13,33 8,33 laj. obm . št. 2 2 0 5 7 7 12 10 4 12 5 11 6 11 8 3 12 23 7 13 2 14 5 10 4 3 8 10 9 10 3 4 2 4 11 2 10 14 3 17 10 11 5 23 23 9 9 16 12 15 4 9 7 14 14 8 15 3 11 12 5 12 9 18 11 7 8 8 9 7 20 18 13 15 15 11 7 14 14 22 15 17 7 4 5 11 15 13 5 14 8 6 5 d . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 ika d 0 0 0 0 0 0 i. št. 6,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 8,33 1,67 1,67 1,67 1,67 8,33 11,67 1,67 3,33 8,33 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 3 0 0 0 3 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 1 5 1 0 1 1 0 1 0 5 0 0 0 7 0 0 0 1 0 2 0 0 5 3 0 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 5 5 5 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 6,67 1,67 10 10 25 ,67 10 15 11,67 3,33 6,67 3,33 3,33 3,33 1,67 6,67 6,67 8,33 1,67 8,33 1,67 8,33 1,67 8,33 8,33 3,33 3,33 21,67 3,33 6,67 23,33 1,67 13,33 1 1,67 1,67 8,33 3,33 18,33 razg. ob 1 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 4 1 0 0 0 7 2 0 0 0 4 3 2 0 0 2 3 2 3 3 3 0 0 1 4 4 3 0 0 0 5 3 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 5 1 0 0 5 6 0 1 0 5 5 0 2 0 2 3 6 2 4 1 0 0 8 1 1 1 0 5 6 9 0 0 2 p . št. 13 14 15 11 d r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 ,671 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 05 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C a n l a r i b Z . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 4 29 30 31 32 33 3 35 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 254 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. 1,67 Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ra ,67 d i. št. 1,67 1 Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 3,33 m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 1 2 0 2 1 0 1 0 0 3 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 3 1 0 1 1 0 1 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 8,33 3,33 1,67 6,67 6,67 1,67 1,67 10 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 10 1,67 1,67 3,33 Plastika . št. 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 5 2 0 1 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 1 6 0 1 1 1 0 2 0 0 1 2 0 0 0 0 0 2 0 1 1 1 1 0 1 0 0 1 0 0 0 2 2 1 6 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 0 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 O d at. .d 5 5 0 5 0 5 5 5 5 0 5 5 5 0 5 5 0 5 0 0 5 0 5 5 0 0 5 0 0 0 i. št. 6,67 3,33 3,33 15 10 10 15 10 20 10 15 11,67 3,33 8,33 13,33 6,67 11,67 1,67 11,67 1,67 6,67 1,67 6,67 6,67 6,67 6,67 1,67 3,33 11,67 1,67 8,33 8,33 16,67 6,67 13,33 16,67 8,33 11,67 11,67 3,33 8,33 1,67 3,33 1,67 8,33 6,67 6,67 6,67 6,67 6,67 6,67 16,67 3,33 6,67 6,67 3,33 1,67 3,33 1,67 6,67 3,33 3,33 8,33 b. m laj. ob rad 4 3 2 3 0 2 7 3 0 3 2 5 3 8 4 3 3 7 1 7 1 4 1 4 4 4 4 1 0 2 9 6 7 1 6 9 5 3 5 4 8 3 5 7 7 3 6 0 3 3 0 2 5 1 3 2 1 5 4 4 4 0 0 3 4 4 4 0 2 3 4 4 2 1 2 1 3 4 0 2 0 2 5 3 0 0 6 9 0 G m . št. 10 10 12 10 d .d 0 5 5 5 5 5 i. št. 3,33 3,33 8,33 20 20 10 20 15 8,33 8,33 15 15 20 25 15 25 20 20 15 30 15 30 25 25 25 25 10 11,67 11,67 16,67 6,67 8,33 8,33 18,33 18,33 13,33 3 11,67 21,67 3,33 23,33 8,33 16,67 6,67 13,33 16,67 16,67 6,67 3,33 6,67 18,33 3,33 16,67 23,33 28,33 16,67 18,33 8,33 3 3 26,67 6,67 11,67 23,33 23,33 13,33 18,33 8,33 18,33 11,67 13,33 13,33 11,67 33,33 21,67 18,33 11,67 23,33 23,33 36,67 28,33 11,67 6,67 8,33 18,33 21,67 8,33 23,33 13,33 8,33 laj. obm . št. 2 2 0 5 7 7 12 10 4 12 5 11 6 11 8 3 12 23 7 13 2 14 5 10 4 3 8 10 9 10 3 4 2 4 11 2 10 14 3 17 10 11 5 23 23 9 9 16 12 15 4 9 7 14 14 8 15 3 11 12 5 12 9 18 11 7 8 8 9 7 20 18 13 15 15 11 7 14 14 22 15 17 7 4 5 11 15 13 5 14 8 6 5 d . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 ika d 0 0 0 0 0 0 i. št. 6,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 8,33 1,67 1,67 1,67 1,67 8,33 11,67 1,67 3,33 8,33 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 3 0 0 0 3 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 1 5 1 0 1 1 0 1 0 5 0 0 0 7 0 0 0 1 0 2 0 0 5 3 0 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 5 5 5 0 0 5 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 6,67 1,67 10 10 25 ,67 10 15 11,67 3,33 6,67 3,33 3,33 3,33 1,67 6,67 6,67 8,33 1,67 8,33 1,67 8,33 1,67 8,33 8,33 3,33 3,33 21,67 3,33 6,67 23,33 1,67 13,33 1 1,67 1,67 8,33 3,33 18,33 razg. ob 1 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 4 1 0 0 0 7 2 0 0 0 4 3 2 0 0 2 3 2 3 3 3 0 0 1 4 4 3 0 0 0 5 3 1 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 5 1 0 0 5 6 0 1 0 5 5 0 2 0 2 3 6 2 4 1 0 0 8 1 1 1 0 5 6 9 0 0 2 p . št. 13 14 15 11 d r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 ,671 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 05 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C a n l a r i b Z . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 4 29 30 31 32 33 3 35 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 255 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 Kost . št. 1 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rad i. št. 1,67 1,67 Žlin . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 1,67 m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 63 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 11,67 1,67 3,33 1,67 1,67 Plastika . št. 1 0 0 1 0 0 0 7 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 96 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. 1,67 1,67 Pečn . št. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 37 O d at. .d 5 5 5 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 i. št. 3,33 6,67 8,33 10 10 10 10 10 13,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 6,67 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 3,33 3,33 b. m laj. ob rad 2 4 5 8 1 2 6 3 6 1 6 3 3 3 0 2 1 2 1 1 1 1 3 1 1 0 0 0 1 0 4 1 3 3 0 2 1 1 0 2 0 0 0 0 2 2 2 0 0 3 G m . št.d 602 .d 5 0 0 0 i. št. 10 45 10 15 15 10 25 15 18,33 16,67 26,67 13,33 13,33 28,33 18,33 23,33 6,67 6,67 1,67 8,33 1,67 11,67 8,33 6,67 11,67 8,33 3,33 6,67 6,67 1,67 8,33 6,67 6,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 laj. obm . št. 6 11 10 16 27 6 8 8 17 9 11 14 4 4 9 6 15 1 5 1 7 5 4 7 5 2 4 3 4 1 5 9 2 2 0 1 2 2 1 1 2 2 1 1 0 1 1 1 2 0 d 1377 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 6,67 1,67 3,33 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 2 0 0 0 1 2 0 2 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 80 d .d 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 13,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 6,67 1,67 6,67 3,33 8,33 11,67 13,33 13,33 1,67 13,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 g. ob raz 8 1 0 0 2 2 1 0 1 2 4 0 1 3 3 0 4 2 5 0 7 8 0 0 8 1 8 1 2 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 p . št.d 292 r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 6,56 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 5 5 3 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A B C D E A B C D E A B C D E a n l a r i b Z 0 8 . št. i. št. 36 37 83 39 4 41 47 4 49 50 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 256 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 Kost . št. 1 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 rad i. št. 1,67 1,67 Žlin . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. 1,67 m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 1 63 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 1,67 11,67 1,67 3,33 1,67 1,67 Plastika . št. 1 0 0 1 0 0 0 7 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 96 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ica i. št. 1,67 1,67 Pečn . št. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 a glin žgan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 37 O d at. .d 5 5 5 5 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 i. št. 3,33 6,67 8,33 10 10 10 10 10 13,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 6,67 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 3,33 3,33 b. m laj. ob rad 2 4 5 8 1 2 6 3 6 1 6 3 3 3 0 2 1 2 1 1 1 1 3 1 1 0 0 0 1 0 4 1 3 3 0 2 1 1 0 2 0 0 0 0 2 2 2 0 0 3 G m . št.d 602 .d 5 0 0 0 i. št. 10 45 10 15 15 10 25 15 18,33 16,67 26,67 13,33 13,33 28,33 18,33 23,33 6,67 6,67 1,67 8,33 1,67 11,67 8,33 6,67 11,67 8,33 3,33 6,67 6,67 1,67 8,33 6,67 6,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 laj. obm . št. 6 11 10 16 27 6 8 8 17 9 11 14 4 4 9 6 15 1 5 1 7 5 4 7 5 2 4 3 4 1 5 9 2 2 0 1 2 2 1 1 2 2 1 1 0 1 1 1 2 0 d 1377 . 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ika d 0 0 i. št. 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 1,67 3,33 3,33 6,67 1,67 3,33 t. ob Keram an . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 2 0 0 0 1 2 0 2 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 80 d .d 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 13,33 1,67 3,33 3,33 1,67 1,67 3,33 6,67 1,67 6,67 3,33 8,33 11,67 13,33 13,33 1,67 13,33 1,67 3,33 1,67 1,67 3,33 3,33 1,67 razg. ob 8 1 0 0 2 2 1 0 1 2 4 0 1 3 3 0 4 2 5 0 7 8 0 0 8 1 8 1 2 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 p . št.d 292 r o t k a F 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 3,33 3,33 6,56 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 1,67 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 5 5 3 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s o v i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A B C D E A B C D E A B C D E a n l a r i b Z 0 8 . št. i. št. 36 37 83 39 4 41 47 4 49 50 d Arheologija na avtocestah Slovenije Kalinovnjek pri Turnišču 257 . Document Outline Kalinovnjek pri Turnišču Kazalo Uvod Geografski in geomorfološki oris najdišča Intenzivni površinski pregled Arheološki oris prostora Opis najdišča in način izkopavanja Bakrena doba Lasinjska kultura Naselbinske ostaline Časovna opredelitev keramike Sklep Kultura keramike z brazdastim vrezom Naselbinske ostaline Tipološka in časovna opredelitev keramike Sklep Rimska poselitev Katalog stratigrafskih enot Lasinjske jame Jame kulture keramike z brazdastim vrezom Časovno nopredeljene jame lasinjske kulture in kulture keramike z brazdastim vrezom Rimsko obdobje Novoveške jame Katalog gradiva Gradivo z izkopavanj Gradivo s površinskih pregledov Analize Zooarheološke analize kostnih ostankov Results of Radiocarbon Dating Analiza sestave kovine šila iz Kalinovnjeka Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek 1