Štev. 625.	1939.
III.
OOIASMK LAVANTINSKE ŠMOTfJE
Vsebina: 6. Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. — 7. Pravilnik o cerkvenih taksah, tolmačenja. — 8. Quaestio theologica 1939. — 9. Vprašanji za pastoralne konference 1939. — 10. Triletni in župnijski izpiti v letu 1939. — 11. Razglasitev kandidatov za diakonat. — 12. Borba proti tuberkulozi. — 13. Matični izpiski za vojne invalide. — 14. Sveta olja. — 15. Cene uradnih tiskovin 1939. 16. Objave. — 17. Slovstvo.
6.
Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani.
Ljubljanski škof dr. Gegorij Rožman je s »Pastirskim pismom za mednarodni kongres Kristusa kralja v Ljubljani leta 1939« z dne 31, decembra 1938 razglasil, da se vrši v dneh od 25. do vključno 30. julija 1939 v Ljubljani VI, mednarodni kongres Kristusa Kralja ter ob enem sporočil vernikom ljubljanske škofije točna navodila za »Duhovno pripravo na kongres Kristusa Kralja«. (Ljubljanski škofijski list 1938, štev. 13, str. 135 nasi.)
S pismom z dne 26. januarja 1939, naslovljenim na lavantinskega škofa, vabi ljubljanski Nadpastir na kongres Kristusa Kralja v Ljubljani tudi vernike lavantinske škofije, ko piše: »Želimo in prosimo, naj bi se kongresa tudi lavantinska škofija po možnosti udeležila,,. Spoštljivo prosimo, da bi Prevzvišeni izvolili za svojo škofijo .. . odrediti, da in kako naj se tudi lavantinski škofij ani na kongres pripravljajo. Želeti je namreč, da bi se kongres kar najbolj izrabil v duhovno korist našega slovenskega naroda.«
Sledeč temu povabilu pa tudi lastni srčni želji, da bi se srca vseh kristjanov podredila bolj in bolj milemu vladanju Kristusovemu, vabim duhovnike in vernike lavantinske škofije ter apostolske administracije, da se v častnem številu udeležijo VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki bo zboroval letos na slovenskih tleh.
Kongres Kristusa Kralja bo zbral v ljubljanski prestolici zastopstva in odposlanstva številnih inozemskih katoliških narodov. Oglasili so se že Poljaki, Švicarji in Italijani, drugi bodo sledili. Ne bilo bi Slovencem v čast, ako bi bila udeležba inozemcev večja ko domačinov.
Kakor za udeležbo pri ljubljanskem evharističnem kongresu, tako se bo osnoval tudi za kongres Kristusa Kralja poseben pripravljalni odbor v Mariboru, ki bo vodil v stalnem stiku s osrednjim pripravljalnim odborom v Ljubljani vse potrebne predpriprave, da se omogoči Lavantincem čim številnejša udeležba in tem večja duhovna korist.
Veliki papež Pij XI. je ob zaključku rednega svetega leta 1925 vpo-stavil z okrožnico »Quas primas« z dne 11. dec. 1925 praznik Kristusa Kralja, ki se obhaja vsako leto zadnjo nedeljo v oktobru, z namenom, da leto za letom opozarja katoličane, da ni ne rešitve ne olajšave od bre-
men, ki tarejo narode na svetu, kakor v tem, da se ponižno in vdano podredijo Kristusovemu milemu vladanju.
Kakšna je torej naloga kongresa Kristusa Kralja, kaj pričakujemo od njega?
Naj navedem, kar piše ljubljanski Nadpastir v že omenjenem Pastirskem pismu o nalogi kongresa:
»Kongres Kristusa Kralja ima nalogo, da se zastopniki raznih narodov med seboj posvetujejo, kako naj vsi — tudi mi — pomagamo, da se svet obnovi v pravem krščanskem duhu s tem, da prizna Kristusu kraljevsko slavo in oblast. Vsi slutimo, koliko je tu važnih vprašanj, koliko modrosti in življenjske izkušnje iz vseh dežel in narodov je treba, da najdemo najuspešnejši način, kako svetu prinesti mir in zadovoljnost sladkega Kristusovega jarma in v duhu njegove resnice in v moči njegove milosti olajšati breme, ki danes prehudo teži preizkušene narode na svetu.
Iz vere vemo, da bo končno Kristus zmagal, ko mu bodo položeni vsi sovražniki za podnožje njegovih nog (ps 109, 1), a da bo zmagal nad sedanjim rodom, hoče našega sodelovanja. To sodelovanje mu hočemo ponuditi na svetovnem kongresu v zvezi z vsemi katoliškimi narodi, ki se ga bodo osebno in v duhu udeležili. Združiti se hočemo in povezati med seboj v trdno vrsto, postaviti se organizirano v službo Kristusa Kralja. V taki povezanosti bomo nepremagljiva armada Kralja miru in bomo pomagali obnoviti svet v miru božjem, v resnici in milosti.
Načrte za obnovitveno delo v duhu Kristusa Kralja bomo napravili v temeljitih in resnih zborovanjih, kjer bodo najznamenitejši katoliški možje raznih narodov razpravljali po svojem znanju in izkušnjah o obnovitvi krščanskega življenja.
Da bomo sklepe kongresa mogli tudi izvesti, moramo biti za to sveto nalogo navdušeni. Zaradi tega bo drugi namen kongresa, da se ob medsebojnem sodelovanju znova in še bolj navdušimo za Jezusa, našega večnega Kralja, Vodnika in Zveličarja. Ko bomo skromen plamenček svoje ljubezni do Kristusa združili s tolikimi drugimi srci, gorečimi v ljubezni božji, se bo tudi v naših srcih razgorel mogočen ogenj, ki nas bo ogrel za vztrajno delo in usposobil za večje žrtve v službi božjega Kralja.
Končno pa bomo za sklep kongresa pripravili Kristusu Kralju tudi zunanje zmagoslavje v živi veri vanj in v topli ljubezni do Njega, ki med nami živi v skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. To zunanje slavje naj požene mogočen val navdušenja in plamen ljubezni v duše vseh katoliških narodov, posebno našega naroda, v čigar sredi si želi Jezus pripraviti kongresno slavje.
To je v glavnih črtah spored kongresa Kristusa Kralja! Iz njega spoznate, predragi v Gospodu, da pomeni ta kongres za nas posebno veliko milost. M i bomo največ sodelovali pri pripravi in izvršitvi kongresa, m i bomo deležni najbogatejših njegovih sadov. Da bomo teh milosti vredni, se moramo dobro pripraviti na kongres in vneto moliti za njegov trajni uspeh.
Združimo torej, predragi verniki, svoje molitve, svoje delo in tudi gmotne žrtve, da se bodo po kongresu vsi narodi z nami vred še zvesteje oklenili Kristusa Kralja, da bomo v živi veri in topli ljubezni v urejenem načrtnem delu pomagali obnoviti vse človeške razmere v
duhu Kristusovem, da bo zavladalo na zemlji njegovo .kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravice, ljubezni in miru.“«
Opomba: Zgornje povabilo naj dušni pastirji še pred Veliko nočjo sporočijo vernikom s prižnice.
Navodila za duhovno pripravo mednarodnega kongresa Kristusa Kralja.
V prepričanju, da brez božjega blagoslova ne uspeva nobeno človeško delo, prosim duhovne sobrate in vse vernike, da molijo za zveličaven potek in uspeh Kongresa Kristusa Kralja; gospode duhovnike posebej vabim, da s primernim poukom pripravljajo vernike na kongres.
Posebej se naroča:
1. Pri popoldanski službi božji naj se poleg drugih molitev	opravi
vsakokrat molitev	za uspeh kongresa,	kakor je ob	koncu
objavljena.
2. Navadne molitvene ure naj se darujejo v namene kongresa.
3. Dnevi v e d n e g a češčenja po posameznih župnijah naj bodo dnevi molitvene akcije za kongres, ki se naj tudi v cerkvenem govoru omenja z besedo vzpodbude.
4. Pri stanovskih duhovnih vajah, pri ljudskih misijonih pa tudi pri tridnevnicah in mesečnih pobožnostih Apostolstva mož naj ne manjka opozorilo na kongres in njegov pomen.
5. Verniki naj se	opozarjajo v cerkvi, šolska	mladina v šoli, da
sv.	obhajila in razne	žrtve vsakdanjega življenja	darujejo za	uspeh
kongresa.
6. Bolnikom naj dušni pastirji priporočajo, da darujejo svojo bolezen v namene kongresa.
7. Na duhovniških sestankih in na dekanijskih pastoralnih konferencah bodi kongres predmet razgovorov. Tvarina za tak referat se dobi na zahtevo od pripravljalnega odbora v Ljubljani, Na željo pride tudi referent iz Ljubljane, ako se pravočasno zaprosi.
8. Nedelja, dne 30. julija 1939, ko se vršijo zaključne slovesnosti kongresa, bodi posvečena v vsaki župniji in vseh samostanskih cerkvah kongresu Kristusa Kralja. Pridiga bodi o namenu kongresa, verniki naj se nedeljo poprej povabijo, da darujejo sv. obhajila za uspeh kongresa.
Popoldanska pobožnost naj se vsa daruje v namene kongresa, priporoča se tudi slovesna molitvena ura.
Molitev za pripravo na kongres Kristusa Kralja.
Vsemogočni večni Bog, ki si v svojem ljubljenem Sinu, kralju vesoljstva, hotel vse obnoviti: daj milostno, da se vse družine narodov, ki so po grehu ranjene in razdvojene, podvržejo njegovemu sladkemu kraljevanju.
(Cerkveni molitvenik stran 342.)
Gospod Jezus, blagoslovi kongres!
Marija, pomoč kristjanov, sprejmi ga v svoje varstvo. Amen.
Maribor, dne 24. februarja 1939.
f Ivan Jožef,
škof in apostolski administrator.
7. Pravilnik o cerkvenih taksah, tolmačenja.
Predsedstvo škofovskih konferenc v Zagrebu je dne 30. januarja 1939, št. 69/BK, izdalo sledeča
OBVEZNA POJASNILA IN TOLMAČENJA K PRAVILNIKU O CERKVENIH TAKSAH. I. K splošnim odredbam.
1.	Pravni značaj Pravilnika.
Ta Pravilnik na novo urejuje državne takse v cerkvenih poslih: te takse se plačujejo sedaj na podlagi novega državnega zakona (gl. Finančni zakon za leto 1938/39, § 27. čl. 2, Sl. N. 1938/73) naravnost v korist rimskokatoliške Cerkve. Z istim državnim zakonom je dobilo Predsedstvo škofovskih konferenc pooblastilo, da predpiše za plačevanje teh taks poseben pravilnik, ki zadobi obvezno moč po odobrenju pravosodnega in finančnega ministra.
Pravilnik ima torej značaj državnih predpisov, izdanih na predlog Predsedstva škofovskih konferenc od pristojnih ministrstev zaradi izvršitve in izvedbe novega državnega zakona, s katerim se v zadevi normirajo izpremembe dosedanjega državnega Zakona o taksah v tistih odredbah, ki so se nanašale na državne takse v cerkvenih poslih rimskokatoliške Cerkve.
2.	Te m e 1 j n o načelo za tolmačenje. K čl. 22.
Iz tega pravnega značaja Pravilnika sledi kot temeljno načelo, da se po Pravilniku predpisane takse rabijo namesto dosedanjih državnih taks v cerkvenih poslih rimskokatoliške Cerkve, torej:
a) Vse one pristojbine in dajatve, ki so do sedaj zakonito obstojale na podlagi drugih predpisov in ki so se do sedaj plačevale poleg teh državnih taks (posebno štolninske dajatve, pisarniške pristojbine in rimske kurijalne takse) ostanejo še nadalje v veljavi.
b) V Pravilniku predpisane takse se nanašajo na »uradne posle rimskokatoliških cerkvenih oblasti v hierarhijskem in samoupravnem delokrogu«; ako se torej zahteva od strani cerkvenih oseb ali ustanov kak posel ali rešitev od državnih oblasti, ostanejo v veljavi dosedanji državni predpisi o taksah in se za take vloge plačuje samo državna taksa.
c) Vsi oni cerkveni posli in opravila, ki jih država v nekaterih krajih ni priznala za svoje področje (n. pr. izpregled oklicev in rešitve cerkvenih sodišč v bivšem avstrijskem in bivšem ogrskem področju), pa jih tudi nadalje ne prizna in obremenjuje z državnimi taksami v svojo korist, tudi sedaj niso podvrženi zadevnim taksam v korist Cerkve. Dvojne takse se plačujejo samo v onih poslih, pri katerih je to izrečno označeno. (Gl. T. št. 16, 34, 38. 39, 40.)
3.	Kazni v korist penzijskemu fondu. K čl. 14.
V škofijah, v katerih še ni penzijskega fonda, se more isti ustanoviti ali se morejo zadevne kazni uporabiti pó odredbi ordinarija v korist kakemu drugemu škofijskemu fondu.
4.	Oproščenja od plačevanja taksnih pristojbin.
K čl. 15.
a) Oproščene so od plačevanja taks pri cerkvenih poslih državne in državne samoupravne oblasti, kadar zahtevajo kak cerkveni posel po službeni dolžnosti na podlagi zakona; zato morajo v svojem dopisu konkretno označiti, v kateri namen se zahteva poslovanje. V slučaju dvoma je treba vprašati za pojasnilo pristojno višjo oblast.
b) Da se osebe, ki ne plačujejo davka, vendar ne morejo smatrati za oproščene od taks, ker imajo kako drugo imovino ali dohodek, od katerega so davka proste, o tem odločuje ordinarij na podlagi poročila krajevnega župnika.1
c) Kadar gre za notorno siromašno osebo, more ordinarij priznati oproščenje od taks na podlagi župnikovega poročila, kakor tudi v vseh drugih izjemnih slučajih. Na zadevnem aktu naj škofijski ordinariat zabeleži: »Izjemoma oproščeno od takse«.
č) Oproščenje zaradi dokazanega siromaštva se prizna na zahtevo zainteresirane stranke, ne na pobudo urada.
II.	K taksnim pristojbinam.
1.	Pismene in ustne prošnje in vloge. K T. št. 1.
Taksa se plačuje na pismene akte, označene v tej T. številki. Za ustne prošnje in zahtevke se plača taksa samo tedaj, če se vzamejo na zapisnik. Praviloma cerkveni uradi in ustanove (n. pr. župnijski uradi) ne bodo vzeli ustnih prošenj na zapisnik, kadar gre za predmet, ki spada v njihovo pristojnost in ki ga rešujejo v lastnem delokrogu (n. pr. stranka ustno zahteva matični izpis); v takih slučajih se zahtevek in rešenje smatrata kot eden službeni opravek ter se taksira s tisto takso, ki se v tarifi nanaša na ta posel.
2.	Rešitve, za katere ni predvidena taksa. K T. št. 3 in 4.
Za vse take rešitve (spričevala, potrdila itd.) se plača taksa po T. št. 3 (20 din), vendar le takrat, kadar se izdajo na zasebno zahtevo (inici-jativo) in za zasebno uporabo (korist), a ne po službeni dolžnosti in za službeno uporabo, ker tedaj ni takse v smislu odredbe čl. 16 a.
3.	Prepisi in prevodi matičnih izpiskov. K T. št. 6.
Overovitev prepisa ali prevoda matičnega izpiska se smatra za isti opravek kakor sam izpisek iz matičnih knjig ter se tudi tukaj plača samo taksa po T. št. 32.
4.	Mladoletne in n e s a m o s t a 1 n e osebe. K T. št. 10 do 13 in 17.
Kadar gre za posle, označene v teh tarifnih številkah glede mladoletnih oseb, ki niso svojepravne, temveč pri starših, se plača taksa po premoženjskem stanju staršev v smislu odredbe čl. 19.
5.	P o z a k o n j e n j e otrok. K T. št. 30.
Taksa se plača za odlok (rešitev) višje duhovne oblasti (ordinariata), ki je izdan v tej zadevi, ne pa za izvedbo matične zabeležbe. Ako se z enim odlokom (rešitvijo) pozakoni več otrok, se plača samo enkratna taksa (50 din).
1 Pripomba uredništva: V Pravilniku čl. 15 d (Oglasnik 1938, XI., str. 93) je v tretji vrsti tiskovna napaka in se mora besedilo glasiti: »... ki sploh ne plačujejo davka, pa imajo kako drugo imovino ,..« (torej namesto a 1 i mora biti p a !).
6.	Rodovniki k prošnjam za i z p r e g 1 e d zakonskih
zadržkov. K T. št. 32.
Smatrajo se za skice za obrazložitev prošnje za izpregled in se taksirajo kot priloge po T. št. 2 (4 din).
7.	Odpustnica za poroko. K T. št. 33.
Taksa se plača samo za odpustnice za poroko v tuji župniji, t. j. v župniji, kateri ne pripada nobena od strank. Odpustnice za poroko, izdane drugemu pristojnemu župniku s poročilom o izvršenih oklicih in samskem stanu, se smatrajo za službeno dopisovanje ter se za te posle, izvršene po službeni dolžnosti, ne plača nikaka taksa.
8.	Postavitve (imenovanja). K T. št. 34, 35 in 36.
Razen cerkvene takse, predvidene v teh tarifnih številkah, se plača tudi za naprej državna taksa po Zakonu o taksah samo za imenovanja za:
župnika, dekana, aktivnega in častnega kanonika, pomožnega škofa, ordinarija škofa, ordinarija nadškofa in kardinala (gl. državni Zakon o taksah, T. št. 331).
Za ostale postavitve se plača samo cerkvena taksa in to le pri prvem imenovanju: pri prestavitvi se plača taksa le, kadar se je izvršila na prošnjo (zasebno inicijativo), ne pa uradno in po službeni dolžnosti.
Za rešitve ordinariata, s katerimi se potrjujejo izvoljeni ali drugače postavljeni cerkveni ključarji, člani upravnih odborov cerkvenih občin, organisti, grobarji itd., se ne plača nikaka taksa, ker so izdana po službeni dolžnosti po čl; 16.
9.	Šolska spričevala in izkazi. K T. št. 37.
Taksa se plača samo za izkaze in spričevala, izdana od katoliških šol pod cerkveno upravo, in sicer samo cerkvena taksa in nikaka državna.
Taksa te številke, točka 6 (kaplanski ali trienalni izpiti) in točka 7 (župnijski izpiti) se plača na spričevalo, izdano od izpraševalne komisije na zahtevo kandidata za njegovo zasebno uporabo.
Taksa te številke pod točko 1 in 5 (indeksi in absolutoriji) se plačuje na visokih bogoslovnih šolah (semeniščih in drugih bogoslovjih). Na bogoslovnih fakultetah državnih vseučilišč (v Zagrebu in Ljubljani) se ne plačujejo te takse, temveč samo dosedanje državne.
10.	Računi in priznanice. K T. št. 38.
Taksa se plača na potrdila in priznanice (pobotnice), in sicer dvoj-n a : cerkvena in dosedanja državna. Za račune ni predvidena še tudi cerkvena taksa, temveč se plača samo dosedanja državna. Od narave posla in višine vsote je odvisno, ali se zahteva poleg računa še posebna priznanica, ki bi se tedaj morala taksirati z dvojno takso za priznanice. K splošnim trgovskim računom od trgovca na malo ni treba zahtevati še posebne priznanice. V slučaju dvoma naj se vpraša ordinariat.
11.	Verske spremembe, p o m i r j e n j e sprtih zakoncev, pogodbe o veri otrok. K T. št. 44.
Taksa se plača na prošnjo, vzeto na zapisnik, za prestop k rimskokatoliški veri (torej ne za odpad od vere, pri čemer cerkvene osebe in ustanove sploh ne morejo sodelovati in uradovati). Ta taksa se plača tudi na zapisnik o prestopu iz brezkonfesionalnosti.
Na zapisnik o poskusu pomirjanja sprtih zakoncev se plača taksa po tej tarifni številki samo tedaj, kadar se vrši izvensodno (pri administrativnem postopku) in ločeno od tožbe pri cerkvenem sodišču.
Na pogodbe o veri otrok pri mešanih zakonih se plača taksa samo na prvi izvod, na ostalih pa se zabeleži: »Taksa plačana na prvem izvodu pri ordinariatu«.
12.	Izpregledi v zakonskih zadevah. K T št. 45.
Za izpregled mladoletnosti (defectus aetatis gl. kan. 1067, § 1 in § 2) se plača taksa, kadar gre za osebe, ki po cerkvenih predpisih (splošnih in partikularnih) nimajo predpisanega števila let, ne pa pri osebah, ki še niso polnoletne in zato potrebujejo dovoljenje držav-n i h oblasti.
Rodovniki kot priloge v obliki skice za pojasnitev rodbinskega razmerja se taksirajo kot priloge po T. št. 2.
III.	koleno svaštva n i zakonski zadržek (gl. kan. 1077, § 1), zato ni treba izpregleda (v tarifi je torej redakcijski pogrešek, ki se s tem popravi).
13. Razna uradovanja. K T. št. 46.
Taksa, predvidena v tej tarifni številki za diplomo župnijskega izpita in za spričevalo o izpitih, izvršenih po kan. 130, se plača, kadar se od škofijskega ordinariata (ne od izpraševalne komisije za posamezen izvršen izpit) zahteva na zasebno inicijativo in za zasebno uporabo usposobljenostim izpričevalo po končno izvršenih vseh izpitih. Zaradi tega ta tarifna številka ne nasprotuje prejšnji (T. št. 37). Taksa se ne plača za odlok (rešitev) ordinariata, s katerim se duhovniku podeli ali podaljša juris-dikcija (gl. kan. 879, § 2), temveč za izpričevalo izpraševalne komisije o uspešno prestanem izpitu za jurisdikcijo (gl. kan. 877), kadar se tako spričevalo izda na zasebno zahtevo in za zasebno uporabo kandidatovo, a ne kadar ga komisija izda ordinariatu po službeni dolžnosti in za službeno uporabo (gl. čl. 16).
Isto velja tudi za vsa ostala opravila (blagoslove itd.) v tej tarifni številki, t. j. taksa se plača, kadar se ta opravila in dovoljenja izdajo na zasebno zahtevo in za zasebno korist, ne pa po službeni dolžnosti. To zlasti velja za dovoljenje biniranja ali maševanja (točka 1). Predložitev letnih cerkvenih računov in službena rešitev, s katero se računi odobrijo, so posli, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; zato tu ni takse. Taksa se plača za razrešnico (absolutorij) pri polaganju cerkvenih računov samo tedaj, kadar se ista izda na zasebno zahtevo za zasebno uporabo.
Kadar so opravila, predvidena v tej tarifni številki (zlasti razni blagoslovi), podvržena taksi, ker se zahtevajo na zasebno inicijativo, more ordinarij na predlog župnika v izjemnih slučajih podeliti oproščenje od takse (gl. čl. 16).
14. Pokop samomorilca. K T. št. 47.
Kadar se zahteva cerkveni pokop za samomorilca, je treba stranko, ki zaradi tega pride, vzeti na zapisnik (taksa po T. št. 1) in predmet rešiti po odredbah kan. 1240. Na rešitev se da taksa po T. št. 47, ako ne gre za siromašno osebo ali za izjemni slučaj, za katerega more ordinarij podeliti oproščenje.
Ta pojasnila in tolmačenja so izdana po čl. 20 Pravilnika na seji Poslovnega odbora škofovskih konferenc, ki je bila
v Zagrebu, dne 30. januarja 1939.
Dr. Alojzij Stepinac, 1. r.,
nadškof zagrebški, predsednik škofovskih konferenc.
Pripomba: Pravilnik z izvršilno naredbo in avtentičnimi tolmačenji se bo dal tiskati kot posebna brošura, kakor hitro bo mogoče. Vsak župnijski urad bo prejel brezplačno po 1 izvod te brošure in mapo za shranjevanje kolkov. — Kdor želi, da se mu kolki pošljejo z obratno pošto, naj naročilnici priloži potrdilo o vplačanem znesku za naročene kolke (odrezek poštne položnice).
8.
Quaestio theologica 1939.
Kaj določajo kanoni 1389 do 1394 Cerkvenega zakonika: De praevia
librorum censura?
Vprašanje naj se reši z ozirom na konstitucijo Leona XIII. »Officiorum et munerum« z dne 25. januarja 1897 ter na okrožnico Pija X. »Pascendi« z dne 8. septembra 1907:
a) glede knjig, ki se morajo predložiti v predhodno presojanje;
b) glede klerikov in redovnikov, ki spisujejo knjige, urejujejo časopise ali pri njih sodelujejo;
c) glede komisij, ki vršijo predhodno cerkveno cenzuro;
č) glede podeljevanja tiskovnega dovoljenja.
(Constitutio »Officiorum et munerum« glej Lavant, sinoda 1896, str. 246 do 258; Okrožnica »Pascendi« se nahaja v Cerkvenem zaukazniku za Lavant, škofijo 1907 str. 86 in 1908, str. 47.)
9.
Vprašanji za pastoralne konference 1939.
1. Kaj zahtevajo nove liturgične določbe o tabernaklju in shranjevanju presv. Evharistije v navodilu Sv. Kongregacije de disciplina Sacramentorum, objavljenem na praznik Kristusovega Vnebohoda 1938? (Oglasnik Lavantinske škofije 1938, VII. str. 60 do 68.)
2. Kakšne dolžnosti nalaga duhovnikom kanon 1397 Cerkvenega zakonika z ozirom na okrožnico Pija X. »Pascendi« z dne 8. septembra 1907 glede knjig in drugih publikacij, ki širijo zmotne nauke o verskih resnicah, o krščanski nravnosti in napadajo ali smešijo cerkveno avtoriteto?
10.
Triletni in župnijski izpit v letu 1939.
Določijo se naslednje discipline in naslednji traktati:
I.	Za triletni izpit.
Cerkveno pravo: Officia ecclesiastica (Can. 145—195); Hie-rarchia iurisdictionis ab Episcopis usque ad vicarios cooperatores (Can. 329—486); Ius matrimoniale (Can. 1012—1143).
Triletni izpit se bo vršil dne 21. septembra 1939, ob 9. uri (za letnik 1936) in dne 28. septembra 1939, ob 9. uri (za letnika 1937 in 1938) v
avli kn.-šk. duhovniškega semenišča v Mariboru in je obvezen za vse duhovnike, ki so po končanih bogoslovnih študijah v letih 1936, 1937 in 1938 stopili v dušno pastirstvo (glej Lav. škofije uradni list 1919, str. 25 in nasi.). Kandidati triletnih izpitov so za tekoče leto oproščeni reševanja teoloških vprašanj.
O triletnih izpitih bodo dobili izprašani koncem triletja izpričevala, katera bodo morali v smislu can. 130, § 2 C. I. C. prilagati svojim prošnjam za cerkvene službe.
II.	Za župnijski izpit.
1. Eksegeza : Mat. 6, 16—21; 9. 18—26; 17, 1—9; 20. 1—16; 21, 1—9; Gal. 3, 15—22; 4, 1—7; 4, 22—31; 5, 19—26; 6, 1—10; Ef. 3, 8—19; 4, 1—6; 4, 23—28; 6, 10—17; 5, 1—9.
2. Dogmatika: Christologia. De gratia actuali. De sacramentis in genere; in specie de sacramentis Baptismi, Confirmationis, Ordinis et Extremae unctionis.
3. Moralno bogoslovje : De praeceptis decalogi.
4. Cerkveno pravo: Ius matrimoniale. Uprava cerkvenega premoženja.
5. Pastoralno bogoslovje : Zakrament sv. Rešnjega Telesa in sv. pokore. Hodegetika. Župnijska pisarna. Homiletika: Predloži se izgotovljena pridiga za 20. pobinkoštno nedeljo: Skrb družinskega predstojnika za versko življenje družine. Spored pridige in vire je treba označiti na prvi strani rokopisa. Katehetika: Vpošlje se naj spisana kate-heza za višjo stopnjo ljudske šole: Pomen in obred prošnjih procesij. Čas za pridigo in katehezo je 20 minut.
6. Liturgika: Uvod in pripombe v direktoriju za leto 1939.
Župnijski izpit se bo kakor v minulem letu vršil le enkrat, in sicer
dne 18. in 19. oktobra 1939, z začetkom ob 8. uri v kn.-šk. duhovniškem semenišču v Mariboru. Prošnje za pripust k župnijskemu izpitu je treba 14 dni pred rokom s priloženo pridigo in katehezo poslati po pristojnem dekanijskem uradu kn.-šk. ordinariatu (Lav. sinoda 1900, str. 563 in nasi.).
Pripombe.
Triletni izpiti se polagajo ustno ali pismeno.
Župnijski izpiti se polagajo kakor sledi:
1. Pismeno: Eksegeza in kateheza. 2. Ustno: Dogmatika, pastoralno bogoslovje in liturgika. Del pridige se predava. 3. Pismeno in ustno: Cerkveno pravo in moralno bogoslovje. Pismeni izpit dne 18. oktobra 1939 predpoldne in popoldne (začetek ob 14. uri) bo reševal le praktične primere.
11.
Razglasitev kandidatov za diakonat.
Na podlagi objave v Oglasniku 1938, XI, 88 prejmejo v soboto pred Tiho nedeljo, dne 25. marca 1939, v bogoslovni cerkvi Sv. Alojzija drugi višji red sv. mašniškega posvečenja ali diakonat naslednji subdiakoni, gojenci V. in IV. letnika lavantinske kn.-šk. duh. semenišča:
Iz V. letnika: Balažič Matija iz Hotize, Božič Božidar, rojen pri Sv. Ivanu v Trstu, stanuje v Celju, Drevenšek Franc, rojen v Cirkovcah, stanuje pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, Erjavec Ivan iz Murske Sobote, G j ur an Jožef iz Turnišča, Gutman Jožef iz Bogojine, Prah Maksimilijan iz Podčetrtka.
Iz IV. letnika : Grešak Mihael, rojen v Grižah, stanuje pri Sv. Jederti nad Laškim, Zagradišnik Franc iz Noveštifte in Žel Karel, rojen pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, stanuje pri Sv. Jakobu v Slov. goricah.
Gospodje dušni pastirji naj imenovane kandidate za diakonat razglasijo v smislu kan. 998 § 2. tretjo postno nedeljo, dne 12. marca 1939, »inter Missarum sollemnia« s prižnice vernemu ljudstvu ter naj povabijo vernike, da opravljajo molitve za goreče duhovnike; naj pa tudi nihče, ki ima upravičene pomisleke zoper posvetitev navedenih kandidatov za diakonat, teh ne prikriva.
Po naročilu lavantinske sinode iz 1. 1911. naj dušni pastirji vsakokrat, ko razglasijo imena ordinandov, skupno z verniki molijo molitev za novo-mašnike iz Cerkvenega molitvenika na strani 264 ter pristavijo trikrat Očenaš, Zdrava Marija in Čast bodi.
V ostalem naj se vernikom ob tej priliki znova priporoča Duhovniška sobota in naj se jih opozori na sinodalna navodila glede izvencerkvenih primicijskih slovesnosti.
12. Borba proti tuberkulozi.
Kraljevska banska uprava je poslala šk. ordinariatu dopis sledeče vsebine (z dne 23. decembra 1938, VI, No. 16.125/2):
Kraljevska banska uprava je tekom zadnjih let začela energično akcijo za zatiranje tuberkuloze, ki gotovo predstavlja eno najhujših ljudskih bolezni sploh. Borba proti tuberkulozi pa je izvedljiva samo s sodelovanjem vseh krogov prebivalstva in s pomočjo uradov in oblasti.
Zlasti morajo posamezne protituberkulozne ustanove, posebno proti-tuberkulozni dispanzerji, dobiti čim točnejše podatke o razširjenosti tuberkuloze v njegovem okolišu.
Dokler ne bo z zakonom urejeno vprašanje obvezne prijave tuberkuloznih bolnikov, bodo dispanzerji predvsem navezani na poročila zdravnikov in župnih uradov o vsakem primeru smrti za jetiko.
Že sedaj nekateri župni uradi na prošnjo dispanzerjev brez nadaljnjega pošiljajo ustrezajoče podatke, medtem ko teh od nekaterih župnih uradov ni mogoče dobiti.
Zato se naproša naslovni škofijski ordinariat, da bi vse župne urade svoje dieceze poučil o potrebi podpiranja dispanzerskega dela.
Župnijskim uradom in vsem duhovnikom se ponovno priporoča sodelovanje pri tako plemenitem in človekoljubnem delu!
13.
Matični izpiski za vojne invalide.1
Vse prijave, zapisniki, zaslišanja, prošnje, izpiski iz poročnih, mrtvaških in rojstnih knjig, zdravniška in razna druga potrdila, pritožbe in ostala dokazila in njihovi prevodi s tujega na državni jezik, ki si jih morajo posamezniki priskrbeti in priložiti, da dobijo zaščito
1 Uredba o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, § 68, 4. 5, z dne 1. dec. 1938; M. s. št. 1131. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovino v Ljubljani, dne 24. dec. 1938, odst. 629.
in o dm e no po .tej uredbi, so oproščeni vseh taks in se izdajajo brezplačno.
Oblastva morajo na listinah, ki jih izdajo po tej uredbi, sklicevaje se na ta paragraf, navesti, da jih izdajajo brez plačila takse. O tem se v svrho ravnanja obveščajo vsi župnijski uradi lavantinske škofije in apostolske administracije.
14.
Sveta olja
se bodo delila na Veliki četrtek v škofijski pisarni. Posodice naj bodo skrbno osnažene.
15.
Cena uradnih tiskovin.
Cena za Oglasnik lav. škofije za leto 1939 je 50 din, za direktorij 20 din. Gg. dekani naj naročnino v kratkem zberejo in semkaj nakažejo, ravno tako zaostanke prejšnjih let.
16.
Objave.
Išče se: 1. Krstni list A j 1 e c (Eiletz) Franca, roj. okoli 1. 1811.
-—- 2. Krstni list Schocher (Žoher) Franca, roj. okoli 1. 1804. —
3.	Por. list Schocher Franca in Ane roj. Domiter, por. 1. 1845 do 1855. — 4. Roj. list Freischberger Helene (por. Winkler), roj. okoli 1. 1850. — 5. Roj. list Gotzer Jurija, ki je umrl 1. 1828 v Grižah. — 6. Roj. list Klep Ivana, roj. okoli 1. 1787. — 7. Roj. list Lilija Lovrenca, roj. okoli 1. 1790, in njegove žene Margarete roj. Kruleč, roj. med 1. 1795—1805. — 8. Roj. list K o š e c Marije, roj. med 1. 1775—1802. — 9. Krstni in por. list Vuk Antona, roj. med 1. 1820—1835, por. med 1. 1850—1857 z Ano roj. Toma. — 10. Krstni list Drobir Jakoba, roj. 25. jul. 1836. — 11. Krstni list Marš Uršule, roj. 1. 1825, — 12. Krstni list S a v e c (Zavec) Margarete, roj. 7. jun. 1818. — 13. Por. list Majcenovič Mihaela, por. 2. febr. 1846 z Margareto roj. Savec. — 14. Krstni list Pili (pozak. Trink) Jožefa, roj. 15. marca 1864. — 15. Krstni list Blazina Janeza, roj. okoli 1. 1850, in njegove žene Barbare roj. Kukovič, roj. med 1. 1850—1860. — 16. Por. list Blazina Janeza, por. z Barbaro roj. Kukovič, por. med 1870—1880.
Nabiralna akcija za Brezje. Zveza bojevnikov v Ljubljani namerava za izvršitev zamisli preureditve Brezij in postavitve spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne prirediti nabiralno akcijo po vsej Sloveniji. Na prošnjo zveze se odreja, naj se v nedeljo, 12. marca 1939, v vseh župnijskih cerkvah lavantinske škofije pobirajo darovi v ta namen ali z oznanjenim darovanjem ali s pušico. Vernikom naj se zbirka v nedeljo prej oznani in priporoči. Nabrani zneski naj se pošljejo na kn.-šk. ordinariat. Nabiralna akcija, ki se bo še posebej izvedla v večjih krajih, zlasti v Mariboru in Celju, se priporoča.
17.
Slovstvo.
»Regnum Christi«. List je gospodom duhovnikom že znan. Izhaja v Ljubljani. Ker pa je glasilo kongresov Kristusa Kralja in to hoče še vedno bolj biti, zato se s posebnim ozirom na to, da bo ta kongres letos v naši domovini, gg. duhovnikom toplo priporoča, da si ga naročijo in po svoji moči kar najbolje podpirajo. Iz lista naj se razvije močno glasilo, ki bo združevalo in vzpodbujalo katoličane h krepkemu odporu proti brez-boštvu in vsakemu razkristjanjevanju.
Jugoslovanska Unija za zaščito dece, dravsko banovinska sekcija, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2/11, bo v kratkem začela izdajati nov slovenski mladinsko-zaščitni list, ki bo izhajal vsakih 14 dni in bo stal na leto 30 din.
Indijska knjižnica 1939, zvezek 11: Morapaj, zvezek 12: Iz indijskega ujetništva; izdaja Bengalski misijon D. J., Ljubljana, Zrinjskega cesta 9.
Kartuzijam in kartuzija Pleterje, 1939, tiskala Tipografija, d. d., Zagreb; cena 40 din, s poštnino 3 din več. Naročila sprejema Kartuzija Pleterje, p. Št. Jernej, dravska banovina.
Poleg uvoda ima knjiga dva dela: prvi del govori o ustanovniku kartuzijanskega reda, o življenju Kartuzijanov, o namenu kartuzijanskega reda, o apostolatu Kartuzijanov, o bratu pri Kartuzijanih in o Kartuzijan-kah. Drugi del obsega zgodovino kartuzije Pleterij.
Že ta pregled nam da slutiti, kaj vse najdemo v tej izredni knjigi, ki v podrobnosti opisuje celotno globoko življenje tega slavnega puščavniškega reda katoliške Cerkve, njegov skrivni in močni apostolat.
Oprema knjige je naravnost razkošna, papir najfinejši, 143 strani in 106 slik v bakrotisku. V knjigi najdemo tudi sliki obeh kartuzij, ki sta obstojali na ozemlju lavantinske škofije, žičke in jurjevske. Cena je izredno nizka.
Vsi bodo brali to knjigo z užitkom in duhovno koristjo; po njej bodo segli vsi ljubitelji lepe knjige.
Lavantinski knez o škofijski ordinariat
v Mariboru, dne 28. februarja 1939.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. — Urejuje dr. Josip Mirt. Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.