DOLENJSKI GOZDAR -**• letnik XXI. november 1984 Obračun ob tričetrtletju Letos poteka poslovanje gozdnega gospodarstva v nekoliko ugodnejših razmerah v primerjavi s preteklim letom. Cene lesa so namreč usklajene s splošno inflacijo in so za okrog 60 odstotkov večje kot lani, ko v so zaostajale za inflacijo. Še vedno pa zaostanek pri cenah iz preteklih let ni nadoknađen, tako da les na trgu še vedno ni ustrezno vrednoten. Posledica tega je zaostanek v proizvodnji in prodaji iz zasebnih gozdov v primerjavi z lanskim letom in z letošnjim načrtom. Zaostanek pri proizvodnji in prodaji smo zabeležili v obeh sektorjih tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer v zimskem času. Tako smo posekali v družbenem sektorju 106.090 m3 lesa, kar je 94% lanske proizvodnje ali 80% letnega načrta. Prodaja v družbenem sektorju znaša 110.977 m3 lesa ali 91% lanskoletne prodaje in 80% letnega načrta. V zasebnem sektorju smo odkupili in deloma posekali z lastnimi delavci 43.376 m3 lesa, kar znaša 97% lanske proizvodnje v enakem obdobju ali 62% letnega načrta. Prodaja v zasebnem sektorju znaša 44.337 m3 lesa ali 8% manj kot lani in 63% letošnjega načrta. Na podlagi take proizvodnje in prodaje smo dosegli 1.350 milijonov din celotnega prihodka, t. j. 44% več kot lansko leto ali 81% letnega plana. -K****-* •*>**+*** Materialni stroški znašajo 562 milijonov din in so za 45% večji kot lansko leto. Lani smo si močno prizadevali za znižanje materialnih stroškov, da bi dosegli večji dohodek, kar je bil pogoj za izplačilo osebnih dohodkov. Družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je pogojeval izplačilo osebnih dohodkov s porastom dohodka. Letos so materialni stroški porasli za en odstotek več kakor celotni prihodek, ker smo pri omejevanju stroškov nekoliko popustili Materialni stroški so bili manjši v lanskem letu v dobri meri zaradi slabšega vzdrževanja gozdnih cest in zaradi manj izdelanih gozdnih vlak. S takimi stroški pa se seveda ne da varčevati dolgo časa. Amortizacija znaša v tem obdobju 61 milijonov din, je za 41% višja od lanskoletne in znaša 78% od načrtovane. Amortizacijo obračunavamo ne glede na to, ali so stroji in druga osnovna sredstva izkoriščeni ali ne. To je fiksni (stalni) strošek, zato je treba skrbeti za čim boljšo izrabo in čim večji učinek osnovnih sredstev. Dohodek, ki je rezultat gibanja celotnega prihodka, materialnih stroškov in amortizacije, znaša 726 milijonov din in je za 43% večji od lanskoletnega (84% načrtovanega). Obveznosti iz dohodka znašajo 258 milijonov din in so višje za 39% od lanskoletnih. Med obveznosti iz dohodka štejemo tudi prispevke tozdov za financiranje delovne skupnosti skupnih služb. Te stroške smo znižali za 12 milijonov din zaradi obresti od danih kreditov drugim DO. ki smo jih evidentirali pri DSSS. Čisti dohodek je dosežen v višini 469 milijonov din inje za 46% večji od lanskoletnega (88% načrta). Za osebne dohodke smo namenili 266 milijonov din ali 68% več kot lani in 79% načrtovanega. Indeks osebnih dohodkov je relativno visok ŠT. 11 zaradi zamrznjenih osebnih dohodkov v prvi polovici leta 1983. Ob koncu leta pričakujemo glede na maso izplačanih osebnih dohodkov v celem letu 1983 nekoliko nižji indeks, kot je dosežen sedanji. Ob razporeditvi osebnih dohodkov za letošnje leto velja omeniti, da smo sprejeli v letošnjem letu panožni sporazum, ki velja za celo letošnje leto in je pri razdelitvi osebnih dohodkov nekoliko ugodnejši od dosedanjih družbenih dogovorov, ki so za vse panoge enako v odvisnosti od dohodka določali maso za izplačilo osebnih dohodkov. Letošnji panožni sporazum daje pri razporeditvi čistega dohodka za osebne dohodke in na sklade več svobode delavcem in samoupravnim organom kot dosedanji družbeni dogovori. Tudi zaradi tega so letošnji indeksi rasti osebnih dohodkov nekoliko višji, vendar pa samo toliko, da pričakujemo, da ob koncu leta ne bomo zabeležili padca realnih osebnih dohodkov. Prvi žled: V četrtek, 15. novembra smo na mraz popustil ni bilo škode. (Nadaljevanje na 116. strani) drevju opazili prvi letošnji žled. Ker je prenehalo rositi inje (Nadaljevanje s 115. strani) Za sklade smo namenili 203 milijonov din ali 24% več kot lansko leto in 4% več, kot smo načrtovali. Že v načrtu smo namreč določili, da pri razdelitvi čistega dohodka relativno več sredstev namenimo za osebne dohodke kot za sklade v primerjavi s preteklimi leti. Pri razdelitvi skladov se je za največ povečal rezervni sklad zaradi povišane stopnje z 2,5% od dohodka na 4%. Zato je ostalo nekoliko manj denarja za poslovni sklad. Vsi tozdi in toki so poslovali pozitivno, vendar so poslovni rezultati veliko boljši v družbenem kot v zasebnem sektorju zaradi v uvodu opisanih vzrokov. nov din del, vseh sredstev pa smo zbrali 154 milijonov, tako da ostane še 21 milijonov dinarjev za biološka vlaganja, ki jih bomo porabili v zadnjem trimesečju, v času največjega pogozdovanja. Do konca leta se bo treba še precej potruditi, da bomo uresničili letni načrt proizvodnje v obeh sektorjih, predvsem pa bo potrebno uporabiti vse delovne moči, da bi nadoknadili zaostanek v proizvodnji iz zasebnih gozdov. MILAN DRAGIŠ1Č, dipl. oec. V Ljubljani je 19. novembra praznoval osemdesetletnico plodovitega življenja upokojeni profesor gozdarske fakultete, po vojni nekaj časa tudi direktor Dolenjskega gozdnega gospodarstva v Novem mestu, gozdarski inženir Zdravko Turk. Zaslužnemu gozdarskemu strokovnjaku čestitamo tudi delavci GG Novo mesto. Na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Novo mesto, ob občinskem prazniku, je dobil nagrado občine Novo mesto tudi direktor naše delovne organizacije inženir Jože Petrič. Čestitamo! Na seji delavskega sveta GG Novo mesto, 14. novembra, je bil za direktorja naše delovne organizacije ponovno imenovan za štiriletno mandatno obdobje inženir Jože Petrič. V gozdnogojitvenem obmo-l smo opravili za 133 milijo- Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1. 1.1984 do 30. 9.1984 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta in s planom za leto 1984 Z r~>. et. Elementi Doseženo od I.I.83-3O.9.83 PES 1?84 Doseženo od 1.1,34-30.9.34 Indeks dos.84/83 84/plan 1. Celotni prihodek 936.334.091,34 1.675.357.870,00 1.349.819..903A5 144 81 2. Materialni stroški 386.777.077,27 731.163.202,00 562.391.107,10 145 77 3. Amortizacija 43.238.002,50 78.559,299,00 60.957.692,00 l4l 78 4. Dohodek (1-2-3) 506.319.011,57 865.655.369,00 726.471.104,35 143 84 5. Obveznosti iz dohodka 184.863.964,80 552.939.760,00 257.633.160,10 139 77 6. Čisti dohodek (4-5) 321.455.046,77 532.715.609,00 463.837.944,25 146 88 7. Za osebne dohodke 157.854.530,12 337.006.265,00 265.£92.079,43 168 79 8. Za sklade (6-7 ali 10+11 +12+13) 163.600.516,65 195.709.344,00 203.145.864,82 124 104 9. Izguba - - - - 10. Za poslovni skird 134.+90.766,44 99 782.327,00 147.817.262,18 110 148 11. Za rezervni sklad 12.118.334,23 32.697.661,00 27.676.420,49 228 85 12. Za skl.skup.por.-prosti del 10.075.366,48 38.303.377,00 15.537.284,15 154 41 13. Za skl.skup.por.-stan.del 6.916.049,50 24.925.979,00 12.114.898,00 175 49 l4. Povp.štev.zaposl.na koneu mes. 751 767 771 103 101 15. Poprečni neto OD 17.016 - 30.525 179 - 16. Izpo.sred.skup.por.-prosti d. 10.111.512,40 27.515.071,90 272 - Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1984 z.-,. it.... Elementi GG SKUPAJ TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN TOZD ČRMOŠNJICE TOZD ČRNOMELJ 1. Celotni prihodek 1.349.819,903.45 146.430.993,20 192.188.000,80 186.303.979,40 113.850.750,70 99.245.015,90 2. Materialni stroški 562.391.107,10 58.248.456,56 46.416.635,30 45.309.196,55 37.186.655,01 32.546.827,15 3. Amortizacija 60.957.692,00 7.887.223,00 7.063.554,00 6.113.021,00 5.318.375,00 5.392.156,00 4. lohodek (1-2-3) 726.471.104,35 80.295.313,64 138.707.811,50 134.886.761,85 76.345.680,69 61.306.032,75 5. Obveznosti iz dohodka 257.633.160,10 29.508.043,65 39.098.041,15 52.454.093,90 30.021.973,50 23.071.165,15 C. Čisti dohodek (4-5) 468.837.944,25 50.787.269,99 99.605.770,35 82.432.662,95 46.323.707,19 38.234.e67.60 7. Za osel ne dohodke 265.692.079,43 31.524.906,50 35.276.067,80 34.575.356,70 25-355.460,03 31.387.632,10 • Za sklade (6-7 ali 10+ 11+12+13) 203.145.864,82 19.262.363,49 64.333.702,55 47.837.306,25 20.963.247,16 6.847.235,50 5. Izguba - - - - - - 10. Za poslovni sklad 147.817.262,18 12.626.819,99 55.345.226,55 39.027.278,25 15.510.992,43 1.318.509,00 11. Za rezervni sklad 27.676.420,49 3.211.812,50 5.548.312,50 5.355.470,50 3.053.827,23 2.452.241,50 12. Za skl.skup.por.-prosti 3. 15.537.284,15 1.890.000,00 1.818.000,00 1.836.000,00 1.314.000,00 1.692.000,00 13. Za skl.skup.por.-stanov.d. 12.114.898,00 1.533.731,00 1.622.163,50 1.598.557,50 1.089.427,50 1.334.485,00 14. Povpr.št.zap.ne koncu m. 771 105 101 102 73 94 15. Povprečni neto OD 30.525 28.299 30.557 30.268 31.065 31.044 16. Izpl. sred. skup.por. -pros.d. 27.503.343,90 2.936.075,00 3.171.290,00 8.616.268,95 1.507.593,50 1.797.252,20 Z?p. št. Elementi 1. Celotni prihcc’e!' 2. Materialni stroški 5. Amortizacij- 4. Tohodek (1-2-3) 3. Otveznosti iz c'ohoclka 6. Čisti dohodek (4-5) 7. Za ocetno dohodke . Za skl.(£-7 ali 10+11 +12+15) Tozd transp. in GR. .163.230.799,10 86.437.857,16 20.565.185.00 56.223.756.54 14.040.633.00 42.183.123.54 27.584.791.00 TOzT) VRTN. IH HORT. Tok" HOVO MESTO TOK ČRNOMELJ TOK TREBNJE 33.424.018,15 15.305.152,72 1.091.602,00 17.023.263.43 4.366.442,00 12.656.821.43 9.647.765,30 173.824.840,90 116.178.419,20 1.065.203,00 56.581.218,70 27.028.072.50 29.553-146,20 21.674.770.50 108.035.294,50 67.090.371,40 1.697.043,00 39.247.880,10 18.282.435,85 20.565.444,25 13.287.494,50 73.991.504.30 41.216.569.30 1.482.153,00 31.292.782,00 13.087.223,80 18.205.558,20 11.331.828,00 DSSS 54.289.706.50 16.450.926.75 3.278.177,00 34.560.602.75 6.675.030,60 27.885.572,15 23.996.006.50 14.558.332,94 3.009.055,63 7.878.375,70 7.677.949,75 6.323.730,20 3.889.565,65 99. Izguba - - - - - - 10. Zn poslovni sklad 9.852.315,66 1.276.645,(3 3.573.465,70 4.812.621,55 4.473.383,42 - 11. Za rezervni sklad 2.248.950,28 630.930,50 2.263.249,00 1.569.915,20 1.251.711,28 - 12. Za skl.skup.por.-prosti d. 1.224.000,00 594.000,00 1.044.000,00 720.000,00 630.000,00 2.775.204,15 m 13. Za. fckl. skup.por.-stanov, d. 1.273.06 3,00 '*57.4/9,50 997.661,00 575.^13,00 463.635,50 1.114.281,50 § 14. Povpr.št.zap.na koncu m. e s 33 58 40 35 62 a 15. Povprečni ret'' 01) 33.019 26.354 31.467 23.54« 29.378 33-413 a Ib. Izpl.sreč.skup.nor.-prost.d. 2.043.568,75 812.451,50 1.459.800,00 795.315,50 716.346,50 3.606.843,00 CD to Razponi osebnih dohodkov delavcev januar — september 1984 2ap. it. Jtezpoc ti Š T JA- NOVO STRA-MESTO ŽA TOZD. _ POD- CfiMO^ TURN NJICE DELAVCEV 6rN0- NOVO MESTO T, 0 K . CRNO— r-4 >o CD p. ■O S ■3 O O •H <0 m s s 1. do 13.000 - - _ _ 1 1 _ _ _ _ _ 2 2. 13.000 - 19.000 1 3 4 2 3 1 1 3 - 1 3 22 3. 19.000 - 25.000 23 18 24 24 15 5 24 7 15 7 8 170 4. 25.000 - 31.000 49 24 26 10 53 33 7 23 20 11 19 283 5. 31.000 - 37.000 22 33 22 21 14 18 1 15 6 3 13 170 6. 37.000 - 43.000 2 15 19 15 7 11 - 7 1 3 8 88 7. Dad 43.000 2 4 3 4 3 5 2 4 2 1 9 39 SKUPA Ji 99 97 98 76 96 74 35 59 44 34 60 774 Proizvodnja in odkup do konca oktobra 1984 Iglav- ‘ ci Tehn. list. Goli Prost. les SKUPAJ TOZD NOVO MESTO načrtovano n>3 3.44} 8.038 4.478 5.779 21.738 18.213 doseženo m3 3.284 5.582 5.615 4.352 % 95 69 112 75 84 TOZD STRAŽA načrtovano doseženo td3 9-692 9.115 3.620 4.815 27.242 »3 10.167 6.775 2.926 2.661 22.5|9 % 105 74 81 55 TOZD PODTU načrtovano m3 22.187 21.867 6.273 3.057 3.674 35.191 doseženo tn3 4.202 4.716 2.258 33.043 % 99 67 154 61 94 TOZD ČHMOsNJICE načrtovano . m3 9.762 9.924 4.825 2.464 26.975 doseženo td3 9.546 6.264 5.164 2.407 23.381 % 98 63 107 98 87 TOZD ČRNOMELJ načrtovano doseženo td3 4.887 5.477 6.767 4.727 21.858 td3 4.352 5.481 3.881 5.329 19.043 % 89 100 57 113 87 TOK TfiEBNJE- načrtovano m3 500 342 675 314 1.831 družbeni doseženo «3 779 243 441 290 1.753 % 156 71 65 92 96 SKUPAJ DRUŽBENI načrtovano td3 50.471 39.169 23.422 21.773 134.835 GOZDOVI doseženo ra3 49.995 28.527 22.143 17.297 117.962 % 99 73 95 79 87 TOK NOVO MESTO tiaČrtcftaoo td3 7.950 15.730 5.630 8.890 36.200 doseženo w3 6.657 9-232 4.4^9 6.224 26.612 % 84 67 70 74 TOK ČRNOMELJ načrtovano tn3 1.035 15.235 5.890 1.130 23.290 doseženo m3 1.045 8.947 2.794 1.214 14.000 % 101 59 47 107 60 TOK TREBNJE načrtovano doseženo td3 1.900 3.900 1.500 3.100 10.400 id3 2.685 2.966 - 1.660 6.711 % 110 76 54 65 SKUPAJ ZASEBNI D8Črt0V800 td3 10.885 32.865 13.020 13.120 69.890 GOZDOVI doseženo m3 9.787 21.145 7.293 9.098 47.323 % 90 64 56 69 68 SKUPAJ "GG" načrtovano td3 61.356 59.762 72.034 36.442 34.893 204.725 doseženo td3 49.672 29.436 26.395 165.285 % 97 69 81 76 81 Gozdnogojitvena dela opravljena do konca oktobra 1984 Plan POGOZDOVANJE NEGA ' REDČENJE- TOZD, , TOK Real Os.n.,Sp.Ns Kl.GS.Ns I.II.POVEČ. SKUPAJ NAZIV % ha Plan 16.65 9- '4 1^9.06 245.00 410.71 01 TOZD Real ?2-r 1"4.90 2°6.92 NOVO MESTO :i 59.3 61. 75.5 69.8 Plan 9.22 "2.07 2's-33 377.62 02 TOZD Real 10.93 173.-6 257.33 STR A.-A •j 11 .5 .4 60.7' 25.30 29.9A 117.h 109.00 53.50 1Z.00 OJ, TOZD Jeal 76.70 17.60 124.24 PODTURN ,0 70.4 32.9 66.1 Flan 14.50 72.50 3/oc 112.50 199.50 Oh TOZD ČUZOŠNJICD 16.20 46.20 100.40 A 111.7 52.4 41.0 50.3 Plan 2". 10 ' 211.55 272.69 1'7.30 6/7 512.34 439.16 -5.7 nr. TOZD Črnomelj Real 20.16 71.7 231.70 109.5 2.20 31.10 32.00 65.30 C, 00 12.45 35.50 47.95 TR33NJZ-3LP 40.0 110.9 73.4 96.17 "7.07 9 '-5 655.2 1002.02 1753.47 SK GL? Real ;i 523.57 79.9 1256.00 71.6 11 TOK novo ;:ecto Plan Real :l v.n ~0 jL>. 93.5 222.00 :P:F 206.20 11C.^9 53- 465.50 297.26 63.9 1? TOK črno: :dej Plan Real G 4l. 20 - /f 65.6 Ft55 30.52 325.00 166.32 51.2 Plan 5.9 121.05 76.00 252.95 1? TOK Real c.o 45.70 61.5Č ”1.0 107.26 TRS3I1JE-Z3 A c.o 37.7 . 52.8 Plan Real ■4.40 6"."5 473.35 2 0 3.4 9 435.70 21C.50 993.45 570.54 % 01.6 59.9 50.1 57.5 SK GG NOVO MESTO Plan Real % 1r 0.57 !12'.63 807.06 71.5 60.1 pdl 66.5 Z druge seje DS GG Novo mesto v_______________________—J 2. seja delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Novo mesto je bila v sredo, 14. novembra, s sledečim dnevnim redom: 1. Pregled in potrditev zapisnika zadnje seje 2. Delegatska vprašanja 3. Imenovanje direktorja DO 4. Razprava in sklepanje o periodičnem obračunu 5. Sprejem pravilnika o službenih oblekah 6. Sprejem sklepa o obveznem pisanju dnevnikov dela za tehnično osebje 7. Razprava in sklepanje o spremembi samoupravnih splošnih aktov 8. Delovni koledar za leto 1985 9. Zemljiškoknjižne zadeve, sprejem sklepa o izdelavi projekta 10. Ugotovitev o sprejemu cen za novoletne jelke 11. Odgovori na delegatska vprašanja 12. Razno Obrazložitev k dnevnemu redu: K 1. točki: Delavski svet na zadnji seji 15. avgusta 1984: — seje konstituiral (izvolil predsednika in njegovega namestnika), — potrdil zapisnik zadnje seje, — odgovorjeno je bilo na delegatsko vprašanje o dodat-kuza ločeno življenje, — ugotovil, da so delavski sveti TO in DSSS sprejeli polletni obračun poslovanja in ga tudi sam potrdil, — sprejel samoupravni sporazum o postavitvi, ureditvi, varstvu in vzdrževanju spominskega obeležja (praksa padlim borcem V. SPB, 1. Dolenjskega bataljona in krajanom v Cešči vasi), — ugotovil, da so delavski sveti TO sprejeli: samoupravni sporazum o poslovnotehnič-nem sodelovanju (GG—No-voles), samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti Dolenjske, družbeni dogovor in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z zaščito pred škodami od in na divjadi, sklep o združevanju sredstev s kmetijsko zadrugo Krka — TOZD Agroservis in panožni sporazum, — imenoval svojega člana v razpisno komisijo, — sklepal o zemljiškoknjižnih zadevah, — podan je bil odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje (uporaba kamiona za prevoz drv), — sklepal o konverziji kreditov — sprejel sklep o najetju kreditov za gozdnogojitvena dela in o investicijskem kreditu za izgradnjo gozdne ceste Crmošnjiška — oddelek 80, — zadolžil komisijo za OD, da pripravi predlog o nagrajevanju za tiste skupine delavcev, ki še nimajo meril, — sprejel specifikacijo k planu investicij za leto 1984, ki se nanaša na gradnjo gozdnih cest. K 3. točki: Na prejšnji seji, to je 15. avgusta 1984, je delavski svet DO sprejel sklep o razpisu del in nalog direktorja DO glede na to, da dosedanjemu direktorju Jožetu Petriču, dipl. inž., 15. novembra 1984 poteče mandat. Na isti seji je delavski svet DO kot svojega člana imenoval v razpisno komisijo Ludvika Stariča, konferenca OOZS pa Jožeta Senico. Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve pri skupščini občine Novo mesto je kot predstavnika družbene skupnosti imenovala Milana Jakopina. Razpis je bil objavljen v časopisu Delo dne 7. septembra 1984 v besedilu, kot je določen v statutu DO. V razpisnem roku je Gozdno gospodarstvo prejelo eno samo prijavo, in sicer 21. sept. 1984, t. j. v razpisanem roku. Prijavo je poslal dosedanji direktor DO, Jože Petrič, dipl. inženir. (Nadaljevanje na 118. strani) (Nadaljevanje s 117. strani) Dne 22. oktobra 1984 je bila sklicana skupna seja družbenopolitičnih organizacij Gozdnega gospodarstva z namenom, da se pripravi oz. izdela ocena dela Jožeta Petriča, direktorja DO. Na seji je bilo ugotovljeno, da so o navedenem v TO in DSSS razpravljali in da kandidaturo tov. Petriča enoglasno podpirajo. Ocena, oblikovana in sprejeta na seji, je naslednja: Tov. Jože Petrič je bil rojen 20. novembra 1932 v Novem mestu. Osnovno šolo ter gimnazijo je končal v Novem mestu. nato pa se je vpisal na fakulteto. Leta 1955 je bil sprejet v Zvezo komunistov. Že kot študent je bil družbenopolitično aktiven, saj je aktivno delal v zvezi študentov na fakulteti, kjer je bil med drugim tudi predsednik študentov v fakultetnem svetu. Po končani fakulteti se je zaposlil v okrajni upravi za gozdarstvo v Novem mestu, nato pri kmetijski zadrugi in pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto, kjer je 15. nov. 1976 postal direktor delovne organizacije. Zaradi njegove aktivnosti, ki izhaja že iz študentskih let, je bil večkrat imenovan in izvoljen na posebne družbenopolitične funkcije, kot so sekretar OO ZKS, član OK ZKS, predsednik zbora združenega dela Sob Novo mesto, član sveta biotehniške fakultete, podpredsednik skupščine splošnega združenja gozdarstva ter sedaj predsednik skupščine tega združenja. Poleg naštetih pa je opravljal še vrsto pomembnih družbenih funkcij, ki kažejo na to, da ima Petrič ustvarjalen odnos do pridobitev socialistične revolucije. Iz njegovega dela je povsod čutiti prizadevnost za uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda, težnja po krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter prizadevanje za nadaljnje uveljavljanje samoupravljanja in delitve plačila po delu. Tov. Petrič ima tudi pozitivne moralnopolitične lastnosti, ki se kažejo v humanem odnosu do ljudi, odločnosti pri izpolnjevanju dolžnosti, v pripadnosti delovnemu kolektivu, poštenosti, pravičnosti, v nadaljnjem zaupanju in spoštovanju zakonitosti. Je osebnost, ki ima družbeni ugled, ki izhaja iz njegovega dela in rezultatov dela, ki zna voditi in mobilizirati ljudi k večji učinkovitosti in ekonomičnosti, skratka zna voditi in usmerjati delovno organizacijo pri ustvarjanju višjega dohodka in boljšega standarda ljudi. Njegov širok pogled na celotno družbeno dogajanje in smisel za dobro gospodarjenje sta v letih njegovega vodenja delovne organizacije pripomogla k razvoju delovne organizacije. Na podlagi take ocene družbenopolitične organizacije Gozdnega gospodarstva podpirajo njegovo kandidaturo za direktorja te organizacije, saj podana ocena kaže, da tovariš Petrič vodi delovno organizacijo po pravi poti, ki zagotavlja tudi nadaljnji razvoj Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Ko ocenjujemo dosedanje delo direktorja, pa je nujno, da zahtevamo, da za naslednje obdobje pripravi program dela, ki naj pokaže nadaljnji razvoj te organizacije in njegovo vlogo v družbi. Pri tem pa ne bi smeli iti mimo ugotovitev, da bo potrebno razvijati zasebni sektor gozdarstva, kjer je razvoj počasnejši. V tem sektorju bo potrebno poiskati organizacijske, finančne, kadrovske in druge rešitve, ki mu bodo omogočile hitrešji razvoj in mu dale vlogo, ki bi jo moral imeti glede na to, da so pravzaprav vse rezerve gozdarstva ravno na tem področju dela. Bolj bo treba tudi skrbeti za izvrševanje dogovorjenih zadev ter za delo delovne skupnosti skupnih služb. Razpisna komisija v zgoraj navedeni sestavi, se je sestala dne 26. oktobra 1984 ter na podlagi vloge in dokumentacije ugotovila: »Jože Petrič, dipl. inženir gozdarstva, zaposlen pri GG Novo mesto na delih in nalogah direktorja DO, izpolnjuje pogoje, ki so bili objavljeni v razpisu, saj ima visoko strokovno izobrazbo in nad 7 let delovnih izkušenj na odgovornih položajih v gospodarstvu in po oceni družbenopolitičnih organizacij GG Novo mesto tudi ustrezne družbenopolitične in moralne lastnosti. Na podlagi gornjih ugotovitev razpisna komisija predlaga delavskemu svetu DO GG Novo mesto, da imenuje Jožeta Petriča za direktorja GG Novo mesto za naslednje 4-letno mandatno obdobje. Pred imenovanjem na delavskem svetu mora GG Novo mesto pridobiti soglasje pri koordinacijskem odboru za kadrovske zadeve pri občinski konferenci SZDL Novo mesto«. Delavski sveti TO in DSSS naj delegate pooblaste za glasovanje. K 4. točki: O poslovnem uspehu v obdobju od L januarja do 30. septembra 1984 so že potekale razprave na zborih delavcev, sprejeli pa so ga delavski sveti TO in DSSS. Na seji bo potrebno ugotoviti, ali so bile h gradivu oziroma v zvezi z gospodarjenjem dane pripombe, sugestije ali predlogi, ki bi jih moral razrešiti oziroma uskladiti delavski svet DO. K 5. točki: pravilnik o službenih oblekah so avgusta dali v javno razpravo delavski sveti TO in DSSS. V času javne razprave so se oblikovala naslednja stališča: — Nekatere temeljne organizacije (TOZD »Gozdarstvo« Straža, Crmošnjice, Črnomelj in TOK »Gozdarstvo« Črnomelj) predlagajo, da se med upravičence do službene obleke (2. odst. L člena pravilnika) vključi tudi delovodje, po mmenju TOZD »Gozdarstvo« Črnomelj tudi manipulante na odpremnem skladišču. — Predlogi so tudi glede 3. člena pravilnika, ki predvideva enkratno nabavo službenih oblek. TOZD »Gozdarstvo« Črnomelj predlaga, da se določi uporabna doba oblek, ločeno za terensko osebje in posebej za vodstvene^delavce. TOK »Gozdarstvo« Črnomelj pa je mnenja, naj bi službeno obleko nabavljali za terensko osebje vsaki 2 leti, za ostale pa vsake 3 leta. Terenskemu osebju naj bi v tem času pripadale 2 — 3 hlače. Obleke naj bi nosili v službi stalno. — Delavski svet DSSS predlaga, da se pravica do službene obleke razširi še na naslednje delavce DSSS: inštruktorja izobraževalnega centra, šoferja službenega vozila, delavca pri upravljanju objektov družbenega standarda ter zadev s področja SLO in DS, pravnika, organizatorja—programerja in vodjo stroškovnega knjigovodstva. Najdeni žiti - Č ____________---------------------------■»*■*' - -------—-------1 V gozdovih Ko. Knežje vasi sekajo Anton Strajnar, Jože Kastelic in Alojz Plaveč. Tok Trebnje \se več prevzema les od zasebnih llastnikov na panju ter po pogodbi opravi vsa dela, sečnjo, spravilo in prevoz. Na žagi v Veliki Loki takoj opaziš smotrn red. Na njej predelajo ves lastni les iglavcev, nekaj ga dobijo iz tozda v Podturnu in žagajo za posestnike daleč naokoli. Sedaj, ko žaga prinaša lep dohodek, so delavci zadovoljni, da so si pred leti nekoliko pritrgali od osebnih dohodkov. izpolnjujejo določila 1. člena pravilnika, ker občasno predstavljajo in zastopajo delovno organizacijo. Delavski svet DSSS daje tudi pobudo za nakup službenih halj primerne kvalitete za delavke DSSS in administrativni kader v TO. Strokovni svet Gozdnega gospodarstva je bil na seji dne 26. oktobra 1984 mnenja, da manipulantom službene obleke ne pripadajo. Glede na veliko število predlogov se bo dokončna uskladitev pravilnika opravila na seji. K 6. točki: V letih 1969 in 1970 so bili gozdarski strokovni delavci na podlagi sklepa kolegija zadolženi za obvezno pisanje dnevnikov. Glede na to, da te obveznosti ne izpolnjujejo, predlagamo delavskemu svetu DO sprejem naslednjega sklepa: 1. Na podlagi sklepa delavskega sveta DO Gozdno gospodarstvo Novo mesto z dnex14. nov. 1984 morajo vsi gpždarski strokovni delavci, vključno z delovodji, obvezno pisati dnevnik. 2. V dnevnik vpišejo: — podatke osebe, ki dnevnik piše (priimek in ime, prebivališče, temeljna organizacija, delo, ki ga opravlja), — revir oz. okoliš, v katerem dela, z osnovnimi podatki. 3. Dnevno se v dnevnik vpisuje: — opis opravljenega dela, ugotovitve in zapažanja s časovnimi razčlenitvami, — obhodi terena, — ugotovitve različnih nepravilnosti (kraje, črne sečnje, ipd.), gornji opis mora biti kratek, vendar naj vsebuje vse najvažnejše podatke. 4. Vsi delavci, ki so zadolženi za pisanje dnevnika, ga morajo dati v podpis neposrednemu vodji enkrat mesečno. Dnevnik so dolžni med delovnim časom imeti vedno pri sebi. 5. Če zadolženi dnevnika ne pišejo ali ga nepravočasno ali malomarno izpolnjujejo pomeni to hujšo kršitev delovnih obveznosti. K 7. točki: Uskladitev samoupravnih splošnih aktov z aneksom št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljnih plana občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto za obdobje 1981 —1985. Z aneksom št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti moramo uskladiti naše samoupravne akte: V svojih aktih moramo urediti predvsem: 1. Zagotavljanje pravic delavcev do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter medicinsko rehabilitacijo obolelih in poškodovanih. — Medsebojno solidarnost za zdravstveno varstvo pod 1. a v delovni organizaciji. — Neposredno svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela, ki opravljajo zdravstvene storitve za pravice, ko gre plačilo storitev v breme OZD. 2. Zagotavljnje nadomestila osebnega dohodka delavcem zaradi bolezni in poškodb ter obseg pravic. Medsebojno solidarnost pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev v zvezi z zdravstvenim varstvom pod 2.a v delovni organizaciji. l.a. Najpomembnejša novost je prenos zagotavljanja pravic do zdravstvenih storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in zdravljenjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu ter rehabilitacija obolelih in poškodovanih na OZD in DSSS. To pomeni, da stopamo OZD glede teh storitev v odnos neposredne svobodne menjave dela z zdravstvenimi organizacijami, in da bomo da bomo plačevali navedene storitve neposredno zdravstveni organizaciji, ki je opravila storitev. Sredstva za te storitve bomo zagotavljali: — iz materialnih stroškov za zdravstvene storitve in druge dejavnosti, ki zadevajo varstvo pri delu in varstvo delovnega okolja, in iz dohodka (pred delitvijo) za zdravstvene storitve, ki zadevajo poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Glede na to, da bomo TO in DSSS iz svojih sredstev krili zdravstvene storitve, ki zadevajo preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ter rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, bomo upravičeni do solidarnostnih sredstev, združenih pri občinski zdravstveni skupnosti, če bodo stroški za to obliko zdravstvenega varstva v polletju presegli 10% sredstev, ki smo jih v istem obdobju združili pri zdravstveni skupnosti za zdravstvene storitve (iz dohodka za pokrivanje stroškov vseh oblik zdravljenja bolezni in poškodb izven dela), pri čemer pa morata biti izpolnjena še naslednja dva pogoja: — da smo uresničili predpisane varnostne ukrepe, — da smo zagotovili predpisane zdravstvene preglede svojih delavcev. 2. V skladu s 5. členom aneksa št. 2 si bomo morali delavci OZD in DSSS zagotavljati nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in zaradi poškodb za ves čas trajanja bolniškega staleža iz lastnih sredstev (iz osebnih dohodkov delavcev). Delavci v TO in DSSS smo upravičeni do povračila dela teh izdatkov, če odsotnost z dela v polletju za 30% presega povprečje odsotnosti z dela v medobčinski zdravstveni skupnosti v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega koledarskega leta in če ti izdatki presegajo 30% sredstev, ki smo jih združili pri zdravstveni skupnosti iz dohodka (za zagotavljanje zdravstvenih storitev delovnim ljudem in občanom zaradi bolezni in poškodbe izven dela), in sicer le do raz- 30% zdruzcu... Dresegajo niti pa moramo še nasic-c^J,-pogoje: a) da zagotovimo v svojih samoupravnih splošnih aktih nadomestilo osebnega dohodka posameznim delavcem v višini: — 75 od osnove za prve tri (3) dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega družinskega člana, — 85% od osnove od četrtega (4) do petnajstega (15) dneva odsotnosti, — 90% od osnove od šestnajstega (16) dneva dalje, — 100% od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja 1945 do 15. maja 1945 leta, in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov vida v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi. Osnovo predstavlja mesečno poprečje, izračunano iz OD, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo-delo po zaključnem računu v preteklem koledarskem letu za čas, ko je delal, b. Da imamo opravljene sistematične preglede delavcev in za nesrečo pri delu v skladu z zakonom in posebnimi pooblastili Posojila za stanovanja Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev ter pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Na seji odbora stanovanjskega sklada Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je bila dne 18. okt. 1984, je bilo ugotovljeno, da je bila v vseh tozdih, tokih in DSSS sprejeta pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja, da se navedena samoupravna akta dopolnita s tem, da delavski svet delovne organizacije v soglasju z delavskimi sveti tozdov, tokov in DSSS razdeli posameznim tozdom, tokom in DSSS vsako leto združena sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del glede na (Nadaljevanje na 120. strani) (Nadaljevati'^.? potem, ko so zorane potrebe po sredstvih za nakup družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil. Glede na tako odločitev bo potrebno spremeniti postopek dodeljevanja posojil, in sicer: — določiti bo potrebno komisijo na ravni delovne organizacije, ki bo ugotovila potrebe posameznih tozdov, tokov in DSSS, in delavskemu svetu DO predložila razdelitev sredstev za stanovanjska posojila po tozdih, tokih in DSSS. — ko bodo sredstva za stanovanjska posojila razdeljena po posameznih TO oz. DSSS, bodo posebne komisije TO v svojih TO ugotavljale stanovanjske razmere posameznih prosilcev ter na podlagi svojih ugotovitev sprejele prednostne liste. Na drugi stopnji bo odločal delavski svet posamezne TO oz. DSSS. Rokovnik: — 14. 11. 1984 DS TO sprejme sklep o spremembah in dopolnitvah samoupravnih splošnih aktov, — do 19. 11. 1984 pripravi gradivo za razpravo, — do 3. 12. 1984 TO dajo pripombe, predloge in sugestije. izhajajoče iz javne razprave, — do 5. 12. 1984 se na osnovi predlogov in pripomb ter sugestij pripravi predlog sprememb in dopolnitev, o katerih se najkasneje do 6. 12. 1984 po vseh TO in DSSS razpiše referendum, — 21. 12. 1984 bo referendum o predlogih sprememb in dopolnitev. K 8. točki: Avgusta 1984 so temeljne organizacije in DSSS prejele osnutek delovnega koledarja in plan delovnega časa za leto 1985. Delegati temeljnih organizacij in DSSS naj pripravijo poročila o poteku razprave, sprejemu in eventualnih predlogih oziroma pripombah, ki jih bo na seji potrebno uskladiti. K 9. točki: — TOZD »Gozdarstvo« Črnomelj uveljavlja predkupno pravico za parcelo št. 3204/38 gozd v izmeri 21175 m2 k. o. Stari trg, za kupnino 100.000 din, v tasti Petra in Angele Muhvič, Prelesje 12. Parcela se nahaja v neposredni bližini kompleksa družbenih gozdov v GGE Tanča gora. — Delavskemu svetu DO predlagamo sprejem naslednjega sklepa: Izdela naj se projekt za gradnjo gozdne ceste Planinska cesta—Planina v dolžini 6806 m. Predračunska vrednost izdelave projekta je 1.332.197 din. Investitor je TOZD »Gozdarstvo« Črnomelj. K 10. točki: Po predpisih o družbeni kontroli cen spadajo novoletne jelke med blago, za katerega sklep o povečanju cen sprejme pristojni samoupravni organ (Ur. list SFRJ, št. 23/84 in 46/84). Novoletne jelke spadajo po analogiji v panogo 300 — gozdarstvo in je povečanje predvideno do 35%. Vrednost novoletnih jelk je v skupni vrednosti proizvodnje panoge tako majhna, da nima omembe vrednega vpliva na povprečen odstotek povečanja. Znano nam je, daje to blago sezonskega značaja. Splošno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije predlaga, da se prodajne cene v SR Sloveniji Jože Pogačnik je sedaj pri GG Nm. najstarejši revirni gozdar. Fden tistih z veliko izkušenj dobljenih z vztrajnim delom v istem revirju. Zato rad pokaže, kaj je pod njegovim vodstvom nastalo. Čestitke za 60-letnico! Potovanje in prestop državne meje Šofer avtobusa, Ciril po imenu, nas je prek Zidanega mosta, Celja in Maribora varno in dokaj hitro pripeljal do državne meje v Šentilju. Živahnost v avtobusu se je spremenila v resnost in napeto čakanje, kako bo s prehodom državne meje. Posebno nekateri člani so imeli skrbi, kako bo s pregledom. Vendar se je po pričakovanju vse dobro izteklo. Pregled na naši strani je bil hitro opravjjen, miličnik in carinik sta nam zaželela srečno pot, in že smo bili na avstrijski strani, kjer je bila formanost prestopa še enostavnejša. Ko smo se začeli poenotijo, ker so tudi proizvodni stroški enaki (primerjava s saditvijo pri pogozdovanju), po drugi strani pa, da ne pride do medsebojne konkurence na mejnih področjih. Za osnovo dosedanje republiške cene je cena GG Ljubljane, povečana za 10%. Predlagana letošnja cena je: do 0,5 m višine 55,00 din 0,5 — 1,0 m višine 77,00 din 1.0 — 1,5 m višine 137,00 din 1,5 — 2,0 m višine 205,00 din 2.0 — 3,0 m višine 316,00 din 3.0 — 4,0 m višine 512,00 din 4.0 — 5,0 m višine 887,00 din Za vsak nadaljnji meter višine še 300,00 din. V maloprodaji neposrednim porabnikom je treba k tej ceni prišteti še: — temeljni prometni davek (Ur. list SFRJ, št. 43/83 in 66/83) 17,40%, — posebni republiški davek (Ur. list SRS, št. 6/84) 11,50%, ali skupaj 28,90%. Delavskim svetom tozdov in tokov predlagamo sprejem navedenih cen. Na seji delavskega sveta DO bomo ugotovili sprejem predloga. S poti strokovne ekskurzije po Avstriji (prvi dan, 10. septembra 1984) DIT našega gozdnega gospodarstva je skupaj z biotehniško fakulteto iz Ljubljane organiziral strokovno ekskurzijo v sosednjo Avstrijo v času od 10. do 13. septembra 1984. Po že ustaljeni praksi je bil za vsak dan nekdo zadol- žen, da je zbiral podatke o naši poti, strokovnem delu in drugih zanimivostih, in tako je mene doletela naloga, da sem bil poročevalec za prvi dan potovanja. V ponedeljek, 10. septembra, smo se udeleženci ekskurzije, skupaj 43, zbrali ob 5. uri pred hotelom Kandija, kjer bi nas moral ob tem času čakati tudi avtobus Kompasa iz Ljubljane. Vendar se je že na samem začetku zataknilo, saj avtobusa ni bilo. Malo smo bili nestrpni, saj smo čakali že pol ure. Žačeli smo ugibati, da gre najbrž za kak nesporazum, in resje bilo tako. Avtobus nas je namreč čakal na avtobusni postaji pred hotelom Metropol. Zaradi tega smo se iz Novega mesta odpeljali s polurno zamudo. Pri tej majhni nerodnosti smo si dejali: »Začetek slab, konec dober« — in res je bilo tako. oddaljevati od meje je bil avtobus podoben panju čebel pred rojenjem. Potovanje po sosednji deželi je bilo prijetno in sila zanimivo. Poleg odličnega cestnega omrežja so nas na vsej poti presenečala skrbno obdelana polja in naselja s tipičnimi avstrijskimi hišami. Polja so bila v pretežni večini posejana s koruzo; zanimivo je, da spada Avstrija med izvoznike koruze. Osnovne značilnosti gozdarstva Avstrije V avtobusu nas je naša spremljevalka in voditeljica dr. Sonja Horvat-Maroltova seznanila z osnovnimi značilnostmi gozdarstva naše sosede. Upravno je Avstrija razdeljena na 9 zveznih dežel in zavzema skupaj 84.000 km2 površine. Pretežni del, dobri dve tretjini, leži v alpsko-gorskem delu, ostalo v panonskem delu. Povprečna letna temperatura znaša 8,5°C, letno pade od 680 do 1500 mm padavin (podobno kot v Sloveniji). Največja naravna bogastva Avstrije so rudniki, kovine ter gozdovi in les. Posebno mesto zavzema turizem, ki državi prinaša letno ogromno deviz. Gozdovi Avstrije so različni. V zahodnem alpskem delu prevladuje visoki gozd smreke in macesna, v ostalih predelih mešani gozdovi ig/li. Dokaj velik delež zavzemajo tudi čisti gozdovi iglavcev, predvsem smreke. Razmerje ig/li je 83,5 — 16,5 v korist iglavcev. Od iglavcev je smreka zastopana s 57%, bori z 10%, jelke s 7%, macesen s 7%, ostali iglavci pa z 2,5%. Od listavcev je najmočneje zastopana bukev z 9,9%, hrast z 2,2% in ostali listavci s 4,4%. Zanimiv je podatek, da sekajo pretežno v času rasti, sortimente pa izdelujejo pozimi. Odprtost gozdov je velika, saj Imajo 30 m cest/ha. Avstrija v zadnjih 10 letih pospešeno gradi gozdne ceste inje na tem področju vodilna država v Evropi. Gozd se v Avstriji razprostira na površini 3,5 milj. ha, gozdnatost znaša 40%, na prebivalca odpade 1/2 ha gozda. Zasebnih gozdov je 74%, državnih 14% in občinskih ter zadružnih 12%;. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so gozdovi močno razdrobljeni in poleg Slovenije je naši sosedi podobna le še Švica. Povprečna lesna zaloga je 155 mVha. Pri gozdnih posestnikih do 200 ha površine znaša 133 mVha, pri večjih pa 180 Na skladišču v Trebnjem sta Anton Skol in Anton Lavrič iz goli pripravljala drva. Posel ni donosen, toda izpolniti morajo naročila občanov. mVha. Občutno škodo naredijo v gozdovih vetrolomi, snegolomi in v zadnjem času industrijski plini. Po oceni je letno tako poškodovano okoli 1,2 milj, m’ lesa. Zanimiv je tudi podatek, da imajo Avstrijci urejenih lc 34% gozdov! Predavanji inž. Toneta Hočevarja Med zanimivejšimi dogodki, ki smo jih med vožnjo doživeli, sta bili tudi dve zabavni predavanji inž. Toneta Hočevarja, in sicer o zgodovini Podgorcev in strokovni razlagi o gobah oz. raziskavah o njihovi rasti. Ker nam je prva informacija več ali manj že znana, smo toliko bolj prisluhnili Tonetovi razlagi o znanstveni raziskavi življenja gob. Ob tej priložnosti je bila imenovana tudi komisija gozdarjev, ki bo praktično na terenu z ustreznimi strokovnimi analizami in instrumenti v prihodnjem letu poskušala raziskati te skrivnosti. Pri tem moram poudariti, da se je v debati posebno izkazal naš računovodja Milan, katerega smo zato tudi vključili med raziskovalce! 1. Spithal-Baden: 1. ogledna točka Ob 14. uri smo prispeli v Spithal-Baden, kjer je bila prva točka naše strokovne poti. Pod vodstvom upravitelja dipl. inž. Heidererja in revirnega vodje Masereka smo si najprej ogledali sestoje črnega bora nad mestom. Po izjavi upravitelja je bil črni bor na tem področju umetno vnešen. Ni občutljiv na škodo po divjadi in zatoje hvaležna drevesna vrsta, kajti število divjadi je v Avstriji dokaj veliko. Črni bor zavzema najslabša rastišča s 600 mm letnih padavin. Ti gozdovi niso posebno donosni, saj znaša letni prirastek komaj 2-3 m 3/ha. Tla so plitva, teren dokaj strm. Dohodek je nizek, gozdarji so odvisni od uspeha gospodarjenja. Področje, kjersmo bili, je leta 1945 zajel velik gozdni požar in uničil večje površine gozdov črnega bora. Zanimiv pa je podatek, da seje nekaj let po požaru pojavilo mladje iglavcev in listavcev. Objekti, ki smo si jih ogledali, niso deležni potrebne nege, posebno glede redčenj. Sečnjo opravljajo pozimi, les spravljajo ročno s sanmi, konji in traktorji. 2. ogledna točka Naslednja točka našega ogleda je bilo področje Dunajskega gozda. Ta obsega 70.000 ha in v njem je črni bor zastopan s 7% na površini blizu 6.000 ha. V tem predelu je bilo še videti sledove sm-olarjenja, s katerim so prenehali leta 1965. Veliko teh dreves še stoji, ker jih zaradi prevelike obsežnosti še niso uspeli vseh posekati. V Dunajskem gozdu je najmočneje zastopana bukev s 50% lesne mase. Zanimiv je podatek, da se je pri njih zadnje čase močno povečala potreba po drveh za kurjavo. Po izjavi naših gostiteljev so drva že udeležena z 20% potrošenih goriv. To pa zato, ker so se v zadnjem času tudi pri njih občutno podražila električna energija, tekoča goriva in premog. Kaj posebno pomembnega na tem mestu nismo videli, priganjal pa nas je tudi čas, saj se je dan že iztekal. Divjad in lovska organizacija: To področje meje kot lovca še posebej zanimalo. Čeprav za razgovor o tej temi ni bilo časa oz. prave priložnosti, naj vseeno povem nekaj zanimivosti. V Avstriji imajo lovstvo urejeno po lastninstvu. Vsak, ki ima vsaj 115 ha svoje posesti, ima lahko tudi svoje lovišče. Za vsako lovišče mora biti vsako leto narejen letni načrt odstrela, katerega mora lastnik dati v potrditev pristojnemu občinskemu organu. Divjad je dokaj številna, največje srnjadi. Znosno število je 6 srnja-di/100 ha. Visoko število srnjadi ima za posledico tudi slabe trofeje in redko uplenijo srnjaka z več kot 80 točkami. Pri večjem številu je potrebno dodatno krmljenje. V gozdovih srnjad ne dela večje škode, pač pa to počnejo jeleni, kar je podobno kot pri nas. Male divjadi smo iz avtobusa videli precej, predvsem fazanov in zajcev. Maria Taferl — zaključek 1. dne Potovanje od Spithala smo opravili že več ali manj v mraku in zgrešili pravi odcep z avtoceste, tako da smo potem z avtobusom vred na vlačilcu prepluli Donavo. Pri tem moram povedati še to, da je pri vožnji prek dokaj široke reke sedel za volanom naš Tone Hočevar. V kraj Maria Taferl smo prispeli ob 20. uri zvečer, dokaj utrujeni, a dobre volje. Ta dan smo namreč prevozili 560 km. VLADO PAVEC, dipl. inž. 3. dan ekskurzije (12. september) Tretji dan strokovne ekskurzije po Avstriji smo bili gostje gozdnega obrata Waldbauhof, kjer sta nas sprejela in vodila vodja drevesnice Braun in dr. Lang. Obrat gospodari z državnimi gozdovi na površini 540 ha, poleg tega vzgaja sadike gozdnega drevja (smreko, macesen bor, jelko, duglazijo, dob, građen, javor, jesen) v drevesnici ter pridobiva seme na semenskfh plantažah. Ogled drevesnice Sodobno opremljena in urejena gozdna drevesnica, ki zajema 50 ha površine, je bila osnovana leta 1971. Na leto vzgojijo v njej 5 do 5,5 mio. sadik, od tega 60% smreke, 20% evropskega . macesna in 20% drugih drevesnih vrst, kar predstavlja okoli 70% vseh potreb. V zadnjem času je povpraševanje po sadikah nekoliko upadlo zaradi težnje k naravni obnovi gozdov. Proizvodnjo sadik načrtujejo za pet let naprej. Drevesnica leži na nadmorski višini 750 m. Žagovodja Miha Plaveč Sestoji državnih gozdov leže 1000 do 1500 m visoko. Sadike vzgajajo na prostem, v rastlinjakih, delno tudi v lončkih (macesen, cemprin). Večino sadik morajo konzervirati, da ostanejo sveže in primerne za sajenje v višjih predelih. Te shranjujejo v velikih hladilnikih pri temperaturi 1 do 2°C. Na teren jih odpremljajo v posebnih vrečah. Čeprav imajo raznovrstne in sodobne drevesničarske stroje, je zaposlenih 40 delavcev, med katerimi prevladujejo ženske. Premena smrekovih kultur z listavci Drugi del deževnega dopoldneva smo prebili v državnih gozdovih pri Wieselburgu. Tu se nahaja kompleks 150 ha smrekovih kultur, ki so že druga generacija. Zaradi slabih talnih razmer v nižinskih predelih so sestoji močno podvrženi rdeči gnilobi ter snegolomom in vetrolomom. Pomočnik na žagi Leta 1975 je bil v teh krajih močan vetrolom, ki je opust-ošil okoli 130 ha smrekovih sestojev. Na dveh mestih smo si ogledali premeno z dobom. Sadili so ga v vrstah v razdalji 2,5 m, na vsakih 6 m pa so za- SRS Po podatkih sisa za gozdarstvo SR Slovenije je bilo leta 1983 porabljenih v naši republiki za gozdnogojitvena dela ter za gradnjo cest skupaj 1.749,560.000 dinarjev. Delež Gozdnega gospodarstva v tem je bil 137,305.000dinarjevali 8 odstotkov. Samo za gradnjo cest je bilo porabljenih v Sloveniji 833,051.000 dinarjev, pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto pa 5 odstotkov tega zneska ali 42,896.000 dinarjev. Leta 1983 je bilo v Sloveniji na novo zgrajenih ali za kamionski prevoz usposobljenih 451 km gozdnih cest (GG Novo m^sto 31 km). »Surovina« za kisli dež so strupeni plini, ogljikov monoksid, žveplov dioksid in dušikovi oksidi. Več tisoč elektrarn, malih kurišč in nepregledna množica vozil izbruha v Evropi na leto skozi dimnike in izpuhe kakih 25 milijonov ton žvepla. Na škodljive posledice so prvi že pred desetletji opozorili v Skandinaviji, ki so opazili, da v jezerih poginjajo ribe. Na Češkem, kjer pade največ, kar 24,2 grama žvepla na kvadratni meter, na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in pozneje že v Zahodni Nemčiji so opazili umiranje gozdov. V nemškem parlamentu so oktobra 1983 poročali, da je v deželi poško-dvana tretjina gozdov, v deželah z več gozdov kot na Bavarskem in Baden-Wurtten-berg u pa celo 46 do 49 odstotkov. Leta 1982 je bila v Stochk-holmu konferenca o nevarnosti, ki jo prinaša onesnaženo ozračje. O škodljivih plinih in o kislem dežju je bilo zbranih mnogo podatkov. Največ žvepla prejme ČSSR, in sicer 24,2 grama na kvadratni meter na leto. Vzhodna Nemčija 16,9, Madžarska 11,7, Jugoslavija 10,1, Norveška pa le 1,8 grama. Po teh podatkih Jugoslavija dobi od Italije po zraku sadili črno jelšo kot pionirsko vrsto. Dve leti pozneje so med vrste hrasta posadili še beli gaber. Tako oblikovane nasade so ogradili pred divjadjo. IVAN PLUT, dipl. inž. Iz poročila sisa za gozdarstvo Ali je res tako hudo? Industriji in drugim porabnikom je bilo oddanih 2,691.203 kubičnih metrov lesa, s čimer je bil dosežen letni načrt SRS stoodstotno. Od tega je oddalo GG Novo mesto 216.716 kubičnih metrov (načrt presežen za 4 odstotke) ali 8 odstotkov od vse blagovne proizvodnje v Sloveniji. V Sloveniji je bilo porabljenih 3,942.000 m3 lesa, razlika med proizvodnjo in porabo pa je bila krita z lesnimi ostanki (360.000 m3), z uvozom iz drugih republik (433.000 m3) ter uvozom iz tujine (458.000 m3). Slovenski gozdovi (skupaj z lesnimi ostanki)' so pokrili 77 odstotkov vsega porabljenega lesa. 150.000 ton žvepla, Madžarski pa ga odda 214.000 ton. Skandinavska jezera dobivajo poleg lastnega žvepla (17%) največ od Anglije (11%), od NDR (9%) in Zahodne Nemčije (8%), od drugih dežel Evrope 54%, od Jugoslavije pa . 1% od skupno prejetega žvepla. Kisli dež povzroča med drugim izpiranje kalcija iz zgornjih plasti tal. Brez kalcija pa drevje čedalje počasneje raste. Nekateri mislijo, daje še bolj nevarna kisla megla, iz katere drevesa prek iglic in listov vsrkavajo strupene snovi. Najbolj kisel dež doslej je padel na Škotskem. Bil je bolj kisel kot limonov sok in bolj kot kis. Morda so podatki zbrani za stockholmsko konferenco preveč črnogledi prevladuje pa mnenje, da je nevarnost velika. Kje je rešitev? Eden od prvih ukrepov je uporaba premoga in naftnih derivatov z manjša-nim deležem žvepla. V gorilnikih, ki jim dovajajo apnenčev prah, se zmanjša množina žvepla pri izgorevanju premoga celo za 80 odstotkov. Žal je postopek zelo drag in bi močno podražil elektriko, proizvedeno iz premoga. Toda, ali je to res drago v primerjavi z umiranjem gozdov v Evropi? Pogozdovanje V četrtek, 25. oktobra 1984, se nas je 25 delavcev delovne skupnosti skupnih služb takoj po sedmi uri odpeljalo z dvema kombijema v bližnja Uršna sela in še malo naprej na pogozdovanje pri toku Novo mesto. V petih urah smo pogozdili 1 ha veliko poseko in posadili več kot 3.000 smrekic in nekaj navadnega hrasta. _____________________________y Značilno za ta dan je bila negotovost, ali bo do pogozdovanja zaradi majhnega števila prijavljenih sploh prišlo, ob koncu pa smo bili vsi enotni v ugotovitvi, da je bila organizacija izredno dobra, saj je potekalo vse kot še nikoli doslej. Vsi zadovoljni smo se pravočasno vrnili domov. J. B. Gozd se je preselil v našo šolo... Ko sem v četrtek čakala na pevske vaje, so v avlo prinašali razne stvari. Mize, škatle, košare... S prijateljico sva se začudeno pogledali. Presenečeno sva stopili tja. Mize so postavili eno zraven druge in jih pregrnili z dolgo preprogo. Na preprogo so dali mah. »Kakšen cirkus pa je to?« sem se vprašala. Želela sem si to pogledati od blizu. Vsi so se muzali okoli škatel. »Kaj pa imate v teh prečastitih škatlah?« sem se vmešala in ogovorila četrto-polčka Samo., neumno me je pogledal in nekam odhitel. »Kakšen način pa je to!« sem robantila sama pri sebi. Ko sem jaz bila v četrtem razredu, sem spoštovala šestošolčka in nisem bežala od njih! Pri tem sem opazila dva tovariša, povsem neznana. Eden od njiju je odpiral škatlo. Da bi si potešila radovednost, sem sto- pila tja in pogledala. Bile so gobe. Pa kakšne! Prav naušnica je bila na vrhu. Kaj bomo imeli v šoli strupeno^ gobjo pojedino?! Ne, hvala! Se malo bi rada živela. Bila sem nejevoljna, ker mi ni nihče povedal, kaj bo iz tega. Ko pa so dali gobe na mah, mije vža-galo, da bodo priredili gobjo razstavo. Sedaj se mi je posvetilo. Drugi in četrti razredi so imeli naravoslovni dan. Odšli so v gozd in tam nabrali čuda gob. Te so prinesli v šolo in s pomočjo dveh gobjih strokovnjakov pripravili gobjo razstavo. Razstavo so popestrili z živalmi, seveda ne živimi, ampak iz šolske zbirke. Bilo je tako, kot da seje košček gozda preselil v našo šolo! Čestitam jim! IRENA OSTOJIČ, 6. b. OŠ XII. SNOUB Bršljin Obiskali smo pragozd Pečke Nekega dne so nam v šoli sporočili prijetno novico: »Osmi razred gre jutri v pragozd. Primerno se oblecite in obujte!« V razredu je zašumelo: »V pragozd? Pa menda ne v Afriko?« Potem smo se pogovarjali samo še o tem. Nekateri so že imeli v mislih Tarzana, opice, slone, nekateri so se nam smejali. Dajte no, pa pri nas še pragozd! Naslednji dan nas je ob pol enajstih že čakal gozdarski avtobus. Vsi razburjeni in polni pričakovanja smo opazovali, kam se peljemo. Ko smo v Soteski zavili na gozdno pot, smo presenečeni ugotovili, da bo pragozd zelo blizu. Samo še zmeraj nam ni bilo jasno. Pragozd da bi bil pri nas?! Po ovinkasti poti smo se vzpenjali višje in višje. Ob cesti smo videvali krmilnice, srečali pa smo tudi gozdne delavce, ki so ravnokar malicali. Zdelo se nam je, da se že precej časa vozimo, ko smo se naenkrat ustavili. Izstopili smo in po blatu nadaljevali pot v hrib. Z nami je bil tovariš Turk, ki nas je vodil. Kmalu nas je opozoril, da smo prispeli v pragozd. Res so bila tu ogromna drevesa, večinoma jelke in bukve. Tudi po tleh so ležala debla različnih oblik, ki so bila še vedno tako mogočna, da nisi mogel verjeti, kako da so padla. Nekaj dreves je ležalo s koreninami v zraku. Vendar se vse to ni skladalo z našo predstavo. Pragozd smo si predstavljali kot neprehoden, poln živali, vlažen, temen... Mi pa smo hodili po svetlem, ne preveč gostem in Lupljenje hlodovine na žagi vlažnem gozdu, in edine živali, ki smo jih srečali, so bile ose, ki so nas opikale. Gozdar Turk nam je pojasnil, da je to »naš« pragozd, ki raste pod našim nebom (v našem podnebju). Pragozd se imenuje zato, ker je vse to, kar smo videli, ustvarila narava sama — brez človeka. Drevesa tukaj rastejo iri zgnijejo. Za nas je ta pragozd, ki se imenuje pragozd Pečke, zelo pomeTn-ben za proučevanje. Sem, v ta kraški svet, si ga hodijo ogledovat tudi strokovnjaki iz drugih držav. Ob vsem, kar smo zvedeli, smo bili zelo presenečeni. Tako blizu njega živimo, pa se nam še sanjalo ni, da ga imamo. Potem smo se vsi skupaj ustavili in posedli po tleh. Tovariš nam je pripovedoval o gozdarstvu in gozdarskih poklicih. Veliko koristnega smo izvedeli. Potem smo nadaljevali pot nazaj do avtobusa. Tam nas je čakala dobra malica. Vsak je dobil ogromen kos kruha s šunko, sirom in kumarico. Po jedi smo pili sok. Ma- lica se nam je odlično prilegla. Posedli smo v avtobus in krenili proti domu. Na poti smo pobrali nekega gozdarja. Ko nas je vprašal, kaj nam je bilo najbolj všeč, smo v en glas zavpili: »Malica!« bilo je smeha, da so nas boleli trebuhi. Niže na poti smo se še enkrat ustavili. Tovariš Turk nas je opozoril na razliko med višje ležečimi gozdovi in temi v nižjem pasu, kajti tu so rastle same bukve, lepe in gladke. Zvedeli smo, da dajejo dober les in da ga uporabljajo za stole, ki jih izvažamo v Ameriko. Skratka, polni novih spoznanj smo se vrnili v šolo. Vsi smo gozdnemu gospodarstvu hvaležni, da smo si ogledali naš pragozd. Bliže smo spoznali tudi poklice gozdarstva, saj smo vsi pred težko odločitvijo. Upamo, da bo to sodelovanje med gozdarji in OŠ Vav-ta vas trajalo tudi naprej. JUDITA BLATNIK, 8. a. OŠ Vavta vas Gozdarji v narodnoosvobodilnem gibanju Inženir Sevnik je, pooblaščen od SNOS, usmerjal gospodarjenje z razlaščenimi veleposestniškim gozdovi in razmišljal o gospodarjenju z gozdovi v svobodi. Sestavljeni sta bili dve skupini gozdnih delavcev, ki so bili oproščeni vojaške službe. Delavci so pod strokov- nim vodstvom logarjev čistili gozd in pripravljali drva, goličave pa pogozdovali. Ohranjen je seznam gozdarskega osebja, ki ga je sestavil 10. decembra 1944 okrožni IN N O Novo mesto, odsek za gozdarstvo. Na čelu seznama je zapisan Jože Zupančič, po poklicu okrožni gozdarski inštruktor. Okrožni l?TOO Novomrsto. Odsek za gozdarstvo. ra. a a. PODROČJE IOVOKISIO SEZNAM gozdarskega oeobja.___________________ Tek Stav . Ime in priimekjjt$|Bivaližče Rajetv.leto Zupančič Jože Podhosta * 15X*898. 3. t/ Obreza Alojz i. Občiee 5-VII. 904. 4. Šučtar'.Lojze 3 5. V Oblak Ludvig Podhoata 24.jdI.qo8 okrož.gozd.instruktpr geeiea ’ logar G.o z d n i 6 u Šereelj Jože 4 Podhosta 7 'S Brada? Viktor /f LoSka vas & '-f Senie a Anton 4 Suhor 9 'Z ftan\^p Lojze Z Obrh 10 ^MakoVee Lojze Z Podturn 11 ’/Noaa Prane X Obrh a.vas ~ir ✓ Hočevar Prane X/ \č fant na Inaaa ,1 .j mti de i a v e i 5.14922. 6.in.92* 3.TOI.907^; 19.71.915 25.H.904. 15.EIII. 902 19.9.903 17.11. 901 : 901 i 801 17 v lUrjOTriS Irtu A Podturm 1.1,1899 18— t.p,- ------( 1 ~~ 19 i/' S«r»«lj frm 1 Podho.t» »D.HI.928 20 . scrajear -2.V$i-s—909" 21 Tbračler Awfr«»XMgn±#.v»« 18.1^1.901” lflae 30*111. 1944. Novomesto. »dal lil—M tesar Bla j ster /JaT-*-—J\j -7------voziitt 5 tesa? Zi L l )J d'id.hc- - c/jnc. p/j N -KhJs ČI&l- 3 3c // a /7/A. Vrt/Z/ujZt ' "?«*- /vi JterdA '* 't. lT -'?*< t pit Z -V; » W * ttafitf 'tČ. AttaA* J' v ■ Fotokopija seznama Na seznamu so s svinčnikom pripisani: 22. Rudolf Faleskini, logar. Brezova reber, roj. 28. 12. 19/4 23. Mirko Šime, voznik, Sveti Peter (3) roj. 30. L 1917 24. Jože Muhič, voznik. Sveti Peter (1) roj. 15. 2. 1921 25. Alojz Rozman, gozdni delavec, oddan iz področja Navedeni so le stalni člani gozdarskega voda. Za večja gozdna dela so bili gozdarji pooblaščeni mobilizirali med terenci zadostno število delavcev. Brigade, divizije, korpus in bolnice so zahtevali gradbeni material, drva, oglje in drugo. Dobro organizirani in strokovno vodeni gozdarji so bili kos vsem nalogam, čeprav so postajale iz dneva v dan večje. Inženir Sevnik je organiziral več posvetovanj, na katerih je sam tudi predaval. Gozdarji so gospodarili tudi z drugo Auerspergovo posestjo. Obdelovali so orno zemljo, da bi vsaj nekoliko omilili pomanjkanje hrane v močno izčrpanih vaseh zaradi stalnih bojev in prehajanj vojske. Zaradi pomanjkanja hrane so poginjali celo konji. Zupančič je dobil ob razpadu Italije od intendanta Tilna par konj in par od premične bolnice 15 divizije. Š temi konji so preorali polja partizanskim vdovam in bajtarjem, ki so potem od svojega pridelka dajali partizanski vojski. Zanimivo je, da so gozdarji kmalu po razpadu Italije izplačevali na račun vzdrževal-nine kot nekakšno pokojnino nekdanjim A uerspergerjevim logarjem in delavcem od 400 do 1000 lir, o čemer so ohranjena potrdila. 3y . Fotokopija potrdila (Oblak Ludvik) Pokojnine so prihajale redno vsak mesec, razen takrat ko so vojne razmere to onemogočile. V drugem polletju 1944 je bivšim Auerspergerjevim uslužbencem prinašala pokojnino Justina Zupančič. Ljudje so bili ganjeni nad skrbjo, ki jih jo je izkazovala partizanska oblast. Iz istega fonda narodne imovine so dobivale občasno podporo tudi družine delavcev iz Podho-ste, ki so bili pobiti v Vavti vasi. SNOS je odredil, da je treba obdelati vsak košček zemlje. Zlasti je to veljalo za zemljo, ki je spadala h Auerspergovi posesti, in za zemljo, ki so jo zapustili kočevski Nemci. Zupančič je bil pooblaščen za gospodarjenje s to zemljo. Pri posestvu je bi! osnovan vozarski eskadron, ki je prevažal les. Ohranjen je seznam voznikov z obračunom njihovega dela novembra 1944, ko so pripravljali pot do drv in prevažali lubje. 'i %Kl M VS.T kA, AZtsV V* /itlds jvutfto cbfb&L- re *<, zs: ?• / Jr 7 Jaš 3 tki /5 r JA Oi4<,Zcrcr J U " J90. - *- ZdzŽl/zšrrs'— P« i3f- fe- — Us&l oA • $Lt frair 2 h hui&tZ dtrn. ZtA, - [t ♦ Ju. ^ d ~ M 'Zy- , ■ A •- ■- - C?T' i 4* >t-- » Jn. - y Ti^rr-u. H Jtt, s v J H. - uf t/< /v* n.' £ II Jn. - ' / ^ 1 X t */ •i r— ^ ■ s ‘ — - Jn.'~ ?. i’ / : i Ja duet,'Mm * Zn. -