AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 16, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Skoplje zopet v jugoslovanskih rokah ezniška proga ocE Belgrada do Soluna ogrožana ^ jugoslovanskih čet. - V Albaniji se bližajo Jugoslovani glavnem mestu Tirani. — Vesti Ponovno zatrjujejo, da je padel Drač Jugoslo vanom v roke. Jugoslovanske čete se počasi umičejo v bosanske hribe in to tako spretno, da so pri Kruševa-cu obkolili Nemce in jih mnogo zajeli, med njimi enega generala in več častnikov. V okrajih Kra-gujevac in Kruševac so jugoslovanske ,če,te. zasedla noKeaigtidM« pozicije. V krajih okrog Niša jugoslovansko gorsko topništvo uspešno obstreljuje Nemce, ki so se morali na več krajih umakniti. Uspešni napadi jugoslovanske armade pri Skopi ju ne dovolijo Nemcem, da bi rabili to mesto kot središče za operacijo proti jugu na Grško in proti zahodu v Albanijo. Hitler je priznal hrvatsko državo BERLIN, 15. marca.— Adolf Hitler je danes uradno priznal samostojno hrvatsko državo. Tako je naznanil brzojavno hrvatskemu premier ju Sladko Kva-terniku. Hitler je tudi naznanil, da se bodo zastopniki Hrvatov in osišča sešli na skupni seji, kjer se bodo pogovorili o problemih Iin določili meje nove hrvatske države. ---o- Zopet krvavi izgredi v premogorovih države Kentucky Middleboro, Ky. — Štiri osebe so bile u|ite, osem jih je bilo od-peljanih težko ranjenih v bolnišnico in kakih 20 jih je dobilo lažje poškodbe pri streljanju pred tukajšnjim premogorovom. Ubit je predsednik Fork Ridge Coal Co., dalje blagajnik iste, nek policist in en premogar. Do streljanja je prišlo, ko so hoteli unijski premogarji ustaviti delo v premogorovu, dokler ne bo prišlo do sporazuma med CIO unijo in premogovnimi družbami, katera pogajanja se še vedno vrše v New Yorku. FANTJE, ALI JE VAŠ PES TAK? V Oak Parku, Term., so cenili pse, kateri je boljši za coone. Prvo nagrado je dobil ta, ki ga vidite na sliki, in ki je plezal za coonom kar na drevo. S tem, da jugoslovanska armada kontrolira prelaz Kačanik, more brezhibno obratovati koso-vopoljska železnica, ki pelje v smeri od severa proti jugu in po kateri se jugoslovanske čete lahko premičejo za drinsko linijo. S tem je tudi Nemcem nemogoče, da bi zbrali svoje čete za masni napad v Moravski dolini. Iz severne Jugoslavije se je armada umaknila, toda zatrjuje jugoslovansko poveljstvo, ne pred nemško močjo, ampak glasom prej napravljenega načrta. Jugoslovansko poveljstvo tudi zatrjuje, da so si upale italijansko čete v Ljubljano šele potem, ko se je jugoslovanska vojska pomaknila proti jugu in ko so bile nemške/čete že pri Zagrebu. Tako so Italijani zasedli Ljubljano brez vsakega boja in to faktično šele dva dni potem, ko je okupacijo Ljubljane že javljal italijanski radio iz Rima. (Se nam je zdelo, da v bližini Ljubljane ni bilo nobenega ju goslovanskega vojaka, da so si upali Italijani v našo prestolico. Op. ured.). V Rimu so danes krožile govo rice, da je jugoslovanska vlada naprosila osišče za premirje. Toda v Berlinu zanikajo, da bi prišla kaka taka ponudba iz Jugoslavije. Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz Glenville bolnišnice Mrs. Mary Ster, 19302 Arrowhead Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Potres v Mehiki Mexico City, 15. aprila.—Poročila iz mesta Colima, 275 milj južno od tukaj, naznanjajo, da je silen potres skoro popolnoma uničil to mesto. Razdejanih je tudi mnogo okoliških vasi. Nastalo je mnogo požarov in škodo cenijo na en milijon dolarjev. Smrt kosi V Charity bolnišnici je umrla včeraj Rose Zalokar, stara 56 let, rojena Mertič, po domače Blatnik. Stanovola je na 6412 Carl Ave. Ranjka je bila doma iz Mačkovca pri Žužemberku, odkoder je prišla v Cleveland pred 37 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, dva sina: Franka in I Edvarda, hčer Theresa Buckley in štiri vnuke, v starem kraju pa mater in eno sestro. Bila je članica društva Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, podružnice št. 25 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Vida. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob desetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje. Nov grob Na veliko soboto je umrl v Magadore, Ohio, rojak Anton Koščak, star 59 let. Doma je bil iz Gorenjih Otav pri Begunjah nad Cerknico, če zapušča tukaj kaj svojih sorodnikov,.ni znano. Doma pa zapušča brata in dve sestri. Pokopali so ga včeraj v Akronu iz cerkve Marije Vnebo-vzete. V Ameriki je bival 39 let. Naj mu bo lahko ameriška zemlja. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Mary Kle-menčič. Prijatelji so prijazno vabljeni. i Vaje za igre Nocoj ob sedmih se vršijo vaje za igri "Težke ribe" in "Naš baby je bolan." Angleži trdijo, da so zavrli prodiranje nemških in in italijanskih čet proti Egiptu Kaira, 15. aprila. — V vojaških krogih so mnenja, da se je osišče izčrpalo v svojem 800 milj dolgem pohodu preko Libije do egiptovske meje. Angleži zrejo na položaj s polnim zaupanjem, da bodo ustavili vsa-da so pro" F6 An'°Vanske čete že do po-Je in da skušaj° {Up11^iti stik z grško ar- Fin h 'n'°dira ob Jadranskem k^K Valoni. « ^slovanska kolona pa Tiisk zahodno obrežje 1 • I Jezera> kjer se na-Bn. j. krilo grško-angleške T^j1J(; v Grčiji. Danes so t.Matičarji bombardi-Valono i" napra-škode. Angleški vo-trdijo, da imajo do-'verjeti, da je padel lSj;t Vanom v roke- T\j. ^^ektna poročila iz lsŽ,trdii°' da je bil za- Tr^H v Jug°slaviji |JVa Vseh točkah. V bli- 4S 0(l(h ''e ju£°slovanski iz~ [\.e'ek poplnoma uničil i 'anizirano edinico. (jj^^u se ena jugoslo-KJ'^ja še vedno upira I He navalu. ki je prišel 1% Izguba Belgra- |V Za hojni položaj jugo-^^de nobene važno-(lil^V ')e Jugoslovanska ar-MS °ltlem redu umaknila •K IJugoslovani še nemške pozi- R VP6h V tem ^asU Veru od tukaj ju" t n ^ete še vedno kon-p: Kačanik, proti u, oi^ Neprestano zaganja " Vpna sila, toda je bil JX^ naskok odbit. Po-A h t Uje- da so Jugoslova-' aj Nemcem 80 boj-' fk '*u£oslovani so po-K *orskVasi Stara Kačanik l\ob° .topništvo, ki ne-f Iv2 Vv. p 1 j e prodirajoče C»r M h„°Clm ognjem in jim J:St hoda- k ^ Prišlo do spopada f^i do U in Nemci se ni-lijj^tej,^ gibati s svojimi ^ testlmi granatami s Pe" "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays 8nd Holidays Cleveland, Ohio BESEDA IZ NARODA NAROČNINA: iSa Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $350 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._____ S3 No. 89 Wed., April 16, 1941 Kako je z relifom za Jugoslavijo? Ne obupavati, pač pa pomagati Ves dan in vsak dan so nad nami ljudje, če vemo, kdaj se bo začelo zbirati za odpomoč Jugoslaviji. To je popolnoma naravno, da se v takih zadevah ljudje obračajo na uredništvo za pojasnilo. Saj je vendar časopis tista živa pošta ali vez med -narodom, ki prenaša novice in ustvarja stike med raznimi skupinami. In mi odgovarjamo: ne vemo! Vemo prav toliko, kot vedo naši čitatelji. IKer vse, kar nam je bilo dozdaj znanega, smo priobčili v listu. Vemo, da je jugoslovanski poslanik apeliral na Jugoslovane, naj začno z akcijo. Poudarja, da naj podporne organizacije vzamejo glavno vodstvo v roke in delajo v sporazumu z ameriškim Rdečim križem. Mi smo se s tem strinjali in napisali par apelov, naj se z akcijo takoj prične. Kot se sliši, so v nekaterih krajih že pričeli, kot v Chicagu, Jolietu..V naši metropoli pa lepo dremljemo. Od par strani se nas je sililo, naj pričnemo z akcijo mi. Pa ne bomo! Zbiranje denarnih prispevkov je zelo delikatna zadeva, ki nosi veliko odgovornost. Tu ne bo šlo za par sto dolarjev, ampak bo šla za tisočake. In ljudje, ki bodo dajali denar, bodo hoteli vedeti, kam je šel ta denar, kako je bil uporabljen, kdo je imel od njega koristi in kdo ne. Zato pa resno odsvetujemo, da bi se s tem pečali posamezniki. Le organizacije, najsi bo podporne, družabne ali kulturne so kompetentne tako resno zadevo prevzeti. Je pa še nekaj drugega, ki je zelo važno za premislek. Dogodki zadnjih dni so popolnoma spremenili položaj v Jugoslaviji. Prav za prav, kot vemo, Jugoslavije kot take ni več. Položaj je sedaj tam sledeči: Slovenija je v rokah Italijanov in Nemcev, Hrvatska se je ločila od Slovenije in Srbije, a Srbija je edina še ostala, ki ima svojo popolno vlado in vojsko-:- Torej če bi začeli zbirati za relif, kam bo šla pomoč: v Slovenijo, kjer ni gotovo, če jo bodo dobili v roke naši ljudje, ali, bomo zbirali za Hrvatsko, ki se je udala Hitlerju in Mussolinifu, ali bomo dali za Srbijo? To so tri vprašanja, na katera je treba odgovoriti. V prvi vrsti moramo upoštevati, da ameriška vlada ne pusti zbirati za kako inozemsko državo za drugo kot za odpomoč od vojne prizadetim. To se pravi, da ne smemo zbirati za municijo ali orožje. Smemo pa zbirati za zdravila, za obveze, za razno perilo vojakom, kar je nazadnje delo Rdečega križa. Torej če ne smemo zbirati za drugo kot za pomoč od vojne prizadetim, bi naši Slovenci ne dobili nič, ker faktično niso bili dozdaj direktno prizadeti od vojne. Kolikor nam je znanega, niso bili naši kraji bombardirani, naši ljudje niso pobegnili iz svojih krajev. Torej, ali bo šel denar ali pomoč, ki jo bodo dali tukaj naši ljudje, v resnici tudi našim ljudem doma? Kdo more garantirati, da bosta italijanska in nemška vlada izročili našim ljudem, kar bo poslano iz Amerike? Da bi pa basali italijanske in nemške želodce, nam pa niti na misel ne pride. Dalje je zadeva Hrvatske. Vprašanje je, koliko naših ljudi bi hotelo darovati za pomoč Hrvatom, ki so pustili Jugoslavijo in šli gospodarit na svojo roko? Edina, ki je dozdaj od vojne direktno prizadeta je Srbija. Ta je razbita in je lačna. In če se štejemo za njih brate, potem bi bila naša dolžnost, da jim sedaj pomagamo po svoji moči. Slovenski in Srbski fantje imajo še vedno orožje v roki. In če bosta kdaj pregnana Hitler in Mussolini z Balkana, bo v tem doprinesla svoj del srbska in slovenska vojska, če so Hrvatje odložili orožje, kot se sliši. Zato pa, da si bomo na jasnem, ko bomo zbirali: kam in zakaj bo šel denar? Vsak, ki bo dal, je upravičen to vedeti. Da ne bo potem, ko bo vojna minila vprašanj: kam je šel denar, naši doma niso nič dobili! Naši Slovenci doma bodo tudi potrebni pomoči, če bo vojna kaj dolgo trajala. Nemec in Italijan jim bosta pobrala vse, kar se bo prijelo njiju rok in kar ni pribitega. Toda predno bomo kaj dali, moramo imeti zagotovilo, da tudi to, iiar bomo dali, ne bo šlo v italijanske in nemške malhe. Zato pa, če se bo začelo zbirati, naj bi bili odgovorni faktorji, ki bodo vodili akcijo previdni in nai ne dajo denarja iz rok, dokler ne bodo vedeli natančno kam bo šel denar. To se pravi, da bomo zahtevali, da bodo tudi naši Slovenci deležni tega, ker bomo dali Slovenci tukaj. To pa kaže, kako je potrebno, da tako akcijo vodijo odgovorne organizacije, ki bodo odgovorne ljudem, ki bodo prispevali. Mi smo prepričani, da so naše organizacije popolnoma kompetentne voditi tako akcijo ter smo pripravljeni sodelovati ž njimi. Pa ne samo podporne organizacije, ampak v to akcijo naj bi stopile vse in si organizirale centralni odbor, a pobiranje doneskov lahko vodi vsaka organizaciji v svojem delokrogu, v katerega lahko priklice vse, ki hočejo sodelovati. Lahko se prične z akcijo takoj, z oddajo denarja se pa počaka dokler se ne dobi iz domovine natančnih navodil, kako je tam. Edino,, kjer bi bilo potrebno takojšne akcije, jc pomoč prizadeti Srbiji. Tam so ljudje že danes lačni, brez strehe, brez kruha. Toda vse to naj bi rešil centralni odbor naših organizacij To smo napisali, ker se nam je zdelo potrebno. Položaj jc res zamotan radi nenadne in nepričakovane situacije v Tužni so bili za nas dnevi velikega tedna, ko smo poleg trpljenja Gospodovega premišljevali trpljenja naše stare domovine Jugoslavije, ko smo čitali novice o Golgoti Jugoslavije. Poročila, ki so bila bolj črna kot pa so bila v resnici, kajti prišla so iz Berlina in Rima, so mnoge Jugoslovane strašno po-trle, tako da so prav mnogi jokali. Po telefonu me pokliče dobra rojakinja T. R. ter pravi: "Oh, vi ne veste, kako sem" žalostna in nervozna vsled teh novic. Uboga Jugoslavija. Včeraj sem cel dan jokala, potem vso noč nisem mogla spati. Jugoslavija se mi tako smili," nakar je izlila ploho najbolj zbranih žaljivk na Hrvate, ko so tako izdali Jugoslavijo. "Povejte mi no, kaj vi mislite, kaj bo?" Pa jo potolažim: "Le nič se ne vznemirjajte, saj ni tako črno ne, je veliko nemške propagande v tem. Jaz imam pa trdno vero v jugoslovansko vlado in pa njeno armado. Čakajte malo, bodo tudi Nemci in Italijani še videli, kaj se pravi na Balkanu vojevati. Zdaj jim je uspelo nekaj, vse jim ne bo. Še tako bodo tepeni, da bodo pomnili. Sicer pa, četudi res pride do tega, da izgube bitko, nič ne de. Srbi so zadnjič izgubili vse, niti pedi zemlje ni ostalo, na tuje se je umaknila armada in ravno ta armada je potem zlomila Nemce." "To pa res," pravi ona, "torej vi ste mnenja, da ne bo šlo Nemcem tako po žnori?" "Ne, ne, le brez skrbi bodite. Vojna se je šele začela in tudi Jugoslavija bo še imela drugačno besedo in pa še večjo mejo." Tako nekako se je sukal pogovor po telefonu in marsikaterega rojaka in rojakinjo sem čul, kako resnično jim je bilo žal za Jugoslavijo. Zanimanje za Jugoslavijo je oživelo, ljubezen do nje vzplamtela, da je mnogim privabila solze v oči Zdaj se je pokazalo v vsej luči, da je našemu narodu Jugoslavija globoko pri srcu. Vsled takih novic iz Berlina in Rima je pa nekaterim kar srce upadlo ter so kar nekam zmedeni, pa tarnajo, kaj bo, da je Jugoslavija že šla, da bomo Slovenci pod Lahe ali pa Nemce spadali itd. Počasi rojaki in rojakinje, pa ne bodite tako nervozni. To, kar se je zgodilo, naj nas ne oplaši.. Srbi so imeli svoje Kosovo. Vse so izgubili, pa niso obupali. Poraz na Kosovem polju so imeli za praznik ter se pri spominu na Kosovsko tragedijo pripravljali na osveto, na boj za svobodo svoje domovine. Dosegli so jo! V svetovni vojni so ti reveži vse izgubili, niti pedi zemlje niso imeli več, a obupali niso; vse so dobili nazaj in sicer potrojeno. Pa tudi zdaj ne bodo vlekli ta kratko, to sem uverjen. i Zato nič jadikovanja, dasi bo še dosti krvi preteklo in tudi vojne še ne bo tako kmalu konec. Temu ni kriva Jugoslavija, ki se le samo brani in se bo branila še naprej. Nemci in pa Italijani se bodo še prepričali, kaj znajo jugoslovanski hajdu- ki. Ce še ne vedo, kako vroča tla so na Balkanu, se bodo zdaj prepričali. Zato ne obupavati in tarnati, pač pa Jugoslavijo vse povsod zagovarjati, ji pomagati gmotno in moralno; prispevajmo kar moremo in ne sprašujmo, kdo bo od tega več dobil, Slovenec ali Srb, ali še lojalni Hrvat, ker teh bo tudi še v jugoslovanski armadi dosti, dočim nimamo za separatiste niti črnega centa, za Jugoslavijo pa le imejmo srce. Prav rad dam Srbu kot Slovencu in prav tako lojalnemu Hrvatu, pravzaprav na en način še rajše. Le poglejte, koliko so jim Nemci razbili. Belgrad je v razvalinah, dočim je Ljubljana cela. Zato dajmo tja, kjer so večji reveži. Bratje so in za take jih imejmo, pa bodo tudi oni nas imeli, ko pride do mitu, do svobode. V nesreči se pokaže pravi prijatelj in pokažimo se mi. Pri tem pa ne nasedajmo vsakovrstnim hujskačem in morebitnim petokoloncem, ki nam bodo pravili vsakovrstne izmišljotine o Srbih po berlinskih "novicah." Rabimo pamet in razsodnost, jugoslovanski vladi in armadi pa zaupajmo. Le ne se vsakega ustrašiti, pač pa ga zavrniti. To danes lahko storimo, ker so Zedinjene države z Jugoslavijo in so ji obljubile vso pomoč. Zato jo tudi podpiraj mo, zagovarjajmo in cenimo. Raznim porazom in zmagam se bomo mogli pa kar privaditi, a vero v boljšo bodočnost Jugoslavije pa imejmo vseskozi, pa naj pride že kar hoče. Kakor smo dobri in lojalni državljani Zedinjenih dr žav, tako spoštujmo in cenimo Jugoslavijo, pa pomagajmo ji Jože Grdina. sebnih prireditev v naši naselbini, zato smo se Maple Heights-čani udeleževali raznih prireditev v drugih naselbinah. Sedaj pa pričakujemo, da tudi drugi enkrat k nam pridete. Mogoče bo kateri rdkel, da je Maple Heights, preveč oddaljen, kar pa ni res. Lansko poletje, mislim da je bilo julija meseca, smo imeli sejo dr. Dom št. 25 SDZ. v Maple Heights, seja se je pričela pet minut po sedmi uri zvečer, v desetih minutah je bila že končana, nakar se podam na sejo dr. Jugoslav Camp št. 293 WOW., ki zboruje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju, tja pridem 15 minut do osme ure, ravno ko se je seja pričela. Ta seja je bila končana v 15 minutah, tako da sem bil na dveh sejah v manj kot eni uri, čeravno je bila ena seja v Maple Heights, druga pa na St. Clair ju. Torej vidite, da Maple Heights ni tako daleč kot kateri misli. Na svidenje v Maple Heights. Anton Perušek. -o- EDINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ J A Slovenska moška ^^zveza vjM^ Ustanovljena 1. januarja, 1939 Inkorporirana 13. marca, 1939 V Ohio. "Norec" v S. N. Domu nekdanji Jugoslaviji. Ena rešitev bi bila tudi ta, da bi pobirali Slovenci za svoje, Hrvati za svoje in Srbi za svoje. To bi pa morda ne imelo dober vpliv na Amerikance, ki ne poznajo naših notranjih razmer in ki vidijo v Jugoslaviji en sam narod, eno samo deželo. Pa smo prav danes tako daleč od tega kot je zemlja od sonca. Predvsem moramo imeti pred očmi to, da ne zbiramo lešnike, ampak dolarje in sicer težko prislužene in pristra-dane dolarje naših izseljencev. Zato pa, če bomo kaj izprosili od njih, jim moramo dati zagotovilo, da bo njih dolar res storil to, radi česar je bil darovan. V nedeljo, 20. aprila popoldne ob 3. uri vprizori dramsko društvo Ivan Cankar zelo pomenljivo, krasno dramo "Norec," na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. To dramo je spisal Fedor Gradišnik, lekarnar v Celju "pri Križu." Po zadnji svetovni vojni je bila ta igra veliko igrana na ljudskih odrih sirom Slovenije, kot tudi na Jesenicah, v Celju in na Šentjakobskem odru v Ljubljani. Igra je bila spisana na podlagi resničnega dogodka te vsebine, ki se je odigrala na Štajerskem. To igro smo prejeli iz domovine še več kot pred osmimi leti, toda tedaj se je smatralo, da društvo ne zmore primernih karakterjev-in zato se je vpri-zoritev odložila do sedanjega časa. Danes ima društvo Ivan Cankar nove igralske moči v svoji sredi in režiser, Joseph Skuk, se je odločil podati to sijajno dramo, ki je bila odložena toliko let. To bo prva predstava te originalne slovenske drame v Ameriki. Žalostno je, ko človek opazuje, kako naša dramska društva v Ameriki hirajo; kako težko v mnogih slučajih požrtvovalni režiserji dobijo primerne osebe, da sprejmejo vloge; koliko prigovarjanja in prepričava-nja je treba, da ta ali ona sprejme vlogo. Druga križeva pot pa je zopet, ker igralci ne prihajajo točno in redno k vajam, kot zgovorjeno. To je ena stran, bi rekel: zakulisna stran. Največja potežkoča pa je dobiti dovolj številen poset občinstva, da pridejo na predstavo. Igralci, ne le da se morajo učiti svojih vlog, pač pa morajo v večini slučajih tudi sami skrbeti za avdijenco, sicer se lahko zgodi, da igrajjo praznim stolom. In kako težko je igralcem kot režiserju, če vidijo pred seboj na pol prazno dvorano mesto natlačeno polno. Oboje, naučiti se vlog in prodati mnogo vstopnic v naprej, je pa težka naloga komursibodi. Pred leti so dramska društva podajala v sezoni po šest do osem predstav, sedaj jih še od ene do treh, k večjem štiri. Ali res ni več ljudi, ki bi hoteli pohajati k slovenskim igram? Dovolj jih je še povsod. Samo malo več slovenske zavednosti bi bilo treba, pa bi bila lahko vsaka predstava 100% uspešna glede poseta. Kadarkoli je naznanjena slovenska igra po enem ali drugem dramskem društvu, da se bo vprizorila v enem ali drugem slovenskem domu, bi morali Slovenci to vzeti naznanje z veseljem in se brez oklevanja odzvati in pose-titi predstavo. Vse, kar je naše, slovensko, nam mora biti bolj pri srcu, bolj sveto, kot pa Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNA1, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške P Pristop od 16. do 55. leta. d«* Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem pogrebnih stroškov. calli^ Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske org*" f GLAVNI ODBOR: 0, , Predsedrvk: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W., Barberi C, Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., cle^,'veU' Drugi podpredsednik: FRANK BENČINA. 930 Alhambra Rd.. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, l>. NADZORNI ODBOR: K Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. n- berton, O. _,eveisfi Drurt nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., ^Jf. o. Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveia" < FINANČNI ODBOR: „ Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E- Cleveland. O. n(i 0- Drugi odbornik- FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Clevej"" 0 Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Gir®1 • r" Za pojasnila se obrnite na, glavnega tajnika Slovenske M0^6 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Članstvu Slovenske moške zveze v _ ^ Za nami je že drugi mesec naše kampanje. V t?"1^ bil napredek kampanje zelo lep, ampak lahko pa bi f ^J če bi se zavzeli vsi skupaj in storili svojo dolžnost do 11 ^j) V prvih dveh mesecih naše druge kampanje si*10 ^ krog 125 novih članov. Torej, če hočemo doseči c' J'i()Vr smo si .postavili v začetku kampanje (500 novih c jef - - drugi kampanji), se je treba res tudi potruditi. ^fSjnč'^^ cej veliko število, toda ne pozabite, da smo Slovenci1 ; sa nekaj zavzamemo, tudi naredimo. je1 * dfl 'i Torej člani, na vas je ležeče. Zapomnite sl; ^i' korak na agitaciji za našo Slovensko moško zvezo J®^' naprej za napredek Slovencev v Ameriki v arnei-'9 J Naši predniki so dali celo svoje življenje za svoj jeZl..y . % pa mi ne dali vsaj nekoliko svojega časa in napr^"^^ 'jst korake, da pridobimo v svojo sredo vse slovenske bi bilo njim in naši zvezi v korist. ^m Člani, zapomnite si, da 'zvefev*-plača za vsakeg* ^ na 25 centov nagrade. To velja za vse člane, ki b°d v Slovensko moško zvezo tekom te kampanje. ^ dobili 15 do 25 novih članov, pa bodo deležni Še P0^* le in sicer srebrn zvezin znak. Član pa, ki bo pri«0 ^ lovih članov, pa bo deležen zlatega znaka. To so < ^rade poleg 25 centov za vsakega novega člana. ^ pi Te znake bo razdelil sam naš glavni predsed Jitvi, katera se bo vršila po konvenciji septembra ,j/j *ardu, Ohio. Te prireditve se bodo udeležili \ Ti iveze kot častni gostje. Torej na delo za naprej^ f\ moške zveze in da boste zaslužili eno izmed omenJ Z bratskim pozdravom, . ^fj VINCENT H. LAUTER, gl*vn^ tuja filmska gledišča, katera so odprta dnevno in si lahko vsakdo poljudno ogleda, kadar hoče. Ne strezimo po življenju slovenski drami v Ameriki. Raje kooperirajmo medsebojno, pa bomo lahko še dolgo živeli in igrali v zabavo in pouk poset-nikom. Naj ne bo prevroče in ne prehladno, ne prelepo vreme in ne pregrdo, kadar se igra slovenska igra. Pohitimo na predstavo, da podpremo društvo moralno in materialno, ki se trudi vzdržati slovensko dramo na površju. Zato rojaki in rojakinje, ne pozabite nedelje, 20. aprila, ko bodo Cankarjevi Uprizorili "Norca" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair^Ave. Sedaj lahko vidite to fino dramo, ki se dopade vsem igralcem in režiserju, ki jo bodo podali v nedeljo. Vstopninaje samo 85 centov. Te predstave ne boste pozabili. Torej: na svidenje! Erazem Gorshe. --o- Omejitve tudi v modi Gospod Lucien Lelong, predsednik pariških modnih hiš, se je odločil na modnem polju. Ta odločitev za ljubitelje mode ni preveč prijazna, je pa odsev sedanjih razmer, ko mora človek varčevati povsod, še pri — modi Novi sklepi so: od vsake nove vrste obleke bo izdelan in razstavljen v modni hiši samo en model, t. j. en plašč, en ko- stum in en komp^^ ska zbirka sme vse ^ največ 75 model°v' * ie 25 modelov številke v tisoče!) se kjer leke ah samo ko^ ^ čeno število po«1.3 p Pa ste tod tujec. Jaz pa J ZastoPnik oblasti! In če je s(a Prijeti zločinca, sem jaz poveljuje! Brez mojega ■. Ja in dovoljenja se ne sme hoditi! Mene bi bili mora- prašati!" ov^iSlite Potem seveda ne a d°lgo skupaj orala, ker ni-evalvaien, da bi mnogo popra-i„' sam ukrenem, kar je tre- "Pr • ^ osim, da to svojo navado ^ttložite! Vobče vas prosim, ioj0 r in Povsod mislite na in službeno dosto-Dolžni ste me vprašati 5 ' kar je pravzaprav samo % ' Um^ivo> Pa tudi za do-kadar gre za ukrepe, ^tU^ .nillČ€ drug ne sfne do" 0 Jaz, ki sem uradna ose- "H ^ ! Čudno se slišijo va-j jjae tod in v teh okoliščinah P0P°ln0ma P°za-l»jj . n|Wno v Uresu, ampak v ko, 'i! kjer velja človek le to-^ ° premore sam in Da a Puška pa nož. ^ bova izgubljala besed, ^ adko kratko tole povem! osebnost me čisto ■ °b| Č®*' ^ePrav ste v službe-Noj( '' ® vašem službenem l^tvu pa nisem opazil ni-Nkot '• viseli na dreve-\ ^ Ujetnik, obupan in obso-j^'t- Povem vam, vi po- 'Ctlaše pomoči, ne pa mi iibok PovelJ'evanja! Zato je W5če molčite! Tako vam besede donijo zelo V°'Senor! če mislite, da vi \it juiete'bi vam — li^M!" sem ga nahrulil. tod' vam povem, da I e p0veljujem in Winnetou pri nas ni vsec, pa este, odkoder ste prišli! \ (a-ile kar nemudoma ne 'la ^'ake svoje službene ne daste jezika za zo- SuPriVežem k najbližnjemu \t, ^ lahko poveljujete, ^ii'. °cete, ko bomo mi drugi i'i;ai . ^ svojemu haciende-!Sliibe 8'lasne besede več. |tn v°lje je bil, grdo je gle-\fp0g0drnjaval. Nisem se fc>aj' njega" ure je minilo pa ^Winnetou. \ .si opravil!" sem dejal. F 'le v redu. Lahek posel \ ■ v°jih j0" S.r"!ajst jih sedi pri stu-Va3set mož je štela S6 est smo jih že ujeli, — manjka." ^javili stražo?" Ho j,, artle se čutijo, celo oro- S ti?iU "a kup" Konji se V^nv SpodaJ ob potočiču." .Halj 1 Se jim moramo. Pa > bodo le —." vetra v dolinici. Pe-N k0ri1 tako, da ne pridemo \ Sh" 'Nili v tfi nas bodo — So pri ognju in pri-VdUr.^ečerjo, drugi pa se-| N> i prav ob studencu." l>a začniva!" ^fi(!v itlSVa Petindvajset Mim-Ij155 »e^0^^ smo- Puške smo dobiti v' S kopiti smo milj! ^ume. Poglavarjeva 8 svojimi drugi-if ujetnikih. Oblast- a nismo nič vprašali, C v0cliti- jSm° stopali ob potoku i'lcq nn kmalu zavili v ozko faW*deSno- Trda tema je IjM^ je držal z desnico "o ramo, z levico pa t'i-da ni zadel ob dre- Po nemškem izvirniku BL Maya ^axYTTTiixxiimxxxiiiziiiiiiiixTxxrxrxxxxxx" v je in vej eve. Skozi goščavo je posvetil ogenj, topot in hrzkanje konj smo čuli. Pri Fuenti smo bili. Winnetou nas je peljal mimo konj v ovinku, neslišno smo se plazili na vseh štirih po grmovju in obstali na robu jase. Položaj je bil zelo ugoden. Dolinica se je končavala v jaso, ki jo je od treh strani obdajal gozd z močno podrastja, na četrti strani pa skalovje, ki se je v hrib zoževalo v kratko sotesko. Na koncu soteske je zijala skalna duplja, njeno dno je bilo posejano s kamenjem in skalovjem in izpod njega je prihajal močen studenec, "Skalni studenec." Kraj je bil slikovit, pa za taborenje bi si ga jaz ali pa na primer Winnetou ne bil izbral. Ako te napade sovražnik v taki zaprti soteski, se ti prav lahko spremeni v past, ki iz nje ni izhoda. Tudi Yumam je bila soteska z dupljo usodna. Na jasi je žarel nizek indijanski ogenj in ob njem so trije bojevniki pekli meso. Drugi pa so čepeli in ležali dobrih deset korakov više v duplji. Njihovo orožje je ležalo na kupu pred dupljo.. Tisti trije kuharji so nam bili še najbolj nevarni, čeprav se nobeden ni zmenil za okolico, tako so bili zatopljeni v svoj kuharski posel, če smo nje pobili s kopiti in njihovim tovarišem zaprli izhod iz duplje, smo lahko v nekaj minutah opravili z vsemi. In tako smo tudi storili. Postavil sem Mimbrenje bliže k studencu, obkolili bi naj dupljo, z Winnetouom pa sva prevzela kuhar j p. Nekaj dolgih skokov pa sva bila pri ognju, trije udarci s kopitom pa so ležali na tleh, še preden so se zavedli, kaj se je zgodilo z njimi. Yume v duplji so planili prestrašeni n^ noge in mislili pohiteti po orožje. Pa pot jim je bila že zaprta, Mimbrenji so se vsuli iz goščave in petindvajset pušk jim je molelo naproti. Winnetou jim je zaklical, naj se vdajo, in po kratkem pogajanju smo bili gospodarji Fuente. Niti kaplje krvi nismo prelili, snažno in čedno delo smo opravili. Preiskali smo dupljo. Fuente de la roca je bila glavna postojanka na potu v Alma-den. Z vsem je bila dobro založena, kar potrebuje Indijanec, če se kje za dalje časa utabori na bojnem pohodu. Našli smo us-njate vreče polne živil, vrečice s smodnikom, svinec, kalupe za krogle in drugo orožje, odeje itd. Kraj je bil za/daljše taborenje dobro izbran, za slučaj napada pa kakor rečeno, neporaben in celo nevaren. Vse je kazalo, da so se nameravali Yume kar udomačiti pri Fuentu. čemu —? že tudi zato, da so stražili pot v Alma-den, njihov poglavitni namen pa je bil, da bi pozneje kedaj, ko bi bil rudnik že v obratu, skrbeli za dovoz živil iz Uresa in za prevoz živega srebra. Melton je s prav duhovito iznajdljivostjo poskrbel za vse— Ko smo uredili tabor, je odšel Winnetou po Mimbrenje in po ujetnike. Lahko si mislite, kako so se gledali Yume —! In da tudi ni manjkalo vzklikov, kričanja in običajnega indijanskega tuljenja. Razpostavili smo straže pa legli spat. IV. Player Zgodaj smo se drugo jutro odpravili Almadenu naproti. Prav za prav sem 1»1 v precejšnji zadregi. Zahvala Spodaj podpisana se želiva zahvaliti vsem našim prijateljem, kateri so nas na tako spreten način presenetili ob najini trideset letnici zakonskega življenja na 22. februarja. Povabljena sva bila v Turkovo dvorano na društveno zabavo, kateri sva se radevolje odzvala. Ko prideva tja, se mama je povedalo, da je današnja zabava namenjena nama za dan trideset let zakona. Dragi prijatelji! Sprejmite najlepšo zahvalo za vse kar ste za naju storili. Ob enakih prilikah se bova radevolje odzvala. Posebno se želiva zahvaliti Mrs. Angeli Rolih, Mrs. Mary Benigar za ves njih trud. Dalje se želiva zahvaliti kuharicam, ki so vse tako postrežljivo in okusno napravile, Mrs. Anna Rebolj, Mrs. Mary Benigar, Mrs. Angela Rolih, Mrs. Mary Bub-nič, Mrs. Mary Pugelj. Lepa hvala vsem, ki so v ta namen darovali: Mr. in Mrs. Louis Rolih, Mr. in Mrs. Frank Benigar, Mr. in Mrs. Louis Bebolj, Mr. in Mrs. John Bostjjančič, Mr. in Mrs. Frank Slejko, Mr. in Mrs. Anton Prime, Mr. in Mrs. Joseph Ma-lečkar, Mr. in Mrs. Frank Mih-ič, Mr. in Mrs. Karol Strekelj, Mr. Frank Petek, Mr. Joseph Mrgole, Mr. in Mrs. Frank Bub-nič, Mr. in Mrs. Steve Valenčič, Mr. in Mrs. Frank škrlj, Mr. Milan Uljan, Mr. Joe Uljan, Mr. in Mrs. Louis Pibrovec, Mr. in Mrs. Louis Kretič, Mr. in Mrs. Joseph Pugelj, Mr. in Mrs. Jo-' seph Simon, Mr. in Mrs. Joseph Mršnik, Mr. in Mrs. Mike Po-klar, Mr. in Mrs. Frank Iskra, Mr. in Mrs. John Ujči,č, Mr. in Mrs. Frank Segulin, Mr. in Mrs. Joseph Brne, Mr. in Mrs. Joseph šubert, Mr. Mike Rustja, Mr. in Mrs. Rudy Tomšič, Mr. in Mrs. Ludvik Kovačič,, Mr. in Mrs. Ludvik Prosen, Mr. in Mrs. To- ny Mršnik, Mr. in Mrs. Joseph Tomšič, Mr. in Mrs. Joseph škrlj, Mr. in Mrs. John Hrva-tin, Mr. in Mrs. Matija Paliska, Mr. in Mrs. Andy Poklar, Mr. in Mrs. John Kresevič, Mr. in Mrs. Leo Kresevič, Mr. John Tišler, Mr. in Mrs. Joseph Hr-vatin, Mr. in Mrs. Tinko Udo-vich, Mr. in Mrs. Joseph Valenčič, Mrs. Tilie Benigar, Mr. Tony Mihčič, Mr. Joe šubert, Mr. Louis škrlj. Torej še enkrat hvala vsem. Joseph in Antonia Jenko. -o-- Velika noč v hiši gospoda Krištofa Lepo je to mesto. Stare ulice, koničaste strehe, debelo zi-dovje nasipov, a zadaj morje. Nad vsem pa jasno, ovlaženo ozračje in mehko pošumevanje valov, ki so se zaganjali v čeri. Kakor današnje, je bilo takratno jutro velike nedelje, nemara da prav tako prosojno in pomladansko jasno kot to jutro. Le da so bile ženske srednjeveško oblečene in so se jim, krila vlekla za njimi, a gospodje so imeli naškrobljene ovratnike in črne nožnice pod dolgimi, s krznom obšitimi haljami. Mogočni, težki vozovi so ropotali po tlaku in jadrnice in barke so poplesavale ob nasipu čim je dahnil najmanjši vetre. Zares, prav (tako velikone-deljsko jutro je bilo takrat, kakršno je danes, ko se je gospod Krištof pred nekaj sto leti z dediščino po materi pridružil pomorskim trgovcem, sfi pridobil prilično skladišče in je vso svojo srečo položil v roke svoje, ljubljene žene Berte in v trgovino z volnenim in tkanim blagom. V Cekinasti ulici sta si ustanovila svoj dom. Njih vnuki so na prejšnje štiri pritlične prostore sezidali dvoje nadstropij, okrasili so pročelje z angelskimi kipi in prelestni-1, mi cvetličnimi okraski in so nad vhodom dali napraviti na- pis v debelih zlatih črkah: Tvrdka Krištof. Čez dve sto let nato so bili med mestnimi Krištofovi trgovci tako v časti, da je eden od njih nosil župansko verižico okrog vratu in so bili drugi gospodje te hiše zmeraj občinski svetniki in so z besedo in dejanjem čuvali nad usodo mesta, medtem ko so jadrnice z bogatim tovorom pristajale v luki. Ne da bi se zavedali, so Krištofovi hojevali po cvetju svojega bivanja. Iz njiv, iz grmi-čja kraj poti so se kakor čez noč pojavile nove hiše, nove ceste, naselilo se je tuje ljudstvo in je zdaj pa zdaj odposlalo koga, ki je bil določen za gospoda. Kakor njega dni tisti prvi Krištof. Vendar je vsa ta leta in stoletja vedno stala hiša z angelskimi sohami in prekrasnimi cvetičnimi ornamenti, a nad vrati se je blestel zlati napis: Krištof. Resnično, to ti je danes prava velika nedelja! V luki počivajo parniki, motorni čolni po-cirhtevajo. — Berta Krištofova, gospodična, je poslednja tega rodu. Stanuje v tej hiši, upravlja trgovsko hišo, kolikor jo resnobna prokurista vprašata za svet. Sicer pa je gospodična Berta v svojih sobanah, na svojem vrtu. Nikakor ni prestara, to ne, nemara ima komaj trideset let. In tudi ni, da bi kdo rekel, da je grda, nikakor, če bi se oblekla malce po modi, pa bi bila celo jako ljubka. Berta Krišto.fova že več let z a v r a č a sleherno povabilo. V||kršni druščini se tiho izma-ki^ple nekaj dni v letu je določenih, kjer opravi najnujnejše družabne dolžnosti. Tako so o božiču, na sveti dan, povabljeni prvi uradniki tvrdke, a na drugo nedeljo v januarju so vodilne osebnosti iz trgovskega mesta gostje v hiši Berte Kri-štofove. A na velikfr-nedeljo .. . Berta Krištofova sama sebi Slika nam predstavlja enega izmed prizorov v stavkarskih izgredih, ki so se odigravali v sto.vki pred Fordovimi tovarnami v Dearborn, Mich. Nad sto oseb jc\ bilo ranjenih v teh izgredih. Ta slika je bila posneta po enem izmed zadnjih nemških napadov na angleška mesta. Tu lahko jasno vidimo kako popolno razdejanje izvršijo sovražnikove bombe in kako žalostne slike se nam nudijo, kadar bombniki opravijo svoje delo. pravi "tiho izvajanje dolžnosti," če razmišlja o obeh gostih, ki ju je do lani imela navado povabiti na ta dan. Lani je umrl Neža, še bivša materina pomočnica; ona je vodila nad zorstvo nad deklami, nad ku harico, nato je postala materina zupnica. Da, Neža je umrla Jako hitro — jako tiho — neslišno, neopazno, ko da bi se bila iztihotapila. Zdaj je tu le še Kristijan Dan, sin njene dojilje, ki bo prišel kot gost "tihega izvajanja dolžnosti." Pozvonilo je. Berta Krištofova bežno pogleda na uro. četrt na dvanajst. Služkinja pohiti in naznani gospoda odvetnika Kristijana Dana. Medtem ko se ji čez obraz spreleti prijetna rdečica, stopi Kristijan na prag, se jako globoko prikloni gospodični Krištofovi, položi rože na mizico in se z dobro premišljenimi besedami spominja že stoletne ustanovitve tvrdke Kri-štofove. Kakor vsako leto, ga Berta tudi zdaj resno posluša, nato vstane, mu gre nekaj korakov naproti, sežeta si v roke, in ona vpraša kakor vsako leto: "Pa boste vendar sprejeli malo okrečpila, gospod Kristijan?" Nato stopita v sosednjo sobo, kjer je pripravljen majhen zajtrk: sadje, gnjat in sladko vino. Kristijan Dan je kaj postaven mož. Vitek je, odkritega pogleda, ozkega obraza in usta so mu odločna in poštena, čelo malo izbuhnjeno, a temnopla-vi lasje se lepo prilegajo lobanji. Gladko je obrit. Črni jopič in črtaste hlače poudarjajo videz gosposkega človeka. "Tako, tako je, dragi gospod Kristijan*? se smehlja Berta, "starava se, pa niti ne veva za to. Pač pa se tega zavedata oba moja prokurista. Oba sta že več ko trideset let pri tvrd-ki, oba imata že dvajset let vodstvo v rokah — midva sva tu spodaj trgala podleske in se obmetavala s kostanji, ko sta ta dva sklepala največje kupčije in, seveda, zdaj nimam dosti besede pri njima . . ." "Pa ste vendar le vi gospodarica . . ." "Kaj pomaga?" Skomigne z rameni in doda: "Odkrito rečeno, dragi moj Kristijan, saj ste vi vendar tako dober odvetnik, kakor slišim, odkrito povedano : kakor mi je to hudo storiti, vendar se zares bavim z mislijo, da bi svojo tvrdko prodala in se preselila kam na jug." Kristijan plane s stola. Komaj se premaguje, vendar obvlada svoj glas, da mirno spregovori : "Gospodična, tega ne smete storiti. Ker mi govorite kot odvetniku, vam tudi svetujem kot odvetnik: ta dva prokurista sta se že preveč postarala, obdržala sta pač svojo trmo, toda zamudila sta klic nove dobe. Dajte obema pokojnino in vzemite drugega prokurista, ki ga jaz poznam." "Vi ste pa o vsem jako dobro poučeni," se začudi Berta. "Saj sem družini Krištofovi mnogo hvale dolžan," odvrne na kratko. "Vem, da mi dobro hočete, Kristijan," pravi ona hvaležno, "a vprav zato, veste, bom prodala tvrdko." — Po kratkem obotavljanju nadaljuje: "Tvrdka Petersenova se jako zanima za to — saj smo tako rekoč že v dogovorih . . ." Kristijan prebledi in počasi vstane. "Tega ne smete storiti," po. novi Kristijan odločno. Ona se zdrzne, zapazi to nepričakovano odločno kretnjo in 1 jako hudo ji je, vendar je bila že svoje trdno sklenila. "Tega ne smete storiti, gospodična," pravi v drugo. Preden najde pripravno besedo, da bi zavrnila njegovo dobrohotno vzburjenje, pa pravi on : "Gospodična, leta in leta sem sleherno veliko nedeljo 'gost pri vaši mizi in že osem 'let nosim s seboj pismo svoje 'matere. To pismo sem prinesel že osemkrat k vam, gospodična Berta, in osemkrat sem ga nesel spet nazaj." "Kaj pa naj to pomeni?" vpraša ona začudeno in počasi vstaja kot zmeraj, kadar se ji je zdelo, da je obiska konec. kr.rtijan pa ji izroči pismo svoja matere, rekoč: "Po materin! smrti sem ga našel v pisan "l-u." Tresočih rok položi pismo na mizo. On.'evaje odpre Berta pismo. Nato sede in bere: "Moj ljubi sin Kristijan! Na družinskem sestanku je bilo sklenjeno, da ti o tem ne smem nič povedati. A ob misli, da utegnem kmalu umreti, ti pišem tole pismo in ga položim med tretji in četrti predal svojega pisalnika in iskreno upam, da bi ga našel, preden bi bilo prepozno. Torej poslušaj me, moj ljubi, edini sin Kristijan, zapomni si moje besede, razodeni jih le v najhujšem primeru, samo tedaj, če bi ti bilo hudo in bedno, misli na to pismo in ravnaj po svoji pameti. Kakor ti je nemara znano, sta živela dva gospoda Krištofa, gospod Peter in gospod Pavel, vprav v času, ko si ti prišel na svet . . ." Berta začudeno neha brati. Prav neumestno se ji zazdi, da bere zdajle, ko je takšno, sončno velikonedeljsko jutro, na povelje deklinega sina pismo, povsem zasebno pismo matere svojemu sinu — toliko strani obsegajoče pismo — prelista ga vse do konca in ndšteje osem strani in zapazi podpis — in tu je ... Brž se z roko prime za čelo, komaj sope in oči so ji razprte. Tam je zapisano: "Tvoja mati Ana Krištof, rojena Dan." Mrzlo je. Ledeno drhtenje vhaja skozi vrata. Berta pogleda Kristijana Dana. Ta stoji nepremično pri oknu in gleda ven. (Dalje prihodnjič.) ---o—.—__ —Mlada mati je šla v Savo. Te dni je skočila v Savo 30-let-na mehanikova žena Frančiška Buršičeva. Bila je zadni čas zelo potrta in je gotovo storila svoje obupno dejanje v duševni zmedenosti. Ranjka je zapustila štiri mladoletne otroke. MALI OGLASI Delo dobi Išče se fanta, ki bi vozil truk in delal v mlekarni. Pokličite HEnderson 4926. (90) Dekle dobi delo Želi se dobiti izkifseno dekle za splošna hišna dela; nič otrok v družini; dobra plača; dober dom. Pokličite ACademy 1184. -(91) Delo išče Starejša ženska bi rada dobila delo za splošna hišna opravila in kuho. Naslov: 6516 St. Clair Ave. (91) Sobo išče Dekle bi rada dobila sobo v okolici vzhodne 55. in 71. ceste. Pokličite HEnderson 5731 in sicer med 12. in 1. popoldne (89). Stanovanje v najem Odda se stanovanje v najem, obstoječe iz treh malih sob, s kopalnico; pripravno za malo družino ali pečlarje. Poizve se na 15919 Whitcomb Rd., v bližini St. Clair Ave. (90) Delo dobi dekle za splošna dela v restav-rantu. Mora biti stara najmanj 21 let. Vprašajte na 694 E. 152. St. (») 1940 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Applianee & Furniture 610i St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) tega, Kristina." "Ne smel bi napraviti vse te dolge poti," je rekla slabotno. "Nihče ne živi del j, kot mu je usojeno," je odgovoril Simon z istim glasom. "Domov sem hotel —. Saj se je treba pogovoriti o tem in onem — kako naj se uredijo stvari po moji smrti." Zasmejal se je nekoliko: "Sleherni ogenj polagoma dogori." Kristina ga je pogledala s solznimi očmi. Vedno je rad navajal pregovore. Gledala je v njegov rdeče marogasti obraz. Polna lica in podbradek, vse je kakor splahnelo, da je bilo globoko nagubano. Oči so mu motno sijale in mežikale — potem pa, kot bi se zjasnile in bi prišla vanje zavest: pogledal jo je s tistim ostrim izprašujo-5im pogledom, ki so ga njegove male jekleno sive ostre oči skoraj vedno imele. Ko je bil v izbi že beli dan, je Kristina opazila, kako je Simon okoli nosu upadel, bela proga 5e mu je na vsaki strani vlekla io ustnega kotička. Stopila je k okencu, stala nekaj časa tamkaj in dušila v sebi ihtenje. Po debelem srežu, ki je pokrival šipo, se je lesketalo in iskrilo v zlato zelenih oarvah. Zunaj je bil zimski dan prav tako lep, kot je bil ves tisti teden —. — Vedela je, da je to znamenje smrti —. Prišla je nazaj, vtaknila roko pod odejo — imel je do meč zatekle gležnje. "Ali hočeš — ali hočeš, da pošljemo zdaj po Sira Eirika?" je vprašala tiho. "Le, zvečer," je odgovoril Simon. Moral bo spregovoriti o tem, preden se izpove in prejme sveto popotnico. Nato bo moral svoje misli drugam obrniti. "Čudno je, da boš najbrž ti poskrbela za moje truplo," je rekel Simon. "In bojim se, da ne bom lep mrlič." Kristina je šiloma zadušila v sebi ihtenje. Odšla je od njega in spet začela pripravljati uspavalni napoj. "Ne maram piti tvojih zdravil — misli postanejo od njih tako. nejasne!" Cez nekaj časa jo je prosil, naj mu vendar da požirek. "Samo tiste zeli ne deni preveč vmes, ki človeka omoti. Rad bi se s teboj o nečem pomenil." Popil je, ležal in čakal, kdaj bodo bolečine toliko ponehale, da bo lahko jasno in mirno govoril z njo. "Ali ne maraš, da pokličemo k tebi Sira Eirika — ki ti bo prinesel tolažbo?" "Seveda, kmalu. Ampak poprej ti moram še nekaj poveda- tlej sleherni dan kesal. Podlo in nemožato sem se obnašal nasproti svaku tisto noč —. Pozdravi ga in reci — da sem ga prosil, naj mi to odpusti." Kristina je s sklonjeno glavo sedela pri postelji —. Simon je videl, da je zardela kot kri prav pod ruto na glavi. "Ali boš sporočila to možu?" je vprašal. Nalahno je prikimala. Nato je Simon spet spregovoril: "Ako bi Erlend ne prišel na moj pogreb, ga moraš obiskati in mu to povedati, Kristina." Nema in vsa rdeča v obraz je sedela Kristina tamkaj. "Mi ne boš odrekla te usluge, za katero te prosim, zdaj ko sem na smrtni postelji?" je vprašal Simon Andresson. "Ne," je zašepetala žena. "Storila bom — tako —" "Za tvoje sinove je hudo, Kristina, da je med očetom in materjo sovraštvo," je spet začel Simon. "Rad bi vedel, ali si videla, kako jih vse to muči. Težko je tem bistrim fantom, da govore po dolini o njihovih starših." Kristina je odgovorila trdo in tiho: '"Erlend je za,'pustil najine sinove — ne jaz. Naj prvo so moji sinovi izgubili zaslombo v tistih srenjah, kjer so se rodili in kjer so imeli svoj rod in dedino. Če morajo zdaj tukaj v dolini, odkoder je moj rod, slišati prenekatero bridko o svoji domačiji, nisem jaz tega prav nič kriva." Simon je nekaj časa molče ležal. Nato je rekel: "Dobro se zavedam, Kristina — po pravici se lahko pritožu-ješ nad vsemi mogočimi stvarmi — za svojo družino je Erlend slabo skrbel. A pomisliti moraš — ako bi se mu bil na- klep posrečil, bi bili zdaj njegovi sinovi dobro preskrbljeni, on sam pa bi bil eden najmogočnejših vitezov v tej državi. Možu, ki mu je načrt izpodle-tel, pravijo izdajalec — če pa se mu posreči, da ga izvede, potem ljudje čisto drugače govorijo o njem. Pol Norveške je bilo takrat enih misli z Erlen-dom — da nam je presneto slabo ustreženo, če imamo s Švedi istega kralja, in da je sin Knu-ta Porseja prejkone čisto drugega kova nego ta materin srček — samo da bi bili mogli mladega gospoda Haakona v njegovih otroških letih spraviti k nam. Mnogo jih je stalo takrat za Erlendom in vleklo za isto vrv — pa so izpustili in se razlezli po skrivališčih, ko je stvar prišla na dan — tako so storili moji bratje in marsikdo drugi, ki zdaj slovi kot dober vitez in vojščak. Edino Erlend je moral pasti —. In takrat, Kristina, je tvoj mož dokazal, da je vrl in pogumen mož —pa naj se je ^ pozneje izkazal takega a" kega —" I Kristina je tiho sedela'11 petala. M OBLAK MOVl Se priporoča, da £a čete vsak čas, podnevi ■ noči. Delo garantih hitra postrežba. Obrr z vsem zaupanjem starega znanca JOHN OBLA' 1126 E. 61st St 6122 St. Clair A' HE 2730. ■Igop DEKLETA IN ŽENE! Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO "STER> SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje drU to od $14.50 naprej DIREKTNO IZ T O V A in za zanesljivo in točno postrežbo, se obrnite 111 BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 .inHH5HNl POLNA ZALOGA HIŠNIH POTREBŠČIN Znak pomladi, — Pomlad je tu in ««■ številni higriščih že mrgoli navdušenih malih "baseball" igralcev, kakor je na primer ta,, ki ga vidimo na sliki. NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri znancem prežalostno vest, da je izdihnila svojo blago preljubljena in nikdar pozabljena mati in sestra BLAGAJNA ODPRTA OB 9 D0P. DO 5:30 POP. VSAK DAN, RAZEN OB NEDELJAH Union Bank of Commerce Main Bunking Lobby — E. 9. AT EUCLID MAin 8300 Knabe Piano se rabi izključno_ Mary Zalar rojena BOGOVICH . ,1 ^ ki je po dolgi bolezni v bolnižnici za vedno zaspala dne ^ 1941. Doma je bila iz Gornje Obreze, fara Artiče pri pi&š'. Po spremstvu iz pogrebne kapele in opravljeni sveti ^c* cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 1941 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew ** za opravljene cerkvene pogrebne obrede. |dS Prisrčna hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo ter jo prišli pokropit, so čuli in molili ob krsti pokojne ter se « sU#' svete maže in pogreba. Posebna lepa hvala Mrs. Prances >> ki je vse tri večere vodila molitev. ^c Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so položili ob krsti in vsem, ki so darovali za svete maše za dušo F' kakor tudi nosilcem krste, ki so jo spremili in položili K ve počitku. . ## Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funer® za prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. . Preljubljena in nikdar pozabljena mati in sestra, gC se Je Tvoje trpljenje in v globoki žalosti pošiljamo želje * j i da Ti podeli večni mir v zasluženem počitku in večna luc sveti. Žalujoči ostali: DOLORES, hči; MAX, sin. J PRANK BOGOVIOH brat in družina. ses1" V stari domovini zapušča žalujočo mater, dva brata in en in številno sorodnikov tukaj in v domovini. Cleveland, O., 16. aprila. 1941. ^ Nekaj časa je mirno ležal. Nato je pričel: "Reci Erlendu Nikulaussonu, da sem se besed, ki sem mu jih bil rekel, ko sva se razšla, od- Plesna dvorana. — Ob priliki nemškega bombnega napada na London je bila razrušena londonska plesna dvorana, katero je direktno zadela nemška bomba neke sobote večer, ko je bila dvorana polna plesalcev. Večje število plesalcev je bilo ubitih. 3e vedno je včasih preko upad-ega, strogega obraza žene šinil jdsev nekdanjega sladkega in ležnega smehljaja. Ti sladka nlada Kristina —. Tistega večera Simon ni dojil tako hude vročine, dejal je :udi, da čuti manj bolečin. Ko ja je Kristina prevezovala, ni bila roka tako otekla; meso je jilo mehkejše in če je s prsti previdno pritisnila na kožo, so ;e odtiski delj časa poznali. Služinčad je Kristina poslala spat. Jon Daalk, ki je za vsako ceno hotel bedeti pri gospodarju, je smel leči na klop jb nasprotni steni. Skrinjo z rezljanim naslonilom si je dala primakniti k postelji ter je zdaj sedela tamkaj, stiskaje se v kot. Simon je dremal in spal; ko se je nekoč prebudil, je opazil, da drži Kristina v roki vre-teno. Sedela je pokonci, pod ievo pazduho je imela preslico 3 kodeljo, prsti so sukali nit, vreteno se je spuščalo vedno niže ob njenem vitkem životu — nato je nit navila, jo zopet začela sukati, vreteno se je spuščalo navzdol — od gledanja je zaspal —. Ko se je spet prebudil, šlo je že proti jutru, je še vedno sedela tamkaj in predla. Svetloba sveče, ki jo je tako postavila, da mu je posteljna zavesa delala senco, ji je sijala v obraz. Bil je tako bled in miren; polna, mehka usta so se zožila in trdo stisnila, sedela je tamkaj s povešenimi očmi in predla. Kristina ni mogla videti, da leži zbujen in da v senci posteljne zavese strmi vanjo. Videti je bila tako silno žalostna, da se je Simonu zdelo, kot bi mu srce krvavelo, ko je tako ležal in jo opazoval. Vstala je, odšla na drugo stran izbe in nekaj brkljala pri ognju. Docela neslišno. Ko je prišla nazaj, je pogledala za zastor — in se srečala z njegovimi očmi, ki so se svetile iz teme. "Kako ti je, Simon?" ga je vprašala mehko. "Dobro — mi je zdaj." Toda zdelo se mu je, da čuti zdaj v levi roki bolečine — in prav gori do brade, kadar je premaknil glavo. Ne, ne, gotovo si to samo domišlja —. Oh, njej se pač nikdar ne bo zdelo, da je kaj izgubila, ko je zavrgla njegovo ljubezen — zato lahko brez skrbi govori z njo o tej stvari. To je nikakor ne more užalostiti. Preden umre, ji mora povedati — samo enkrat: Vsa ta leta sem te ljubil. I 'Vročina je spet pritisnila, j Zares je imel bolečine v levi ro- j ki—. "Poskusi spet zaspati, Simon, morda se ti bo zdaj kma- j lu obrnilo na bolje," je tiho š 'pripomnila. "Nocoj sem mnogo spal —." Spet je začel govoriti o svojih otrocih — o tistih treh, ki jih že ima in jih tako prisrčno ljubi — in o tistem, ki se še ni rodil, nato je umolknil — spet so ga prešinile tako hude bolečine. "Lezi zdaj malo, Kristina, bo že Jon nekaj časa sedel pri meni, če se ti zdi potrebno, da kdo čuje." bo popolen uspeh, ako jo oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE FRANK RUSS UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & 3 flO in stane samo: $ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA . 6113 St. Clair Ave. Cleveland.u' ki je v najlepši mladeniški dobi pre-menil 16. aprila. 1932. Dragi in ljubljeni sin ter dobri in nepozabni brat. Narava se prebuja in prvo cvetje oznanuje veselje stvarstvu božjemu. Mi pa ob Tvojem grobu močno žalostni klečimo in jadnega srca k Bogu kličemo: Daj našemu sinu In bratu mirni počitek v rojstni grudi. Žalujoči: PRANK in ROSE RUSS. starša. JOSEPH in LILLIAN, brat in sestra Cleveland, O., 16. aprila, 1941. Ko je zjutraj odvijala obvezo, ji je Simon mirno pogledal v obupani obraz: "Oh ne, Kristina, preveč je bilo strupa in umazanije v roki, — tudi mraza, preden sem prišel v tvoje roke. Saj sem že dejal, da me ne pozdraviš. Samo nikar ne bodi zdaj tako žalostna zavoljo Društva imajo izjemne cene na oglasih ^y^'^TV'TV^rV'TV' čez nekaj časa je spet začel govoriti o svojih otrocih. Omenil je Arngjerdo — morda ni ravnal prav, da ni sprejel ponudbe Eikenskih. A možak se mu je zdel prestar — pa tudi druge pomisleke je imel, saj pravijo, da je Grunde precej nasilen, kadar je pijan. Za Arngjerdo bi rad kar najbolje poskrbel. Zdaj bosta pa Gyrd in Gudmund odločala o njeni ženitvi, "povej mojima bratoma, Kristina — da ju pozdravljam, naj to stvar dobro preudarita. če jo za nekaj časa vzameš k sebi na Jorundgaard, ti bom še v grobu hvaležen. In ako se Ramborg spet omoži, preden bo Arngjerd preskrbljena, vzemi otroka k sebi, Kristina, nikar pa seveda ne misli, da Ramborg ni bila zmeraj prijazna z njo — a če bi poleg mačehe dobila še očima, se bojim, da bi jo imeli bolj za deklo kot za — saj se spominjaš, da sem bil poročen s Halfrido, ko sem postal njen oče —" Kristina je nalahno položila svojo roko na Simoinovo in obljubila, da bo vse storila za dekle, kolikor bo le mogla. Vsega se je spominjala, kar je kdaj videla v življenju — otrokom, ki imajo kakega veljaka za očeta in ki so bili spočeti v prešuštvu, ni z rožicami postlano. Orm in Margaret, Ulf Haldorsson—. Venomer je gladila Simona po roki. "Sicer pa nikakor ni gotovo, da bi moral to pot umreti, svak," je rekla in se tiho nasmehnila. TESEL I Cit 6127 St. Clair Ave. ENdicott ^ Odprto ob sredah samo do 12. ure. JOHNSONS WAX Za vsakovrstno up°ra J kot za čiščenje p°ni J tal, linoleja ali avto111 bila. GRDINA HARDWARE Sigrid Undaet: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ METROPOLITAN A DE D A Association UltuA of New York Edward Johnson, General Manager Edward Zicgler, Asst. Gen. Manager. Earle R. Lewis, Asst. Gen. Manager. Cleveland Public Hall SREDO, 16. APRILA DAUGHTER of the REGIMENT ČETRTEK, 17. APRILA DIE WALKUERE _ DVOJNA PREDSTAVA: PETEK POP. 18. APRILA CAVALLERIA RUSTICANA PAGLIACCJ_ PETEK ZVEČER, 18. APRILA BARBER OF SEVILLE__ SOBOTO" POP. IB. APRILA FAUST_ SOBOTO ZVEČER, 19. APRILA RIGOLETTO___ __ BLAGAJNA ODPRTA OB 9 DOP. DO 5:30 POP. VSAK DAN, RAZEN OB NEDELJAH Union Bank of Commerce Main Banking Lobby — E. 9. AT EUCLID MAin 8300 K naKa Plttttn ca t*aKi itLI IHAH A