KOMENTAR
štipendiranje
Naša republika je dobila nov družbeni dogovor. To je družbeni dogovor o obliko-vanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. Le-ta naj bi določil enotne kriterije štipendiranja v naši republiki, iz-enačil možnosti kadrovanja organizacij združenega dela iz manj razvitih in obrob-nih predelov naše republike ter učence in študente primerno nagradil in spodbujal k boljšim uspehom.
Gre za sredstva, ki se bodo združevala na občinskih ravneh in pomenijo 0,5 % od osebnih dohodkov. Ta sredstva se bodo da-jala v obliki štipendij, ki jih v nobenem primeru ne bo treba vračati.
Med študenti in srednješolci je neugod-no odjeknilo izhodišče, na katerem je za-snovan ta dokument oziroma vzroki, zaradi katerih je do takega dokumenta sploh pri-šlo. Gre za fenomen velikega kadrovskega premikanja absolutne in strukturne nara-ve, ki ga čuti slovensko gospodarstvo v ce-loti. Pri tem gre za vlaganje sredstev, da bi se čimprej in čimbolj obrnila. Tako ne nagrajujemo delo posameznika, ampak nje-govo pripravljenost, da bo po končanem šolanju ustvarjal dohodek tam, kjer mu da-jemo štipendijo.
Dogovor loči dve vrsti štipendij: iz združenih sredstev in štipendije, ki jih podeljujejo OZD in samoupravne interes-ne skupnosti. Za štipendije iz združenih sredstev velja kriterij materialnega polo-žaja prosilčeve družine, pri štipendijab, ki jih podeljujejo OZD pa je edino meri-lo uspeh kandidata.
Vsakdo, ki mu je ponujena štipendija s strani OZD, mora le-to sprejeti, sicer iz-gubi pravico do kakršne koli materialne pomoči v času šolanja.
Družbeni dogovor o štipendiranju dolo-ča tudi sankcije za kršitelje tega dogovora. Sankcije so označene kot politični pritisk in kot materialne sankcije, za katere se študentje še posebno zavzemajo.
Narcisa Žnidar