Petelina ptetena r gotovini
Posamezna Številka g dim
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna
AVSTRIJA • JUGOSLAVIJA V PLAVANJU
Leto vil. — štev. 24.
Ljubljana, dne 10, Junija 1951.
FIZKULTURNI TEDNIK
I. in II. zvezna nogometna liga
DINAMO ZMAGOVALEC spomladanskega dela lige
SPLIT, 10. jun. Za danšnjo prvenstveno tekmo med Hajdukom in Partizanom je po zmagi Splitčanov prejšnjo nedeljo nad prvim beograjskim predstavnikom vladalo izredno veliko zanimanje, ker je bila tekma zelo vazna za obe moštvi. Tako je današnji tekmi prisostvovalo nad 18.000 gledalcev, med njimi tudi večje število iz okolišnih krajev in otokov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Hajduk : Partizan 2 :0 (1: 0)
PARTIZAN: Šoštarič, Čolič, Lazarevič, Drenovac, Jovanovič, Jakovetič, Valok, Atanackovič, Bobek, Belin in Stokič.
HAJDUK: Beara, Kokeza, Mrčič, Lunica, Katnič, Broketa, Šenauer, Mladi-nič, Krstulovič, Matošič, Arapovič. Zaradi poškodbe v tekmi s Crveno zvezdo Vukas ni nastopil.
V prvem polčasu je igra potekala v menjajočih se napadih obeh moštev. Vendar se je že takoj v začetku čutila terenska premoč Hajduka, katerega vrste, posebno pa napad, so boljše funkcionirale. Ze v 23. min. je Matošič z levega krila poslal žogo v sredino na 16 m, kjer jo je z nogo zajel Šenauer in poslal proti vratom preko Šoštariča, ki mu je pritekel nasproti. Žoga je že letela v gol, ko se je nenadoma znašel na gotovi črti Čolič, ki jo je v zadnjem trenutku odbil v igrišče. Težko je bilo
Pravilne rešitve 30. kola »ŠPORTNE STAVE11	
Crvena zvezda : Dinamo	2
Hajduk : Partizan	1
Napredak : Mačva	1
Lokomotiva : Spartak	1
Vojvodina : Borac	1
Kvarner : Vardar	X
železničar : Odred	X
Proieter (O) : Metalac	2
Rabotnički : Velež	1
Zagreb : Budučnost	2
Proieter (Z) : Rudar	1
Radnički ; Tekstilac	1
NAGRADE »ŠPORTNE STAVE«
-V 29. kolu športne stave pride v Poštev za prvo nagrado 12 dobitnikov, ki prejmejo za dvajset pravilnih rešitev po 122.366 din. — Za drugo nagrado pride za 11 pravilnih rešitev v poštev 279 dobitnikov X$ak izmed njih prejme po 7894 dinarjev.
Številke nagrajencev iz Slovenije so 32431, 35461, 38136, 38446, 40280 43479 in 246970.
Zadnji rok za reklamacije 29 kola je ponedeljek 11. junija.
Po roku za reklamacije so nagrade 28. kola naslednje: I. nagrada 111.670 din, II. nagrada 28.816 din Izplačevale se bodo v ponedeljek nied 12. in 13. uro.
ugotoviti, ali je žoga že, prešla belo črto, ali ne. Hajduk je še nadalje izvajal močan pritisk, vendar je prvi gol dosegel šele 4 minute prpd koncem polčasa. Dosegel ga je z zelo učinkovitim in prisebnim strelom Šenauer.
V drugem delu tekme je tempo igre nekoliko popustil, vendar je Hajduk še nad. Ije več napadal na nasprotnikova vrata. Napadalci Hajduka so zamenjali mesta in je igral Mladenič nekaj časa levo krilo, Krstulovič levo zvezo, Matošič pa srednjega napadalca. Po zelo lepi kombinaciji, ki jo je v 10. min. začel Matošič, je žogo prejel Mladinič, ki jo je podal Katniču, ta pa jo je poslal pred vrata Partizana, kjer je nastala gneča, iz katere je ponovno Šenauer dosegel drugi gol. Za tem so pričakovali, da bo Hajduk še zvišal rezultat, vendar je vratar Šoštarič nekatere žoge ubranil, nekatere pa so šle v out, tako da se rezultat do konca tekme ni spremenil.
Med Splitčani so vsi igralci prikazali zelo dobro igro, vendar je treba posebno pohvaliti mladega Šenauerja, ki je bil poleg Brokete in Matošiča najboljši igralec. Vratar Beara ni imel mnogo dela, vendar je žoge, ki so šle na njegova vrata, sigurno ubranil. V moštvu Partizana je bila obramba boljši del gostov, v napadu pa je zadovoljil le Valok. Sodnik Marek iz Zagreba je bil dober, ni imel posebno težkega dela, ker je bila tekma dokaj fair.
Lokomotiva : Spartak 5 :0 (2 :0)
ZAGREB, 10. jun. Na igrišču Zagreba je danes uspelo Lokomotivi premagati Spartaka z visokim rezultatom 5:0 (2:0). Gole sta dala: Firm v 9., 72. in 85. min. ter Koželj v 28. in 56. min. Čeprav je Spartak izgubil s tako visokim rezultatom, so se igralci iz Subotice precej trudili. Vendar zahvaljujoč dobro razpoloženemu napadu so domačini prisilili Glončaka, da je petkrat kapituliral. Sodil je Baučič iz Splita dobro.
Dinamo : Crvena zvezda
2 :0 (0 :0)
Beograd, 10. junija. Današnja prvenstvena tekma med Dinamom in Crveno zvezdo se je končala z zmago Dinama 2:0 (0:0) Gole so dali: Senčar v 46. in Dvornič v 80. minuti. Gledalcev 50.000, sodnik Lemešič iz Splita zelo dober.
Crvena zvezda je bila dobri del igre v terenski premoči, toda Dinamo je igral taktično mnogo koristnejše. Njegov napad je bil neveren, medtem ko je napad črv ene zvezde preveč kombiniral. Dinamo je igral s 7 igralci v ob-
rambi in 4 v napadu, kateremu je od časa do časa pomagal srednji krilec Horvat. V II, polčasu je bila igra enakovredna. Dinamo je izvedel nekaj zelo uspelih prodorov, od katerih je tudi dva realiziral. V tem delu igre Crvena zvezda ni bila nevaren nasprotnik pred vrati Dinama, ki je dobil tekmo po zaslugi odločne obrambe in uspešnega napada. Odlikovali so se Horvat II., Čajkovski, Senčar in Dvornič, v moštvu Crvene zvezde pa Djurdjevič, Mitič in Ognjanov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Dinamo: Stinčič, Delič, Crnkovič, Horvat I., Horvat II., Cizarič, Režek, Senčar, Wolfl, Čajkovski, Dvornič.
Crvena zvezda: Lovrič, Stankovič, Diskič, Palfi, Djurdjevič, Djajič, Ognjanov, Mitič, Jezerkič, Zlatkovič, Radič.
Vojvodina : Borac 1:0 (0:0)
MED TEDNOM:
Vojvodina : Spartak 0:1 (0:1)
LESTVICA	I.	ZVEZNE			LIGE	
Dinamo	10	8	2	0	24:4	18
Hajduk	10	7	1	2	25:13	15
Partizan ,	10	6	2	2	16:8	14
Crv. zvezda	9	6	0	3	23:8	12
Vojvodina	10	5	1	4	11:13	11
Sarajevo „	9	2	4	3	9:12	8
BSK	11	3	2	6	7:12	8
Borac	9	3	2	4	6:12	8
Spartak	10	4	0	6	8:23	8
Lokomotiva	10	2	3	5	12:15	7
Mačva	10	2	1	7	7:16	5
Napredak	10	1	2	7	8:20	4
11., zadnje pomladansko kolo, nedelja 17. junija: Partizan : Crvena zvezda, Spartak : Hajduk, Mačva : Lokomotiva, Borac : Napredak, Sarajevo : Vojvodina.
Napredak : Mačva 2:0 (0:0)
ODRED SPET IZGUBIL DRAGOCENI TOČKI
Železničar : Odred
2 : 0 (1 : 0)
Sarajevo, 10, junija. Danes je bila v
Sarajevu prvenstvena nogometna tekma II. zvezne lige med Železničarjem in Odredom iz Ljubljane, ki se je končala z zmago domačinov 2:0 (1:0).
Moštvo Odreda so sestavljali: Bencik, Piskar, Pelicon, Fajon, Lesjak, Osrečki, Razbornik, Keržan, Kumar, Hacler, Belcer. Sodil je Mikulan iz Zagreba. Gledalcev nad 8000.
V I. polčasu sta obe moštvi prikazali enakovredno igro, v II. delu pa so gostje nekoliko popustili, pobudo pa je prevzel Železničar. Gostje se nikakor niso mogli znajti ter niso izkoristili mnogo ugodnih priložnosti za dosego golov,. Tako je Hacler v 3. minuti I. polčasa zapravil lepo priložnost, Kumar pa v 12. minuti stoodstotno priliko, saj je iz razdalje 3 metrov pred nasprotnikovimi vrati neovirano streljal v ant. Prav tako ni v 15. minuti JI. polčasa znal izkoristiti Keržan lepe prilike za gol.
Najboljši igralec na Igrišču je bil vsekakor vratar Odreda Bencik, ki je ubranil precej nevarnih strelov Železničarjevih napadalcev med drugim tudi enajstmetrovko v 17. linuti II. polčasa. Zadovoljila sta s svojo igro tudi Piskar in Osrečki, dočim so ostali pokazali slabšo igro,.
Gole za Železničarja sta dosegla Mar-tinovič v 15. minuti I. polčasa, ki je neubranljivo iz daljave 20 metrov z volej udarcem postavil rezultat 1 :0 ter Ležič v 37. minuti II. polčasa iz razdalje okoli 5 metrov. Tekma je bila vseskozi fair. Stanje kotov 3:2 za Odred.
Zagreb : Budučnost 1:2 (1:1)
ZAGREB, 10. jun. Zagreb je bil nekoliko boljše moštvo v prvem delu igre in je v 21. min. prišel v vodstvo z golom Butkoviča. Vendar je 5 minut nato Pa-čuka izenačil. V drugem delu igre je bila Budučnost boljša in je Popovič dosegel zmagoviti gol. Sodnik Maleševič iz Beograda je sodil z napakami.
Nadaljevanje na 4. strani
Smučarji so naiboljšt!
Na zadnji seji sekretariata Fizkulturne zveze Slovenije razširjenega s predsedniki in sekretarji sestavnih organizacij, je odbor v prvi točki dnevnega reda razpravljal tudi o uspenin. ki so Jih P°^™ozne sestavne organizacije dosegle v tekmovanju za 10. obletnico Usvodo-
Po daljšem razgovoru in razmotrivanju uspehov je sekretariat FZS soglasno sklenil, da je izmed vseh sestavnih organizacij r ZS dosegla največ uspehov
Smučarska zveza Slovenije
ter se ji zaradi tega prizna v tekmovanju prvo mesto.
j^ri ocenjevanju uspenov bmucarske zveze Slovenije so navzoči predvsem upoštevali zeio dobro organizacijo. Ki je smučarsko zvezo avignna nau vse ostaie sestavne organizacije. V času tekmovanja je smučarska organizacija pritegnila v svoje osnovne organizacije *i.o Vo no vin lunkciunarjev ter povečala število sodnikov za Vc. Razen tega so smučarske organizacije priredile 3o tečajev, -12 tekem rn ki drustvenm krosov. Članstvo v osnovnm orgamzacijan se je povečalo za 41 Vo tako da ima danes zveza velanjemn odou smučarjev. Članarina je pobrana a4 %. na posameznega elana pa odpade 2J prostovoljnih delovnih ur.
V času tekmovanja se je izredno dvignil tudi kvalitetni nivo vrhunskih smučarjev, pa tudi na repuoliskin prvenstvih je ona dosežena velika množičnost (skupno na mladinskem in članskem prvenstvu 1440 tekmovalcev).
* ,
Poleg proglasitve zmagovalca je odbor predlagal za pohvalo nekaj sestavnm organizacij, ki so v tekmovanju dosegle znatne uspehe. Za punvaio so predlagane;
telovadna, planinska, nogometna, plavalna, drsalna, kegljaška in strelska zveza Slovenije.
Omenjene organizacije so v tekmovanju dosegle med drugim na-
slednje	zveza je v času tekmovanja povečala kader amaterskih
delavcev za 37 % vodnikov vrst m oddelkov Pa za 4ti %. Nadalje je organizacija zmanjšala profesionalni kader za 40.0 %. udelezoa na rednih vanoenin uran pa je bila bo Ve. V tekmovanju so društva piipra-viia 114 akademij s bdab udeleženci, pri čemer so vodniki opravili zu.5/8 prostovoljnih ur. Članstvo se je dvignilo za ll.d %. na posameznega elana pa odpadeta dve udarniški uri.	.,	.n „
Planinska zveza je dvignila število amaterjev v društvih za 40 %. na zvezi pa za 50 % v času tekmovanja je bilo organiziranih. 184 množičnih izletov. 645 alpinističnih vzponov. 14 tečajev er 2 veliki štafeti (Titova planinska m UF štafeta). Članstvo je poraslo za 5403 pripadnikov članarina pa je zorana 68%. V lzvenarmadm vzgoji je bilo fzvedenih 142 izletov in 14 alpinističnih tečajev s programom lzven-armadne vzgoje.	.
Nogometna zveza je v času tekmovanja registrirala 559 novih igralcev (155%) ter ustanovila 21 novih klubov na vasi m 11 v industrijskih centrih (porast 20%). Udeležba na treningih je bila 90%. posebno pa se je izkazala organizacija v pobiranju članarine, ki je pobrana 100-ods'totno.
Plavalna zveza je dvignila amaterski kader pri zvezi za 60 % pri društvih pa za 40 % Članstvo se je povečalo za 21 %, povprečen obisk na treningih pa je bil 94%. Na posameznega elana odpade 1.5 udarniških ur Na srednješolskem plavalnem prvenstvu je sodelovalo 7/8 tekmovalcev.
o,».Sc« ‘čel?	W »K ?.	WSf‘KS
kegljišč
Drsalna zveza je povečala število svojega članstva za 60% udeležba na treningih pa je bila 90%. Članarina ie bila pobrana 90%- V času tekmovanja je zveza ustanovila 3 drsalne šole, njeni najboljši predstavniki pa so petkrat nastopili v inozemstvu. Razen tega so drsalci priredili trikrat uspešno revijo »Pomlad na vodi«, ki je zlasti v finančnem oziru zelo dobro uspela.
Strelska zveza je v tekmovanju povečala število amaterskih delavcev za 20 %. število članstva pa je naraslo za 80 %m ima danes strelska organizacija 18 842 strelcev v 264 družinah. Obenem je bilo s prostovoljnim delom zgrajenih 6 novih strelišb med katenmi ie s re-lišče v Mariboru najmodernejše v Sloveniji in vredno okoli 4 milijone dinarjev.
IZVRSTNI REZULTATI na
strelskih tekmah v Beogradu
Beograd, 10. junija. Včeraj jt bilo končano tekmovanje najbolj ših jugoslovanskih strelcev, ki so v Beogradu tekmovali za vstop \ državno reprezentanco, ki bo dne 18. julija nastopila v Innsbrucku s precizno malokalibersko puško in orecizno pištolo, od 23. do 29. julija pa v vseh disciplinah na veli-
MOV SLOVENSKI REKORD ZGAUNA m ,„>
Ljubljana, 10. junija. Včeraj popoldne se je na letnem telovadišču v Tivoliju pričelo tekmovanje zvezne atletske lige, na katerem so sodelovali atleti Odreda, Triglava ln ljubljanskega Železničarja. Zaradi razmočenega terena so bili v glavnem doseženi slabši uspehi kakor običajno. Prijetno pa je presenetil skakalec Odreda Žgalin Ljubo, ki je s prvim poizkusom preskočil višino 185 cm in s tem postavil nov slovenski rekord ter obenem drugi najboljši rezultat letošnje sezone v državi.
Višina: 1. Žgalin (O) 185 cm, 2. Štrukelj (O) 175 cm.
SLABO SENEKA EKIPA-9ZR0R PORAZA
Avstrija : Jugoslavija 6 :1
Ljubljana, 10. junija. Danes je bila na stadionu pred približno 20.000 gledalci odigrana prva meddržavna tekma med ženskima rokometnima reprezentancama Avstrije in Jugoslavije. Zmagala je po boljši igri reprezentanca Avstrije z rezultatom 6:1 (2:0).
Igralke avstrijske rezprezentance so pokazale vrhunsko obvladanje tehnike ‘Oge ter odlično taktiko. Vse igralke ^ odlikujejo z odlično fizično kondicijo. so izredno hitre ter vsestransko atlaško izoblikovane. Naša ekipa, ki je P(|a sestavljena iz igralk 4 društev, je oila popolnoma nevigrana ter se ni mo-=la uspešno zoperstaviti odličnemu na-Protniku. Velika napaka v taktiki naše rijjPe je bila v tem, da so igrale sistem ciovek na človeka« ter spremljale na-Protne Igralke po celem igrišču. Ker so Vstrijske igralke precej hitrejše od na-
Kaj pravijo strokovnjaki
igralkam pozna, da niso nikoli igrale
. Y°dja avstrijske reprezentance je iz-ž.avil, da je z igro svoje ekipe zelo za-
J ’ ua J C 4.	V J v v-jv	ca.
°°voljen ter da bi bil poraz naše ekipe nekoliko večji vigranosti lahko manj-.*■ S sojenjem je bil zelo zadovoljen in
v -m«i, da si boljšega sodnika sploh ne ‘mogel misliti. Dejal je, da je prese-"ecen nad izredno številnim obiskom in w nimanjem, ki ga kaže ljubljansko ob-instvo za rokomet, kar daje temu špor-u nedvomno še lepše perspektive za .azv»j. Poudaril je, da bi želel čimpre-je jjopet priti v Jugoslavijo.
, hodnik tov. Flander: »Avstrijske igral-odlično obvladajo žogo ter so izred-hitre. Naše igralke morajo predvsem povečati hitrost, kajti zelo počasi osva-,1]0 teren. Tehnika pri naši ekipi, je bila pomanjkljiva. Če vzamemo v poštev, da )e t0 prva tekma naše ženske državne "Pt^entance, rezultat vsekakor ni tako ehk neuspeh, kot to izgleda na prvi p ei Spomniti se moramo, da so nase bloške ekipe v prvih srečanjih do-'vljale še precej težje poraze. Nujno Potrebno bi bilo, da bi se naše igralke JaJ osem do deset dni pred tekmo • ra\e na skupnem treningu. Ker tega ek' • °> 50 bile posamezne vrste v naši nKlP' popolnoma dezorganizirame, kar je asprotnil: uspešno izkoristil. Zmaga av-rijske ekipe je vsekakor zaslužena in v veliki meri posledica izredne sploš-6ptc eane vzgoje avstrijskih igralk.«
:	rcdsednik Rokometne zveze Sloveni-
' ‘ tov' Žorž, je izjavil, da se našim
postavil Lukičevo, pustil pa je v moštvu Žagarjevo, ki je bila ena najslabših igralk in je uničila več ugodnih pozicij pred vrati avstrijske ekipe.
Pri avstrijskih igralkah so vse igrale več ali manj izenačeno, brez izrazito dobrih ali slabih mest. Vsaki igralki Je ših, je razumljivo, da se s takšno tak- dobro znana njena naloga, ki je v teku tiko ni moglo doseči boljšega uspeha, cele igre v popolnosti izpolnjuje. Vra-Gotovo bi bilo znatno bolje, da so naše tarka avstrijske ekipe sicer ni imela te-igralke ostaie bližje lastnim vratom ter žacnega posla, vendar je v dveh, treh napadale nasprotne Igralke šele na tem momentih pokazala odlično formo. V namesto. Tako se Je vedno dogajalo, da Si ekipi je bila nedvomno najboljša so nasprotne igralke s hitrimi in krat- vratarka Evetovičeva, ki je kljub preje-kirni sprinti nezadržno prodirale proti tim golom pokazala, da Je najboljša vratom nase ekipe ter z ostrimi streli vratarka v državi. Njene uspele inter-stalno poviševale rezultat. Slabo je vencije je številna publika pozdravila z vplivalo na igro našega moštva tudi za- močnim aplavzom. Vse ostale igralke so menjava, ki jo je v polčasu izvršil zvez- pokazale znatno manj kot bi lahko ln ni kapetan Namesto Prelevičeve, ki je kot smo navajeni videti na tekmah zvez-več ali manj zadovoljiva, je v moštvo he lige. Edini gol za našo ekipo je dosegla v drugem polčasu Maša z neubranljivim strelom v desni zgornji kot. Za avstrijsko ekipo so dosegle gole Stroh 3, Jantsch 2, Ocwirk 1.
Avstrijska ekipa Je nastopila v nasled-f	«	, ,	-	1 nji postavi: Siegel, Bauma, Hubel, Ne-
skupaj. Ce bi bila naša napadalna vrsta metschek, Musil, Hausner, Jausner, jan-drugače sestavljena, bi bil rezultat lahko tsch, Ocwirk, Drapella, stroh, Stolzen-
ugodne jši. Velika napaka je bila, da je j holer.
6	4	, •	*___,	Naša ekipa Je nastopila v naslednji
na mestu srednjega napadalca igrala Ma- | postavi: Evetovič, Hitztaler, Nagy, Ma-
ša, ki je nedvomno najboljši strelec naše ekipe. Na tem mestu pa je bila odlično pokrita in njene realizatorske sposobnosti niso mogle priti do izraza. Obe krili sta bili tudi popolnoma zapostavljeni ter se je igralp večinoma po sredini igrišča. Pri naši reprezentanci je bilo opaziti slabo obvladanje lovljenja žog, netočno podajanje ter počasnost. Vratarka našega moštva je bila najboljša igralka.
Trener Rokometne zveze Slovenije, tovariš Vidic Mitja: »Mislim, da je bistvena napaka v sestavi naše reprezentance, ki je bila sestavljena iz igralk štirih društev (tudi te niso bile najbolj posrečeno izbrane), katere so pred to tekmo igrale skupaj vsega 15 minut na trening tekmi v Zagrebu. Menim, da bi kompletna ekipa Spartaka ali Zagreba dosegla boljši rezultat kot ta reprezentanca. V reprezentanci smo videli tudi nekoliko igralk, katere absolutno niso zrele za državno reprezentanco. Menim da je bilo nepravilno, da v poštev za sestavo državne reprezentance ni prišla niti ena igralka ljubljanske Enotnosti. Prepričan sem, da bi Ahačičeva in Vranova dali sigurno mnogo boljšo igro, kot je bil slučaj z Nagyjevo, Kohlbauerjevo ter Žagarjevo (naijslabša igralka).«
hallk, Moguljak, Kohlbauer, Zabukovec, Prelevič (Lukič), Maša, žagar, Toth.
1500 m: 1. Kranjc (O) 4:06 3 , 2. Pavšič (T) 4.11.1, 3. Bardutzky (Zel) 4:12.3.
400 m: 1. Beljšak (O) 52.1, 2. Rotar (T) 53.1. Izven konkurence Je tekel Zupančič (Kladiva!-) 51.9.
110 m ovire: 1. Subelj (O) 16.0, 2. Wag-ner (O) 17 9,
100 m: 1. Žerjav (O) 11.7, 2. Kopše (Zel) 11.9
Disk: 1. MUller J. (O) 45.10, 2. MUller B. (O) 41.42. 3. Kržišnik (Zel) 32.47.
troskok: 1. Wagner (O) 12.95, 2. Molk (Zel) 12.24;
4 x 100 m: 1. Odred 46.0, 2. Triglav 46.4; kladivo: 1. Roš (O) 40.39, 2. MUller J. (O) 39.26, 3. France (T) 33.95;
10.000 m: 1. Kovačič (O) 34:04.0, 2. Rebek 34:31.0, 3. Lessizza (Zel) 34:35.0.
REZULTATI DRUGEGA DNE: MOŠKI: 400 m zapreke: 1. Šubelj (O) 1:00.8, 2. Olivieri (O) 1:01.9. 3. Skušek (T) 1:01.9; krogla: 1. Miler B. (O) 13.19, 2. Miler J. (O) 12.46.
3.	Meršol (Ž) 12.20; 800 m: 1. Rožman (O) 2:00.0, 2. Bardutzkv (Z) 2:01.6, 3. Dolinšek (T) 2:02.6; 200 m:
I.	Belšak (O) 24.2, 2. Žerjal (O) 24.3. 3. Rotar (T) 24.4; daljina: 1. Wag-ner (O) 6.65, 2. Pokorn (O) 6.36, 3 Borštner (Z) 6.00; 5000 m: 1. Kranjc (O) 15:55,4. 2. Inkret (Z) 16:08.7, 3 Opaškar (T) 16:10.0; palica: 1. Žgalin (O) 2.90, 2. Strmšek (T) 2.90, 3 Fabjan (O) 2.80: kopje: 1. Pavlovič (O) 55.24, 2. Miler B. (O) 51.25, 3 Černe (Z) 44.13; 4 X 400 m: 1. Odred 3:31.8, 2. Železničar 3:34.6, 3. Triglav 3:40.2.
ŽENSKE: Tek 100 m:	1. Uršič
13.3. 2. Benčič 13.4; 80 m zapreke: t. Sima 13.8, 2. Malič 14.3; 200 m:
1.	Benčič 27.8, 2. Premelj 29.6; S00 m: 1. Trkulja 2:33.2, 2. Mekinda 2:35.5; daljina: 1. Uršič 4.89, 2. Premelj 4.80; višina: 1. Sima 14.3.
2.	Burič 135; krogla: 1. Kotlušek
12.33,	2. Čelesnik 9.39; disk:	1.
Kotlušek	36.76, 2. Kofol 36.10;
kopje: 1. Kofol 28.68, 2. Vojsk 28.55. štafeta 4 X 100: 56.4.
Žgalin dosegel rekord brez posebnega treninga
Prikupni m skromni skakalec ljubljanskega Odreda, Žgalin Ljubo, ki so mu po uspelem skoku mnogi od srca čestitali k novemu slovenskemu rekordu, je izjavil, da se za novi rekord ni pripravljal s kakšnim specialnim treningom. Uspeh njegovega rekorda je predvsem odvisen od urejenega načina življenja, tako da se telesno počuti zelo dobro. Zanimivo je tudi to, da je Žgalin menda edini slovenski atlet, ki se trenira sam Na treninge prihaja razmeroma poredkoma, kar pa njegovim telesnim sposobnostim povsem zadošča. ]e izredno prožen m rutiniran atlet. Vsekakor njegova letošnja solidna forma in stalnost v rezultatih dokazujeta, da ga je morda marsikdo po krivem ie vrgel med »staro šaro«. Nasprotno, vse kaže, da bo simpatični »tramvajnar« Ljubo lahko letos še zastopal državne barve.
Dva nova državna rekorda
Beograd, 10. junija, V polčasu dantš nje nogometne tekme Crvene zvezda : Dinamo je bilo atletsko tekmovanje v nekaterih disciplinah, Dosežena sta bila 2 nova državna rekorda in sicer je Ce-raj postavil v teku na 3000 m nov rekord 8:21.8, Dimitrijevič pa je postavil nov rekord v skoku v višino 193 cm.
Motorne dirke v Varaždinu
Varaždin, 10. junija- Danes so bile v Varaždinu motorne dirke, na progi okoli igrišča Tekstilca, ki so se jih udeležili poleg številnih hrvatskih tekmovalcev tudi motoristi iz Ljubljane. V tekmovanju motorjev 500 ccm je zmagal Ijubljančan Vinko Mrak,
Prvenstvo Slovenije v kolesarstvu
PRVENSTVO JE OSVOJIL PERNE PRED LULIKOM
Celje, 10. junija. Danes je bilo v Ce- seniorjih so bile zelo zanimive borbe, i je) 1:25.47, 3. Kovač (Slavko Šlander)
lju prvenstvo Slovenije v kolesarjenju, ki ga je priredila Kolesarska zveza Slovenije. Na startu je bilo 17 seniorjev, 21 juniorjev, 24 turistov in 10 tekmovalk- Proga za seniorje je bila dolga 140 km in je vodila od Celja do Maribora in nazaj. Juniorji so prevozili 80 km 1 Celia do Slovenske Bistrice ter nazaj. Turisti so vozili na 40 ki, dolg' progi, ženske pa -- imele le 20 km dolgo progo.
Se dokaj ugodno vreme je spremljalo tekmovalce, ki so startali Qb 13, uri. Na cilj so prve privozile ženske. Prvo mesto je zasedla članica Železničarja iz Ljubljane in večkratna prvakinja, Pahor Marta. Za njimi so vozili skozi cilj turisti. Med starejšimi turisti sl je osvojil prvo mesto član Krima Babnik, med mlajšimi turisti pa član Kla-divarja Božnik, Pri juniorjih ter pri
zlasti zato, ker so se tega prvenstva udeležili tudi kolesarji STO. V skupnem plasmanu je pri juniorjih zmagal Brajnik (STO), drugo mesto pa je osvojil Zanoškar Silvo, član Železničarja iz Ljubljane. Pri seniorjih je v skupnem plasmanu osvojil prvo mesto zr. ni tekmovalec Perne Vinko, član Z iezničarja iz Ljubljane,
TEHNIČNI REZULTATI:
Članice: 1. Pahor Marnta (Zel. Lj) 39:38, 2. Podlilščak Milka (Polet)’39:39
3.	Skergec Štefka (Polet) 39:41.
Mlajši turisti: 1. Božnik (Kladivar) 1:20.48, 2. Šket (Kladivar) 1:28.37, 3. Likovič (Železničar Ljubljana) 1:28.38.
Starejši turisti: I. Babnik (Krim) 1:23.47, 2. Prosenc (Proletarec Zagor-
1:25.48.
Juniorji — skupni plasman: Brajnik (STO) 2:29.43, 2. Zanoškar (Zel. Lj) 2:29.43, 3. Apolonio (STO) 2:29.44, 4. Bajc (Zel. Nova Gorica) 2:29.45,’ 5. Mislavčič (STO) 2:31.21.
Seniorji — skupni plasman: 1. Perne Vinko (Zel. Lj) 3:26.03, 2. Lulik (Zel. Nova Gorica) 3:26.03, 3. Rinaldi (STO) 3:26.03, 4. Luglio (STO) 3:34.02, 5. Grio (STO) 3:34.02.
PLASMAN PRVENSTVA LRS: Juniorji: 1. Zanoškar (Zel. Lj) 2:29.43
2.	Bajc (Zel. NG) 2:29.45 3. Rovan (Zel. NG) 2:37.38, 4. Fodor (Zel, Lj) 2:37.38, 5. Mladovan (Zel. NG) 2:37.39.
Seniorji: 1. Perne (Zel. Lj) 3:26.03, 2. Lulik (Zel. NG) 3:36.03, 3. Cajhen (Zel- Lj) 3:44-25, 4. Rozman (Polet) 3:47.38, 5. Mozetič (Zel. NG) 3:48.36.
kem »Tednu mednarodnih strelskih tekmovanj« v Ziirichu. Švicarji so to tekmovanje priredili zaradi tega, ker je Norveška odpovedala letošnje svetovno prvenstvo.
V	Beogradu so bili kljub slabemu vremenu doseženi odlični rezultati. Posebno velik napredek je bil viden v streljanju s težko precizno puško, kjer je 5 tekmovalcev doseglo boljše rezultate, kakor je znašal jugoslovanski rekord (523 krogov). To so bili Tošnič 548, Mihorko 531, Prauhart 537, Krato-chvil 531 in Planinc 527. Prvi štirje so s postavljenimi rezultati dosegli normo, ki je na mednarodnih tekmovanjih predvidena za osvojitev zlate značke »strelca-mojstra«, medtem ko je Planinc dosegel rezultat za srebno značko. Tošnič je bil po tekmovanju diskvalificiran, ker je skušal z napačno municijo prevariti vodstvo tekmovanja in ne bo smel nastopati eno leto. Zaradi tega je avtomatično prešel v reprezentanco tudi Cestnik Pero, k.i se je plasiral na 6. mesto.
V	vojaški puški so dosegli strelci naslednji plasman: 1. Djordjevič (Ja), 2. N. Markovič (Srbija), 3. Tošnič (UDV), 4. M. Markovič (Srbija), 5. Škorič (Hrvatska), 6. Mihorko (JA), 7. Planinc. V maloka-liberski precizni puški je zmagal Tošnič, slede Planinc, Kratohvil, Mihorko, Škorič in N. Markovič. Nov državni rekord je postavil Delorenzo v streljanju z vojaško pištolo s 477 krogi (prejšnji rekord 465). V precizni pištoli je zmagal Klansir (Hrvatska) z rezultatom 119. Vsi omenjeni strelci odpotujejo ta teden v Maribor, kjer se bodo pripravljali do srede julija na mednarodna tekmovanja.
Nov svetovni rekord Kleina 2:27.3 na 200 m prsno
V	Miinchenu je včeraj Herbert Klein na plavalnih tekmah postavil nov svetovni rekord na 200 m prsno z 2:27.3, kar je za 1 sekundo boljše od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je imel Američan Verdeur.
Nov evropski rekord Czordasa 9:50.2 na 800 m crawl
V	Budimpešti Je Czordas danes na plavalnih tekmah postavil nov evropski rekord na 800 m crawl z 9:50.2. Dosedanji evropski rekord 10:01.0 je imel njegov rojak Mitro.
Konno 2:06.6 na 200 m crawl
Na plavalnem tekmovanju v Honolulu
je Havajec Ford Konno Nurana dosegel izvrsten rezultat 2:06.6 na 200 m crawl, svetovni rekord 2:04,6 v tej disciplini pa ima Avstralec Marshall.
nisiimmmi
Jutri na Koieziji
revija plavalcev
Na plavalnem stadionu na Koieziji bo v ponedeljek in torek, 11. in 12. t. m., izbirno tekmovanje za sestavo državne plavalne reprezentance, ki bo prihodnjo soboto nastopila na Dunaju proti Avstriji. Nastopili bodo najboljši jugoslovanski plavalci, med njimi Škanata, Sti-pet č Alislav, Barbieri, Trojanovič, Kučar in Pelan Staš, med ženskami pa Lo-parič, Ligorio, Grkinič, Kalčič, Korpes, Mira, Lavrenčič, Kuhar in Pelan Majda, Vsak večer bo tudi svaterpoolo tekma. Začetek tekem ob 20.30
Jeločnik Marjan:
KAJ SMO VIDELI na velikih
TELOVADNIH TEKMAH V FIRENCI
1 Na zelenem telovadišču, ki je bilo z belimi trakovi razdeljeno v posamezne predele za tekmovanje, je bilo prav živahno. Pogled mi je obstal na mladincih od nekod iz Italije. Bili so v belih krojih. Pripravljali so se za skok
V	višino. Celoten potek tekmovanja v tej panogi je bil za nas docela neobi čajen, toda zelo zanimiv. Najprej je moral vsak posameznik preskočiti določeno višino, nakar je oddelek strumno prikorakal pred tri stojala za skok
V	višino, se na povelje vodnika razmaknil v tri rede in prvi trije so hkrati preskočili določeno višino. Po doskoku so se obrnili in dvignili vsak na svojem stojalu letvico višje. Ko so se odmaknili, so skočili naslednji trije, tl so spet dvignili letvo višje, ki so jo potem na enak način preskočili zadnji trije. Vsi so skakali naravnost, ob zait''učku pa so bili spet v urejenem vodu, kakor ob začetku, le da so se nahajali na nasprotni strani. Tudi tu je bila očitna velika strumnost, pa tudi skladnost. Ta način simultanega preskakovanja bi se dal s pridom uporabiti tudi na naših nastopih.
Podoben nastop je bilo opaziti tudi pri teku na sto metrov. Iz športnega stališča je sicer tak način skorajda premalo sproščen, in bi ga po naših pojmih ne kazalo posnemati v atletskih panogah. Nasprotno pa bi naši mladini vsaj na orodju močno koristil, ker je prav strumnost, ki se jo zahteva ob prvem času, pomembno vzgojno sredstvo za mladino, če že ne omenjamo velike predvojaške vrednosti. Reči moram, da nas je celoten nastop vseh tekmovalcev v pogledu odrezave strumnost! močno presenetil, česar od latinskih narodov niti malo nismo pričakovali. K vsemu temu naj dodam še to, da so vse ekipe tekmovale še posebej v redovnih vajah, kar bi vsekakor kazalo uvesti v program tekmovanja v telovadni organizaciji.
Nastop vrhunskih tekmovalcev
Na dan mednarodnih tekmovanj, bilo je v četrtek, smo se takoj po obedu podali na stadion. Naši tekmovalci so bili nekoliko malodušni, vedoč, da se proti Švicarjem in Fincem ne bodo mo-g!./ boriti kdove kako uspešno. Kakor hitro pa so zvedeli, di Finci niso poslali svojega najmočnešega moštva, in da tudi Avstrijci niso posebno nevarni, se jim je naglo povrnila dobra volja. Namenili so se doseči vsaj četrto mesto, ki bi ga bili tudi z lahkoto dosegli, da ni prišla nepričakovan vmes smola, kakor bomo videli pozneje.
Nestrpno smo pričakovali začetka tekmovanja, ki je bil napovedan Za drugo uro popoldne. Na igrišče so jeli polagoma prihajati tekmovalci. Kot prvi so se pojavili Švicarji v svojih sivih trenirkah. Začeli so z ogrevanjem in preizkušanjem orodja. Takoj je bilo očitno, da so nenadkriljivi mojstri. Za njimi so prišli Švedi. Vsi izredno mladi in živahni, so si v svojih žoltih majicah nemudoma osvojili srca gledalcev. Takoj so pokazali, kakšna mora biti mojstrska telovadba v parterju. Kmalu so bili tu še Avstrijci, ki so imeli v vrsti nekaj veteranov, ostali pa so bili mladi. Njihova vrsta je bila brez Wistra, ki je najbolši avstrijski telovadec. Tu so bili potem še temnopolti Iranci, elegantni Italijani, zastopniki naše države in posamezniki iz Portugalske, Luksemburga in Egipta.
Spričo ugodnega poteka množičnih tekmovanj smo bili nemalo presenečeni, ko se je tekmovanje začelo skoraj z dveurno zamudo. Čudno je izpadlo tudi to, da ni bilo nobene otvoritve mednarodnega tekmovanja, niti ne pozdrava, niti ni bilo opaziti kogarkoli, ki bi bil uradni vodja tekmovanja. Prvotno sem bil določen za sodnika pri prosti vaji, tik pred tekmovanjem pa smo zvedeli, da smo Jugoslovani razrešeni dolžnosti sodnika pri tej panogi. Tako sem bil prost — in nemudoma sem se znašel na tribuni med gledalci.
Končno so se priprave le premaknile z mrtve točke in Iranci so začeli s tekmovanjem na konju. Bili so dokaj slabi in pozornost vseh gledalcev se je osredotočila na Švicarje, ki So prišli na parter. Stasiti in resni so pokazali dovršeno telovadbo, vendar izrednih
prvin ali vezav pri njih ni bilo opaziti. Najboljši je bil Gtinthart, ki je bil ocenjen s približno devet in pol točkami. Med tem so že začeli z vajami na bradlji italijanski telovadci. Njihov najboljši telovadec Figone je pokazal izredno eleganco, pa tudi te-žino, saj je docela gladko med drugim napravil tudi ,oč pod bradljo do stoje. Italijani so me skorajda presenetili s svojimi vajami in zlasti z lepo izvedbo.
Zdaj je bilo na igrišču že izredno živahno. Vsa orodja so bila zasedena po tekmovalcih, gledalcev pa se je nabrale zelo veliko. Slednji so z romansko živahnostjo odobravali posebno uspele izvedbe in kajpak najbolj burno vzpodbujali svoje rojake. Ko je stasita švicarska vrsta strumno prikorakala z zastavonošo na čelu k bradlji, je nastala med gledalci popolna tišina. Prvi je začel Thalmann: nekaj odbočnih koles na koncu bradlje, nato vsa težina v sredi in za seskok premet sklonjeno naprej ven. Lahkotno in igraje so tudi ostali izvedli svoje vaje, četudi so vsebovale vso možno težino. Med vsemi pa sta se posebno odlikovala slavni Stalder, ki je s silno eleganco napravil sredi vaje visok premet nazaj do stoje In pa Gunthard, ki je za konec vaje izvedel še višji premet uleknjen nazaj ven do stoje na tleh. Oba sta si na tem orodju razdelila prvo mesto.
Med tem so nastopali Finci in Švedi na konju in krogih. Finci v svojih slonokoščeno rumenih hlačah in svetlomodrih, svilenih, tesno oprijetih majicah, so bili na oči sila postavni. Skoraj vsi so nizke rasti, V ramah in plečih pa so bili trije tako močni, da takšnih telovadcev še nisem videl. Močnejši in starejši Lappalainen, Rove, See-ste so imeli odlične in težke vaje na konju, medtem ko so ostali na teh dveh orodjih močno zaostajali. Prav tako tudi mladi švedski tekmovalci na teh
orodjih, kljub izredni nadarjenosti, še niso mogli pokazati prvorazredne telovadbe.
Finci in Švedi so bili mojstri v talni telovadbi
Vsi smo bili močno presenečeni ob nastopanju finskih mojstrov v talni telovadbi, saj njihovi najmočneši posamezniki kljub izredni telesni moči niso pokazali prav nobene zakrčenosti. Najtežje tezne prvine, razovke brez opiranja in stoje na eni roki so igraje združili z visokimi premeti, vzklopka-mi in salti. Zavoljo tega so bili v tej panogi tudi najbolje ocenjeni, olimpijec Lappalainen pa je dosegel prvo mesto. Na moč izdelana je bila tudi talna telovadba Švedov. Njihove vaje so bile tvegane in sila živahne, v primerjavi s finsko izvedbo pa niso vsebovale'Zadosti težkih teznih prvin. Skoraj vsi so dobro napravili za začetek ali konec visok vleknjen salto, spominjam pa se njihovega najmlajšega tekmovalca, ki je zaporedoma vezal po več takšnih salt.
Kakor na konju, tako tudi na bradlji švedski tekmovalci niso pokazali prepričevalnega znanja, pač pa so bili v posameznih prvinah kar zavidanja s
na tem orodju sicer zaostajali za carji, toda vendarle prikazali dovolj težko in čisto svojstveno telovadbo. Značilno pri njih je bilo to, da so se mnogo okoriščali s teznimi prvinami, sploh pa so radi združevali najtežje prvine s povprečno težkimi, ki pa so jih izvedli do skrajnosti dovršeno. Tako Švedi kakor Finci so v pretežni večini seskočili v premetu naprej ven s" 'onjeno. Nekateri so napravili to izredno visoko, da, domala še enkrat višje kakor Švicarji.
(Dalje prihodnjič)
Zanimivosti in statistika iz košarkarskega šnorta
Tekmovanje najboljših košarkarjev FLRJ je končano. Velike borbe, ki so privabljale tisoče gledalce v na tekme, so pozabljene. Ostale so le še točke, ki so to ali ono moštvo postavile na tista mesta prvenstvene lestvice, ki jim po kvalft eti pripada. Tudi Slovenci smo se letos še zadovoljivo odrezali. Lani srn o bili tretji in zadnji, letos pa smo peti in osmi.
V Ljubljani, Zadru in Beogradu največ gledalcev
Za posamezne tekme zvezne košarkarske lige je vladalo največ zanimanja v Zadru, Ljubljani in Beogradu.
V Beogradu je g ledalo na primer tekmo Partizan : Crvena zvezda 3000 ljudi, v Ljubljani je prisostvovalo tekmam Partizan : ASK in Železničar : ASK po 2000 ljudi. V Zadru pa so dosegli svojevrsten rekord, ko se je na tekmi Partizan : Zadar zbralo 3500 gledalcev.
Partizan in Crvena zvezda dvakrat premagana
Petkratni državni prvak, Crvena zvezda iz Beograda, letos nima sreče. Doživel je dva poraza; enkrat v Zagrebu z Mladostjo, drugega pa v Zadru. Prav tako je bil tudi Partizan dvakrat premagan od istih nasprotnikov, kakor Crvena zvezda.
Katera od obeh ekip je boljša, je težko reči, ker se je medsebojno srečanje končalo neodločeno 38:38.
Zagreb boljši od Beograda?
Na to vprašanje ie težko odgovoriti, vredni. Drugače je bilo s Finci, ki so Mladost^ je^spremljala^v letošnjem
jali za Svi- je izg!U,bila od 11 srečanj samo .1 (premagal jo je ASK). Toda ker je razen dveh tekem igrala vse na domačem igrišču, se b<3 y jesenskem dielu morala zelo boriti, če bo hotela zasesti vsaj tretje mesto. Beograjčani so boljši, toda v Zadru in Zagrebu je baje težko zmagati. V Zadru je neobjektivno občinstvo, v. Zagrebu pa precej pristranski sodniki.
Kdo je v Ljubljani boljši?
Tudi to je težko reči. Na prvenstveni lestvici je boljši Železničar, lepše igre pa je pokazal ASKv Toda lepe igre gredo v pozabo, točke pa ostanejo. Predvsem tega bi se morala oba slovenska predstavnika zavedati.
Igrati bo treba še bolj učinkovito, če bomo hoteli obdržati tisti renome, ki ga je lani priboril slovenski košarki Železničar Zelzničar.ju se pozna odsotnost Amona. ASK pa ima izredno slabo taktiko.
Strelci ASK in Železničarja
Ker sem zasledoval od prve do zadnje tekme učinkovitost slovenskih gralcev na prvenstvenih tekmah, objavljam strelce obeh ekip. Mogoče temu ali onemu manjka kakšen koš. katerega sem pripisal drugemu, kar ni moja krivda Lestvice sem napravil po podatkih, ki sem jih dobil največkrat iz nečitljivih zapisnikov.
ASK: Škrjanc 183. Fugina 80, Pavlovič 41. Šerbec I 14. Šerbec II. 30, Kristančič 57. Mravlje 25, Juvan 3, Ogrin 3 in Filipan 2.
Železničar:	Vozelj 116, Rfcmic 56.
Dvoržak 36 Feguš 61. Miler 14, Brdnik 13 Supančič 44. Breznik 13, Vrečko 20. Brumen 12 in Tosič 19.
Vse kaže. da so tudi slovenski košarkarji. postali od lanskega leta učinkovitejši ko so dosegli v obeh delih lige skoraj toliko košev, kakor sedaj samo v prvem delu.
Samo 2 kluba in 2 igralca na vseh prvenstvih
Na prvem državnem prvenstvu, ki je bilo leta 1945 v Subotici, so nastopile reprezentance posameznih republik in JA. Od ostalih šest tekmovanj so bila tri v obliki turnirja (dve v Beogradu 1. 1946 in 1948 ter eno v Zagrebu 1. 1947). Zadnja tri tekmovanja pa so bila odigrana po ligaškem sistemu. Zanimivo je to, da sta na vseh prvenstvih sodelovali od sedanjih 12 ekip samo dve moštvi. To sta Crvena zvezda iz Beograda in Proleter iz Zrenjanina. Od igralcev, ki so nastopili v vseh tekmovanjih od 1. 1945 dalje, tekmujeta sedaj samo še dva. To sta Ne-bojša Popovič (Crvena zvezda) ter Aleksander Nikolič (BSK). Voje Šerbec.
Kdo ie imel prot)?
Pred pričetkom pomladanskega dela tekmovanja je podalo pet najboljših jugoslovanskih košarkarjev svoje mnenje, kako se bodo ekipe plasirale. Za primerjavo bomo navedli sedanji plasma ekip ter mnenja košarkarjev pred pričetkom lige. Sedanji vrstni red je naslednji:
1.	Mladost, 2. Crvena zvezda, 3. Partizan,
4.	Zadar, 5. Železničar (Lj), 6. BSK, 7. Železničar (B), 8. ASK, 9. Proleter, 10. Egysek, 11. Lokomotiva, 12. Jedinstvo. Mnenja pa so bila tale:
Aleksander Gec (Crvena zvezda): 1. Crvena zvezda, 2. Partizan, 3. Železničar (Lj), 4. BSK, 5. Mladost, 6. Egysek, 7. Proleter, 8. ASK, 9. Jedinstvo, 10. Zadar, 11. Lokomotiva, 12. Železničar (B) Bora Stankovič (Partizan): 1. Partizan,
2.	Crvena zvezda, 3. BSK, 4. Mladost, 5. Železničar (Lj), 6. Egysek, 7. Zadar, 8. ASK, 9. Lokomotiva, 10. Proleter, 11. Železničar (B), 12. Jedinstvo.
Aleksander Nikolič (BSK): 1. Crvena zvezda, 2. Partizan, 3. Železničar (Lj), 4. BSK, 5. Mladost, 6. ASK, 7. Zadar, 8. Egysek, 9. Lokomotiva, 10. Železničar (B), 11. Proleter, 12. Jedinstvo.
Mirko Amon (Železničar):	1. Crvena
zvezda, 2. Partizan, 3. Mladost, 4. BSK,
5.	Železničar (Lj), 6. Zadar, 7. Železničar (B), 8. Jedinstvo. 9. ASK, 10. Lokomotiva, 11. Egysek, 12. Proleter.
Aleksander Blaškovič (Mladost): 1.—2. Crvena zvezda in Partizan, 3. Mladost,
4.-5. Železničar (Lj) In BSK, 6.-9. Za-
V Lipici imamo naipopolnejšega honja na svetu
Z gromkimi »živijo!« klici in mahanjem belih rutic je Dunaj pozdravljal svojega cesarja Fra nca Jožefa II., ko se je v razkošni kočiji prevažal po dunajskih cestah. Njegovo’ kočijo je vleklo četvero snežnobelih Lipicancev, ki so graciozno dvigali tenke noge, upogibali labodje vratove ter iskrečih se oči zmagoslavno prhali, kakor da bi se zavedali, koga vozijo. Prav gotovo je cesar Franc Jožef, otročji starec na krmilu rahitične avst roogrske monarhije, vedel, kaj Je lepo, zato je tudi Lipicancu dodelil čast, da ga je prevažal na njegovih sprehodih po Dunaju in okolici.
Pred kratkim pa smo brali v nekem avstrijskem listu tole: »Na Dunaj se je iz ZDA vrnila z letalom skupina šestih Lipicancev ki so s svojo vrhunsko »špansko visoko jahalno šolo« zadiivili stotisoče Američanov in prislužili z nastopi svojim lastnikom težke milijone«.
Na obisku v Lipici
78-letini uradnik Rudolf Lisec pripoveduje z umerjenim glasom povest o Lipici in Lipicancih, zgodovino slovenskega konja, ki je s slovenskih kraških tal osvojil svet:
»Lipica je bila ustanovljena leta 1580 z materialom iz okolice, v veliko večji meri pa s konji iz Španije, Danske in Italije, ki pa so bili španske krvi. Španski žrebec Cordova je zapustil
odlično potomstvo. Kasneje so prišli v Lipico tudi arabski konji.
... Prva evakuacija pred Francozi je bila leta 1797 v Szekesfehervar s 300 konji. Po 40 dneh napornega marša je dospelo tja 316 konj. Kobile so med potjo žreibetile. Lipicanci so vzdržljivi ...
.,. Zadnja, četrta evakuacija je bila leta 1915. Po prvi vojni je spadalo ozemlje kobilarne Lipica in Prestranek pod Italijo in 16. junija 1919 je odpotoval transport s 107 konji nazaj na Kras. Cesarsko- kraljeva »Dvorna kobilarna Lipica« je prenehala obstojati ,..«
V štirih stoletjih naporov, uspehov, dela in izgub so postali Lipicanci to, kar so danes. Mladi ljudje jih danes skoraj ne poznajo in če so kdaj slišali
Tab ar tani so počastili
»Teden matere in otroka",
TD Tabor v Ljubljani je priredilo v četrtek ob 19 v okviru »Tedna matere in otroka« pregled letošnjega dela vseh oddelkov za starše nastopajočih otrok, kakor tudi za vse ostale. Spored ie obsegal 17 točk. pri katerih je sodelovalo U0 nastopajočih.	. ,,
Zenski podmladek le ljubko in neprisiljeno izvedel vse naštudirane točke pod vodstvom tov. Zejeve. Prav. lepo in sigurno so prikazale pionirke »Vaje na in ob gredi« in štiri »Klopi« v sestavah načelnice tov. Go veka r-jeve. Originalne štafete in raznoterosti moškega podmladka od vodnika tov. Stembala. so vzbujale med gledalci mnogo zabave, istotako oddelek pionirjev (vodnik tov. Bužga). Priznanje so zeli tudi mladinci in mladinke, kakor tudi člani in članice na vseh orodjih, zlasti vrsta mladincev I. razreda, ki je
dosegla na republiških tekmah v vajah na orodju 1. mesto in priborila prehodno darilo TZS. Pri članicah so nastopile mlajše tekmovalke, predvsem je pohvaliti tov. Bajdovo. Kodričevo, Čukovo in ostale mladinke. Poleg tekmovalca zveznega razreda, tov. Natlačena, so se odlikovali še Ogrin Poljšak Rafko, Zuran. Slana in drugi.
Čeprav se je prireditev nekoliko zavlekla zaradi začetne zamude, ker so nekateri sodelujoči pritekli k nastopu naravnost iz šole. pa moramo grajati vse one mladince, ki neupravičeno niso naslonili, niti niso pripomogli k boljši izvedbi prireditve, kajti mnogo ie takih ki so celo posečali društveni vaditeljski tečaj in bi bili dolžni sami od sebe pomagati načelništvu oziroma vodnikom, ne pa. da so tiho stali v ozadju.
o teh »čudežnih« konjih, ne vedo, da so doma šest kilometrov od Sežane, kjer je državno posestvo, žrebčarna in kobilarna Lipica. O njej vedo Dunajčani več kakor Ljubljančani. In Američani se zanjo in za Lipicance bolj zanimajo kaikcfr naši ljudje.
Govorim s tremi strokovnjaki
Lisec Rudolf: »Doma imam knjigo »Plemeniti Lipicanec«. Nemška je, pri nas še nimamo kaj podobnega, kljub
Glava lipicanskega žrebca
temu, da so vsi konji v znamenitih Lipicanskih žrebčamah Avstrije in Madžarske rodom iz naše slovenske Lipice. »Španska visoka šola« je višek v jahalnem športu. Edino Lipicanec je primeren zanjo, ker je najinteligent-nejši vzdržljiv in močan konj.«
Dr] Veble Fran: »Štiri stoletja selekcije so do danes — po mnenju najvidnejših strokovnjakov — napravila iz Lipicanca najpopolnejšega konja sploh. Z dovajanjem krvi drugih konjev je
dar, ASK, Proleter In Železničar (B), 10.—12. Egysek, Lokomotiva in Jedinstvo.
Kaj pravi Škrjanc?
Ker si je pripravljal stvari za odhod v Avstrijo, sem ga poiskal kar doma. Na vse načine sem hotel kaj izvedeti iz njega, pa vse zaman. Pravi ie, da bosta prva Partizan ali Crvena zvezda, Železničar bo zasedel četrto mesto, ASK pa peto. »Se kaj bi povedal, toda potem bi me preveč ,žrli\ pa sem rajši tiho,« ml je še ob odhodu rekel.
Nekaj superlativov
Najvišji so: Marjanovič (Partizan), Mi-ler (Železničar) in Sokolovič (Crvena zvezda), vsi 193 cm.
Najmanjši: Mravlje (ASK) 174 cm.
Najtežji: Šerbec I (ASK) 96 kg.
Najlažji: Filipan (ASK) 60 kg.
Najhitrejši: Loči (Partizan).
Najpočasnejši: Stankovič (Partizan).
Najučinkovitejši: Škrjanc (ASK) 183.
Največji jedec: Vozelj (Železničar).
Najboljši pevec: Vozelj (Z).
Najslabši pevec: Ciglar (ASK).
Lestvica
Mladost	11	10	0	1	428:353
Crvena zvezda	11	8	1	2	531:341
Partizan	11	8	1	2	525:380
Zadar	11	5	1	5	334:343
Železničar (LJ)	11	4	2	5	404:403
BSK	11	4	2	5	359:375
Železničar (Bgd)	11	5	0	6	396:492
ASK	11	4	1	6	427:434
Proleter	11	4	0	7	345:379
Egysek	10	3	0	7	338:461
Lokomotiva	10	3	0	7	347:384
Jedinstvo	11	3	0	8	447:538
20
17
17
11
10
10
10
9
8
6
6
6
postal Lipicanec konj, ki ima največ dobrih lastnosti.. ,«
Gregorevčič Alojz: »Lipicanec je bil po mnenju nekaterih izključno luksuzni konj, toda jaz ne poznam drugega, ki bi bil bolj primeren za vsa kmečka dela kakor Lipicanec. Zato je treba rejo Lipicancev podpirati. Hočemo ga le še malo okrepiti. Njegove propor-cije so idealne. Poleg tega je skromen kakor noiben drug. Dela hitro in pridno.«
Od 1945 do danes
Posestvo Lipica je po osvoboditvi pripadalo Jugoslaviji. Toda to je bilo posestvo brez plemenskih konj, ki so bili predani Italiji in se večinoma še sedaj nahajajo tam. Nekaj maloštevilnih žrebcev (v prostornih, čistih boksali žrebča,me je danes 5 plemenskih žrebcev) in kobil nam je bilo vrnjenih. Dobili smo jih nekaj tudi iz Hrvatske, toda le malo konj med njimi lahko služi za plemenski material. In
takrat je prišlo v Lipico nekaj odličnih ^	_____,	______ _______
kobil iz bivše dvorne kobilarne v\ du.“v“ jtTldiT^bodo namreč odpotovali
Košarkarji ASK v Mariboru
Na poti v Graz na avstrijske študentske igre, na katerih bodo sodelovali tudi košarkarji ASK iz Ljubljane, so se s slovenskim ligašem v sredo srečali košarkarji mariborskega Poleta. Ljubljančani so pokazali tehnično zrelejšo igro, domačini pa so se borili požrtvovalno. Končni rezultat tekme je bil 48 : 47 v korist ASK. Sodila sta Klojčnik in Vračko.
Drobne zanimivosti iz alpinizma
Znani avstrijski plezalec Wastl Mari-ner iz Innsbrucka je iznašel novo obliko vponk, ki tehtajo 74 gr in vzdržijo težo 1600 kg; 120 gr vponke pa Zdržijo 2200 do 2400 kg. Oblika nove vponke je nekoliko popravljena ter je iz lažjega materiala. Stare vponke, ki so ovalne, zdržijo samo do 3oU kg. Novi modei bo omogočil plezalcem ne samo varno plezanje, ampak jih lahko vzamemo V steno še večje število ker so veliko lažji. Wastl Mariner je izumil tudi novo reševalno napravo ter napisal knjigo o reševalni tehniki. Za svoje delo je bil odlikovan.
Naši mladi plezalci Kočevar, Zupan in Verovšek. ki so člani jugoslovanske odprave v Francijo, bodo te dni odpotovali na Grossglockner. kjer bodo opravili nekaj vzponov v snegu in le-
Demir Kapi ji. Toda, veselje nad njimi ni dolgo trajalo. Neka vojaška komisija jih je odpeljala z žrebeti vred v Kutjevo, kjer so še danes. Konji iz Lipice so danes torej v Italiji, Lipicanci iz Demir Kapijo pa v Kutjevu. Ce že ni mogoče dobiti tistih iz juga, pa bi lahko prišli domov vsaj tisti, ki so v mejah naše države.
v skupino Mont Blanca in si morajo zato pridnbiti dobro telesno vvdržlji-vost in nova morebitna izkustva.
Plezalna šola v Hrastniku, ki jo vodi Canžek Janez, lepo napreduje. Do danes ie v tej šoli nad 30 članov, predvsem iz delavske mladine. S plezalnimi vajami v okolici Hrastnika se temeljito pripravljajo za bližnjo plezalno sezono in hočejo dokazati, da so v soli veliko pridobili.
Prvenstvo Slovenije v niu lisi ie Mm
Siiaien uspeh naših telovadk v Firenci
V sklopu prireditev na zletu ‘alijanske telovadne organizacije so bile 31. maja tudi mednarodne ženske tekme v vajah na orodju, o čemer smo že v prejšnji številki
Tekma, ki je bila določena za 16. Uro, se je začela z znatno zakasnitvijo in se zato končala že ob trdi temi. O organizaciji tekmovanja in sodniškemu zboru se ne moremo izraziti najbolje. Nešteto je bilo pomanjkljivosti, ki so upravičeno vzbujale nezadovoljstvo med tekmovalkami in gledalci. Le mirnosti tekmovalk in njihovih vodstev se lahke zahvalimo, da ni prišlo do ostrejših izpadov. Zaradi nastopajočega mrak:- in nerazumljivega dogovora na Sodniški seji, ki je proti mednarodnim pravilom, so vse tekmovalke skakale n. pr. štirikrat preko konja in dokončale tekmo pravzaprav šele naslednji dan. Števna komisija ni zadovoljivo opravljala svojega dela in je šele na zahtevo vodstva vrst uredila svoje zapiske in ob sodelovanju ostalih zastopnikov smo lahko prišli do končnih pravilnih rezultatov,
Italijanke so nastopile zelo samozavestno ter so bile trdno prepričane, da jim prvo mesto na domačem prostoru nikakor ne bo ušlo. Toda kmalu so se prepričale, da temu ni tako. Jugoslovanke so se izkazale kot borbena in homogena vrsta in so zasluženo osvojile prvo mesto. Zmago, ki so jo dosegle naše tekmovalke, lahko smatramo za izreden uspeh, saj so se Italijanke na vseh tekmah v zadnjih letih Uvrstile pred naše tekmovalke (Lon-
kratko poročali.
don, Bazel). Avstrijska vrsta je bila nekoliko slabša kot smo pričakovali in ni predstavljala resnega nasprotnika, Finke so sploh prvič nastopile na tekmovanjih v vajah na orodju in je vrsta sestavljena iz zelo mladih in neizkušenih tekmovalk, ki seveda niso imele izgleda za kakršenkoli dober uspeh. To jim je bila pravzaprav šola za bodoče delo ter bodo čez leto dni na olimpijskih igrah v Helsinkih pokazale, česa so se naučile.
Kot p -va panoga na tekmah je bila visoka gred. Finke so dobivale ocene med 6 in 7 točkami, ker niso imele odgovarjajočih mednarodnih težin, niti dovolj sigurnosti. Sledile so Avstrijke, ki so pokazale le povprečno znanje, Italijanke so dobivale ocene preko 9 točk, toda njihove vaje so bile preveč statične, sicer polne težkih prvin, ki so preračunane na fizično moč, vendar vse premalo lahkotnosti in ženskosti v izvedbi. Z neznatno razliko 0.45 točk so vodile pred Jugoslovankami, ki so dobile tudi vse preko 9 točk, toda njihove lepo sestavljene, dinamične vaje ob zelo zadovoljivi Izvedbi bi zaslužile višje ocene. Že na tem orodju se je pokazalo, da so Italijanke sicer sigUrne v izvedbi, toda njihove vaje so statične, moške, osnovane na moči, kompozicijsko nezadostne, v izvedbi trde, kar smo lahko opazili tudi na mladinskem
dvoboju v Ljubljani. Sodnice so vse premalo upoštevale, da je gred ravnotežno orodje, kjer naj bodo drže le v dopolnilo dinamičnim korakom, tekom, skokom, obratom in sličnim prvinam. Način sestave vaj in izvedba, predvsem na gredi in prosti vaji, so bile predmet živahnih diskusij prisotnih opazovalk drugih narodov in bo morala ženska komisija FIG to vprašanje enkrat načelno rešiti.
Dvovišinska bradlja je bila za končno oceno pravzaprav odločilna, Italijanke so imele precej smole in je skoraj vsaka tekmovalka imela grobe prekinitve ali padec z orodja, da so ocene med 6, 7 in 8 točk bile realne. Jugoslovanke so ponovno dokazale, da Je to orodje naša posebnost in' so vse, razen ene, dobile visoke ocene nad 9 točk. Vaja Gerbec Vide je bila brezhibna in bi se ocena 9.5 lahko zvišala najmanj na 9.8 ali več v primeri z, ostalimi. Avstrijke in Finke niso pokazale nič posebnega.
Proste vaje so bile pri vseh, razen pri Finkah, zelo dobre. Toda tudi tu se je močno pokazala razlika med moškim izvajanjem Italijank in lahkotnim, ritmičnim izvajanjem ostalih tekmovalk. Italijanke so imele nekaj težkih akrobatskih prvin, kot n. pr. z naletom naprej in sonožnim odrivom salto naprej, iz vzpore čepno visok zanožen zamah in spojeno špaga, premet nazaj in spojeno špaga, iz stoje na rokah premah prednožno v prednos in skozi ležo preval jtazaj in spojeno
dva premeta nazaj na roke. Naše tekmovalke so izvedle vaje brez večjih napak z lepo povezavo Skokov, obratov in ritmičnih prvin s prvinami akrobatike. Z malo razliko 0 35 točke vodijo na tem orodju Italijanke pred Jugoslovankami.
Preskok čez konja je bila sporna točka tekmovanja. Mrak, nezadostna usposobljenost sodnic in vmešavanje nepoklicnih oseb v način ocenjevanja je bil vzrok, da je prišlo do želo živahnih razpravljanj. Končno je bilo sklenjeno, da se naslednji dan dovrši druga grupa skokov in šteje boljša ocena. Italijanke so vse skakale premet, ena tudi stojo in skrčko, toda ene izmed boljših tekmovalk je prejela oceno 0, ki jo je pa prihodnji dan popravila. Naše tekmovalke so skakale zadovoljivo, vendar je še vedno preskok naša najšibkejša točka. Avstrijke in Finke so bile le povprečne.
KONČNI REZULTATI SO NASLEDNJI:
Vrste: I. Jugoslavija 183.65 točke, 2. Italija 179.85, 3. Avstrija 178.80, 4. Finska 148.45 točke
Posameznice: L Scarica-Baroszi Lil— ly (Italija) 37.75 točke, 2. Kollar Tru-r (Avstrija) 37.03, 3. Marija Ivande-kič 36.95, 4. Gerbec Vida 36.90, 5. Zu-tič Tanja 36.85, 7. Drinič Anka 36.70, 8. Černe Neža 36,10,	11 Djordjevič
Dragama (vse Jugoslavija) 35.75 točke.
Vazzaz Jelica
Pomladanski del prvenstva Slovenije v namiznem tenisu je končan. V tej številki bomo dali kratek pregled prvega dela prvenstva, v prihodnji pa bomo obravnavali nekatere najvažnejše probleme, ki zavirajo razvoj namiznega tenisa v Sloveniji.
Triglav najboljši v Sloveniji!
Po prikazanih igrah in doseženih rezultatih je moštvo Triglava prav gotovo najboljše, saj je edini neporaženi udeleženec. V zadnjih dvobojih je Triglav beležil gladki zmagi (10:0) v tekmi z Železničarjem (Kranj) in ljubljanskim Železničarjem. Po odigranih tekmah bi posameznike razvrstili takole: 1. Bogataj, 2. Lazar, 3. Božič (vsi Triglav), 4. Strojnik (Krim), 5. Kosmač (Zel. Lj.). Lestvica je zdaj takale:
Triglav
Železničar Kranj Železničar Ljublj, Krim Slovan
V II. moški ligi je
4 4 0 0 37:3	8
3201 14:16 4 4202 17:23 4 4103 20:20 2 3 0 0 3	2:28	0
v vodstvu lestvice
nepremagani Grafičar. Najboljši igralci so tile: 1. Potočnik, 2. Otujac (oba G.),
3.	Horvat (R.), 4. Kolmančič (Z.). Med pari sta bila zmagovita Otujac in Potočnik. — Lestvica:
Grafičar	4	4	0	0	28:12	8
Železničar Maribor 4	3	0	1	30:10	6
Radovljica	4	2	0	2	23:17	4
Razlag	4	1	0	3	14:26	2
Rudar	4	0	0	4	5:35	0
Zupančič in Žerjal gresta v Grčijo
Naša znana atleta Igor Zupančič in Danilo Žerjal, oba člana celjskega Kladivarja, bosta na povabilo Crvene zvezde iz Beograda gostovala z atleti Zvezde v Grčiji. Odhod ekipe Beograjčanov je predviden za 20. t. m.
Blaževa spet trenira
Odlična srednjeprogašica Odreda, Blaž Vera, ki si je pred kratkim poškodovala nogo (nategnitev ligamen-tov) je spet začela z lahkim treningom, tako da jo bomo verjetno že čez neika) tednov spet videli na naših te-kališčih
Obvestilo
Opozarjamo vse fikulturne organizacije, ustanove, podjetja in zasebnike, ki se pismeno obračajo na Fizkulturno zvezo Slovenije, da vse poštne pošiljke naslavljajo na naslov: Fizkulturna zveza Slovenije, Ljubljana, poštni predal 58.
Zanimivo je, da je prvak mladinskega tekmovanja postal Gregorčič šele po nepričakovanem porazu Železničarja (Kranj) v Ajdovščini. Zmagovalec mladinskega tekmovanja je postal Gregorčič, ker so Kranjčani izgubili dvoboj v Ajdovščini brez borbe. V zadnjih tekmah je Gregorčič premagal Železničarja (Lj.) 7:3» Radovljica pa Železničarja (Lj.) 6:4. Najboljši posameznik je Hlebš.
Gregorčič	5	4	0	1	36:14	8
Železničar Kranj	5	4	0	1	29:21	8
Radovljica	5	3	0	2	28:22	6
Železničar Ljublj.	5	2	0	3	25:24	4
Mladost	5	1	1	3	26:24	3
Polet	5	0	1	4	5:45	1
Ženska liga
V tekmovanju žensk so bile najmočnejše Kranjčanke, ki so kot edine nepremagane zasluženo osvojile naslov pomladanskega prvaka. Najboljše igralke v ženski ligi so: 1. Bogatajeva, 2. Korbarjeva, 3. Bedenkova, 4. Lebanova.
Železničar Kranj	4	4	0	18:2 8
Gregorčič	4	3	1	13:7	6
Železničar Maribor	4	2	2	14:6	4
Polet	4	1	3	5:15 2
Železničar St, Peter	4	0	4	0:20 0
				(P)
je bil
Šport v Brežicah
Prejšnjo soboto ln nedeljo Brežicah odigran prvenstveni teniš^j dvoboj za moštveno prvenstvo LRS med ŠD Ljubljano in domačim SšD Razlagom Zmagala je Ljubljana s 5 : 0.
Ali še obstoja SŠD Rudar?
Športno življenje Trboveljčanov nartj je več ali manj poznano. Predvsem zlasti v zadnjem času utrjujejo svoj sloves nogometaši, ki poleg Odreda zastopajo slovenski nogomet v II. zvezd* ligi. Kako pa je z drugimi panogami7 Poleg nogometa so prav gotovo v Trbovljah priljubljene tudi druge športne scipline, kakor na primer boks, košarka, plavanje, odbojka, namizni tenis, smučanje itd Komur pa so bolj poznane boveljske razmere, bo videl, da danes SSD Rudar pravzaprav ni več, ampak da so si posamezne športne panoge ustanovile svoje klube, katerih večina, na žalost nimajo lepše perspektive za bodočnost. Zakaj? O nogometaših vemo, da nančno kar dobro stoje, saj si od nedelje do nedelje pridobivajo več in ve£ ljubiteljev nogometa. Vidimo torej, da J' Trbovljah uspeva v glavnem le nogomet, druge športne panoge pa so v svojem razvoju obstale in nimajo možnosti napredka. Zdi se nam, da bi športno ljenje v Trbovljah vse bolj uspevalo se tudi kvalitetnejše razmahnilo, Če m bila osnovna športna organizacija takšna, kakršna je bila v začetku, ko je resnično obstojalo♦ sindikalno športno društvo dar.
Razgovor s trenerjem NK Odred, tovarišem Tomaševičem:

Z njegovim prihodom so se razmere Pri Odredu precej popravile Snom. tlimo se velikega uspeha Odreda v kvalifikacijskih tekmah za vstop v f. zvezno ligo, ko ni izgubil nobene tekme ter je le slučajno (po žrebu) ostal v drugi ligi.
Pa ne samo to. Športno občinstvo je samo že zapazilo, da je igra slovenskega predstavnika vedno boljša ter da se kvaliteta nogometa pri Odredu stalno dviga.
Vse to je delo odličnega trenerja Aleksandra Tomaševiča. ki se je oprijel dela pri našem ligašu z največjo Voljo in ljubeznijo.
Nedavno smo tov Tomaševiča naprosili. da nam odgovori na nekaj vprašanj^
»Tovariš Tomaševič, povejte nam kaj o sebi. o svoji mladosti in svojem delu,«
Moja mlada leta so potekala po. dohno ko ostalim našim nogometašem V Beogradu, kjer sem rojen 1	1908,
smo stanovali nasproti nogometnega igrišča._ Lahko, si mislite, da je bilo to igrišče začetek mojega športnega udejstvovanja. Star komaj 8 let, sem že gledal skoraj vse nogometne tekme Posebno sem bil navdušen, kadar so pri nas gostovala odlična evropska moštva iz raznih držav. Se danes znam na pamet vsa imena teh moštev, pa tudi imena slavnih igralcev te dobe yd njih sem se naučil mnogo taktike in, tehnike, Z dečki mojih let sem začel igrati nogomet z žogo iz cunj kakor vsi v tisti dobi. Znali smo si napraviti prayo nogometno žogo, kadar smo našli staro šatorsko platno. Ra sešili v obliki žoge in vtaknili vanj svinjski ali volovski mehur Tako smo se podili za tako žogo tudi po 6 ur tka dan
Prvič sem nastopil v mladinskem tnostvu starega Jedinstva leta 1925 To je bil moj matični klub. Dve leti sem igral zanj, potem pa sem prestopil v bivši SOKO poznejši BASK kjer sem igral polnih 19 let. Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi prestopil v kak drug klub. kajti v BASK sem našel odlične tovariše. Ravnali smo se Po načelu. Vsi za enega, eden za vse!«
Hitro sem napredoval in postal do. ber nogometaš. Vedno so me vabili mnogi naši najboljši klubi kadar so gostovali v inozemstvu. BSK, Jugo. slavi j a. in Gradjanski so me vedno jemali s seboj na turneje Najbolje sem, igral z Gradjanskim v Angliji To .je bilo moje prvo srečanje z najboljšimi nogometaši na svetu Pa tudi Balkanske igre v Atenah so mi v zelo Tepem spominu Takrat smo prvič in menda zadnjič osvojili Balkanski po. kal. V finalu smo premagali Romunijo s 4:0. Napad naše reprezentance je bil takole sestavljen: Tirnanič. Moša Marjanovič. Tomaševič. Petrak in Ze-
Spominov je mnogo, toda povedal vam bom le nekaj podatkov Za državno reprezentanco sem nastopil 20 krat Barve Beograda pa sem zastopal T5 krat.
Razni inozemski klubi so me vabili, da stopim med profesionale kar sem vedno odklonil
Nogomet sem nehal Igrati leta 1941, ko sem bil poškodovan v koleno (meniskus) na tekmi proti zemunskemu »Vitezu« Med vojno sem bil V, Beogradu, ter sem nekaj časa treniral »Slavijo« Po vojni šem končal tečaj pri DIF, še prej pa sem bil trener niškega Železničarja ki je bil tudi član prve povojne lige
Bil sem tudi v Ljubljani. Leta 1947 'em prevzel treninge SD Krima Položaj slovenskega nogometa je bil takrat vse prej ko rožnat Krim ni imel prvega moštva ker je šlo kar 9 članov v JA. Mladine in rezerv ni bilo, zato so igrali nekateri veterani, kakor Marolt, stari tudi po 38 let. Vse tekme so odigrali brez treningov. Za katere ni bilo časa. Zaradi tega nisem dosegel pri svojem delu v Ljub-Uani nobenih uspehov Odšel sem v Smederevsko Palanko. Tu sem ostal do spomladi, ko sem se preselil v Beograd in prevzel treninge pri Crveni zvezdi No tu sem ostal vse do konca leta 1950 ko sem prevzel
dolžnost trenerja pri Odredu.«
.....	hoteli
_________Crven. _
Ste odšli iz Beograda?«
»Ali bi	____ . ______
Vašem delu pri Crveni zvezdi in za:
nam hoteli povedati kal o ikaj
»Na to vprašanje ne bi želel odgovoriti.«
»Povejte nam, zakaj ste se odločili prevzeti delo pri Odredu?«
»Poznam mentaliteto Slovencev ter sem hitro spoznal lastnosti slovenske-Ra nogometa Opazil sem. da Slovenci
Manjka jim le dobra kolektivna igra-odprava napak ter več rutine, ki jo bodo pridobili v težkih mednarodnih tekmah. To je tudi eden od vzrokov zakaj sem prišel v Ljubljano Sta pa še dva. Želim dokazati, da so Slovenci enakovredni ostalim jugoslovanskim narodom v nogometu in končno ne želim izgubiti ugleda, ki ga kot trener uživam.«
»Tovariš Tomaševič. kaj mislite o slovenskem nogometu na sploh?«
Od slovenskih klubov mi je bila po sebno všeč ekipa »Nafte« iz Dolnje Lendave na finalni tekmi v počastitev 10 obletnice OF z Odredom. Mislim da bo Nafta z uspehom tekmovala v republiškem prvenstvu in da bo pri-

k«
hodnje leto kandidat za vstop v II. zvezno ligo. Ostali slovenski klubi igrajo povprečen nogomet. Napake, če jih hočete vedeti, so: ne igrajo po sistemu igrajo z dolgimi pasovi ter netočno podajajo. Nimajo pregleda igre ter imajo sil a,bo taktiko. Približno tak sistem ima tudi drugi slovenski ligaš trboveljski »Rudar«, čeprav ima pogoje za kvaliteten razvoj. Toda. kakor mi je znano, so pri njih pogoji dela zelo težki ker so večinoma vsi igralci zaposleni v rudniku in celo v jami.«
»Kako bi se odpravile napake in kako bi se slovenski nogomet kvalitetno dvignil?«
»S sistematičnim delom in dobrimi trenerji bi se prav gotovo dvignila kvaliteta Vsi slovenski klubi ki žele napredovati, morajo odigrati čim vec tekem z močnejšimi nasprotniki ker
le tako se lahko nekaj nauče. S takimi tekmami bi se dvignilo tudi zanimanje med športnim občinstvom in razumljivo rastli bi novi kadri, ki bi jih bilo potrebno pravilno vzgajati Le mladina je bodočnost vsakega kluba.«
»Kaj mislite o moštvu uureda m kako bi se dvignila kvaliteta moštva, da Di se uvrstilo med najboljše v državi?«
»Najvišjo stopnjo je mogoče doseči predvsem s težkimi mednarodnimi tekmami in to z najboljšimi pruiestonai-nimi klubi. Pred vojno, kakor ste mi sami dejali ste imeli precej mednarodnih srečam med tem ko po vojni tako-rekoč še m bilo težjih mednarodnih tekem mu gostovanj v inozemstvu. V takih teKinati bi igralci Odreda prido-oili potrebno rutino ter bi se naučili zmagovati. — Danes lahko trdim, da igralci Odreda igrajo z največjo voljo in srcem, toda nimajo zaupanja v svoje znanje in sposobnosti zaradi tega tudi izgubljajo tekme na tujih terenih od slabših nasprotnikov. Poleg tega imam trenutno premalo igralcev na razpolago. Tako so v Zrenjaninu morali nastopiti kar 3 poškodovani igralci, ker ni bilo enakovrednih rezervnih igralcev.
Se nekaj imam v mislih. Nikar ne mislite da je mogoče iz lastnih vrst nekega društva nabrati dovolj talentiranih igralcev- Ne! V vseh republikah se močnejša društva krepijo tudi s selekcijo najboljših igralcev V Sloveniji pa je stvar drugačna. Vsi klubi ljubosumno pazijo na svoje igralce, čeprav v republiškem in zveznem merilu ne pomenijo mnogo in pa sploh nič. Tolikokrat slišim, da bi Odred želel dobiti
samo igralce drugih klubov brez težav. Vendar pa ne bo mogoče drugače, če boste hoteli napredovati tako ko drugi. Ce hočete Slovenci imeti vsaj eno solidno moštvo ki bo tudi v zveznem merilu nekaj pomenilo, potem ga mora podpreti vsa Slovenija s kadri. Ne mislim tu prav na Odred, lahko je katerokoli moštvo toda pomoč mu mora dati prav vsa Slovenija. Imam pa občutek da je še mnogo klubaštva in zavisti med slovenskimi klubi, kar seveda samo škoduje napredku slovenskega nogometa. Ne mislim pa s tem trditi, da vodilnemu društvu ni potrebno vzgajati naraščaja Potrebno je. samo to je premalo. Končno pa je gotovo da ima talentiran posameznik vse pogoje za razvoj samo v najboljšem društvu.
Končno mislim, da je za razvoj nekega društva potrebna tudi podpora športnega občinstva. V Ljubljani sem opazil, da gledalci čutijo mnogo simpatij za svojega predstavnika in to je prav Ljubljanska publika ve kaj je dober nogomet in ga tudi zahteva od Odreda Ni zadovoljna samo s zmago, temveč zahteva tudi lepo igro. To je tudi pravilno.
Vidite, kaj vse ovira razvoj slovenskega nogometa!« — je končal trener Aleksander Tomaševič.
Aleksander Tomaševič je zelo strog trener in zahteva največjo disciplino. Zaradi objektivnosti in izredne osebne skromnosti je pri naših igralcih in pri vseh, ki ga poznajo, nadvse priljubljen in spoštovan, kar v največji meri tudi zasluži.	Slavko Tiran.
Sodnik! Vrzi žogo v zrak!
Na igrišču Proletarca v Zagorju je bilo tisto nedeljo nenavadno živahno. Izredni dogodki, ki so se odigravali na igrišču bodo marsikateremu Zagorjanu še dolgo ostali v spominu Zakaj pa ne saj tako bogatega in veselega popoldanskega sporeda menda msn videli svoj živ dan Mnogo je bilo takih ki so se v zanimivih prizorih nasmejali do solz strastnim ljubiteljem nogometa pa so se od jeze in žalosti jezili lasje Sodnik jim je tako lepo zagodel-da'kaj takega že zlepa ne pomnijo-No, pa prisluhnimo nekoliko, kako je približno potekala ta zgodovinska no-gometna tragikomedija Določenega sodnika Mikluša iz Ljubljane za prvenstveno tekmo Proletarec Kovinar (1:2!) ni bilo. Kapetana obeh klubov sta se nazadnje le sporazumela za domačega sodnika Antona, ki se je malo pred tem vrnil s svatbe Menda ni bilo nikogar ki bi mislil da ob takih slovesnostih točijo vodo. Primerno »navdahnjen« in še pod vtisorn številnih zdravic, napevov itd se le torej priletni a priljubljeni Tone ki le tudi strasten ribi* še sam ne ve kako znašel med nestrpnimi bojevniki za točke. Kratek sprehod iz svatbe do igrišča mu je absorbirano količino dragocene tekočine dodobra pognal po žilah tako, da je sicer tihi mož postajal vse bolj korajžen in zgovoren. Napeto ozračje ki so ga s podžigajočimi vzkliki ustvarjali goreči navijalci domačega moštva >red začetkom tekme, je bilo za »omehčanega« Toneta menda vec kakor po godu Nakopičene pa vendar še neizkoriščene svatbene ener gije je treba pač sprostiti!
Resen skoraj mrk pogled- lakonski odgovori prevaranima kapetanoma, so dajali videz pravičnega odločnega m za prekrške neusmiljenega sodnika ki v 90 minutah borbe ne bo poznal ne
Vidali in Lulik imata besedo
Na vseh letošnjih dirkah, na katerih so sodelovali slovenski kolesarji, so doslej imeli največ uspehov mladi dirkači Perne, Vidali in Lulik.’ Danes smo jih poiskali in zaprosili naj bralcem »Poleta« kaj povedo o svojem delu in uspehih.
hulih razočaran?
Lulik se je rodil 1931. leta v Ajdovščini. Po poklicu je mesarski pomočnik. Načrtno je začel trenirati šele lani in to kar sam. Njegov dober tovariš je Sosič, ki je bil pod Italijo profesionalen tekmovalec, Ze v prvih nastopih je dosegel velike uspehe. Na ljubljanskem kriteriju sl je lani osvojil prvo mesto; na cestni dirki Gorica-Stanjel-Ajdovščina-Gorica je bil tretji. Največji uspeh pa je dosegel na štirietapni dirki po Sloveniji, kjer si je priboril prvenstvo. V letošnjem letu je nastopal na vseh važnejših tekmovanjih (Zagreb—Dunaj, prvomajska dirka, Beograd--Mladenovac itd.), kjer je bil član državne reprezentance.
»Koko se počutiš v družbi najboljših kolesarjev?
»Na vseh dirkah, kjer gem nastopal kot član državne reprezentance, ni-
Ze nekajkrat smo v našem časopisu priobčili krajše ali daljše zanimivosti o enem najbolj popularnih angleških nogometnih klubov, londonskem Arsenalu. Malokdo pa ve. da je ta klub dobil ime Po nekem velikem vojnem arsenalu (skladišču) v jugovzhodnem delu Londona, kjer se je klub začel razvijati.
Nekega dne so delavci v tovarni orožja v londonskem predmestju Wool-ivichu sklenili ustanoviti svoj kriketm klub. Leta 1886 pa so trije delavci, Bills, Bertsley in Denskeen skleni 1 ustanoviti še nogometno sekcijo. Vsak član sekcije je prispeval nekaj denarja in moštvo si je nabavilo prvo žogo. za čevlje pa so uporabljali navadno civilno obuvalo, le na podplate so sl. z žeblji pritrdili primerne koščke usnja.
Prva štiri leta po osnovanju kluba se ni zgodilo nič posebnega. L. 1890 pa je klub dobil precej igralcev ki so bili prej člani Nothingham Foresta. Članstvo je sklicalo poseben sestanek in sklenilo, da se klub preimenuie v »Royal Arsenal footbal klub«. Težave
radi igrajo nogomet ter imajo tudi I pa so bile s. terenom ker klub ni imel tudi vse pogoje za kvaliteten razvoj I svojega igrišča Vec let so gostovali po
Denar je sveta vladar
Ta rek je brez dvflma uresničen v Vsem življenju »Arsenala« in bi ga lahko mirne duše izobesili nad vhodom v prostore tega velikega nogometnega kluba.
Pred vojno je neki beograjski veletrgovec poslovno odpotoval v London. Njegov sinček, ki je bil seveda strasten častilec nogometa, ga je pred odhodom zaprosil, naj mu prinese iz Anglije fotografije in podpise najslavnejših Arsendlovih igralcev. Oče je sinu to rade volje obljubil. Po nekaj dneh bivanja v Londonu, ko je opravil vse 6voje kupčijske posle, se je odpeljal tudi v klubske prostore Arsenala.
V elegantnih prostorih klubskega tajništva je beograjski trgovec najprej kupil fotografije najslavnejših igralcev. Plačal jih je razmeroma poceni, hato pa je dodal še okroglo vsotico za Podpise. Uradnik je oddal fotografije Strežniku in mu velel, naj gre po podpise, Ko je trgovec izrazil željo, da bi šel sam po podpise, so mu vljudno pojasnil da to prav lahko stori, samo če Plača še pol funta. Trgovec je izvlekel denarnico, odštel še pol funta ter odšel za sekretarjem po razkošnih sobanah. V eni izmed dvoran je našel Bry-ha Jonesa pod masažnim aparatom. Trgovec je s slavnim profesionalom spregovoril nekaj vljudnostnih fraz, dobil podpis In odšel, da poišče še druge športnike. V telovadnici je našel Teda Drakeja. Ko je dobil podpis tudi od njega se oglasi neki uradnik iz tajništva:
»Gospod, dolgujete nam še pol funta.« -»Kako, saj sem vendar vse pošteno Plačal, razglednice in podpise?«
»Da, toda pravkar ste se razgovar-3ali z Brynijem Jonesom, kar stane še P°1 funta.
Trgovec je ozlovoljen odštel še pol funta ln odšel po nove podpise. V enem tsthed prostorov je našel slavnega Hap-8°oda pri treningu. Hapgood je bil ze-‘o ljubeznjiv, toda naš znanec je na Vsa vprašanja molčal kot grob. Tudi na sekretarjevo vprašanje, če želi videti trening prvega moštva, je odkimal z glavo, ker so ga že prvi stiki s lena klubom napravili previdnega.
•)b prihodu domov je sinček bogatega trgovca ves srečen ogledoval fotografije in podpise slavnih angleških nogometašev, ne da bi vedel, da je njegov očka plača' za tri posnetke, tri podpise in štiri vprašanja Bryniju Jonesu vsega 2 funta ali približno 500 dinarjev.
terenih šele po daljšem času je neki lastnik svinjske farme odstopil klubu primerne travnike za igrišče. L. 1913 se je moštvo za stalno naselilo v Hey-beriju. kjer ima Arsenal še danes svoj sedež.
L. 1893 je Arsenal postal profesionalni klub ter igral v II. ligi. Ob izbruhu burske vojne 1 1899 so nastale za klub velike težave. Mnogo igralcev in simpatizerjev je odšlo v vojsko ali v razna vojna podjetja na tekmah je bilo malo ljudi. Kljub temu je Arsenal prebil kritična leta in 1. 1904 prišel v prvo ligo. L. 1906 in 1907 se je prebil celo do polfinala, a 1. 1913 je prišel na zadnje mesto in zdrknil spet v II. ligo. Toda to je bil zadnji padec Arsenala. Vodstvo je sklenilo, da se v Hey-beriu zgradi moderen stadion z vsemi potrebnimi napravami
Po prvi svetovni vojni je Arsenal spet prišel v prvo ligo. Prelomnica v zgodovini Arsenala pa nastane 1. 1926 ko pride na vodstvo kluba Herbert Champman. Pod njegovim vodstvom je Arsenal žel zmago za zmago in si pridobil ugled, ki ga še danes uživa po vsem svetu.
Stadion in klubski prostori Arsenala predstavljajo eno najpopolnejših tovrstnih zgradb na svetu. Sedeži na stadionu so izdelani v najmodernejšem slogu in so oblazinjeni. Pod tribunami so posebne sobe za prvo pomoč, ločeno za moške in za ženske. Slačilnice za igralce so zelo udobne, opremljene s kopalniemi parketnim tlom ogrevalnimi napravami na električno energijo itd. Prostori za prvo pomoč so opremljeni z najmodernejšimi pripomočki m sredstvi sodobne medicine. Razen tega ima klub tudi lasten jedilni vagon, v klubskih prostorih pa imajo igralci na razpolago prav vse. od lastnih krojaških delavnic do klubskega godbenega orkestra.
ALI VESTE, KAKŠEN »ŠPORT"
DE »CATCH AT CATCh CAN"?
To smo vam razložili že v preteklih številkah, danes pa objavljamo dve sliki iz »športa« — »primi kai-or moreš«, ki vzbuja v Ameriki, pa tudi po nekaterih evropskih državah velikanske senzacije.
Na levi sliki vidite svetovnega prvaka Lou Thesza, ki si svojega naslova ne pusti vzeti kar tako. Boril se je divje kot tiger in njegov nasprotnik Fred Atkins je moral kloniti. Da borba res ni bila od muh, vidimo že na sliki in nam ni potreben niti ameriški komentar, ki pravi, da je Lou Thesz strašno divji in močan rokoborec. Fred Atkins je torej propadel. Nekaj dni kasneje pa se je srečal v ringu z nekim Leejem. Tudi tu mu je bolj trda predla in ker tv hotel požreti kar dva poraza hitro drugega za drugim, se je tako ujezil, da po odmoru ni hotel več pustiti svojega nasprotnika v ring. Zgrabil je stol, ga dvignil nad glavo, češ: »Zdaj pa le, če se upaš...« Ker je les trši kakor glava, se je Lee raje umaknil in Atkins je v ringu ostal sam. V prihodnji šte-vi'ki na vam bomo v slikah preč vili nekaj najvidnejših predstavnic »nežnega spola« iz ameriškega »catch as catch cana«.
sem mogel vedno razumeti načina, ki nam ga je pred dirko razložil tehnični vodja. Predvsem smo imeli mlajši kolesarji večkrat možnost, da bi dosegli večje uspehe kakor starejši, vendar smo se morali točno držati navodil in pomagati v plasmanu onim tekmovalcem, ki imajo že sloves. Povsem razumem, da se bom tako naučil taktike in tovarištva, vendar pa se mi rdi nerazumljivo, da ob koncu dirke vodstvo ne upošteva našega ruda, ampak govori samo o boljše plasiranih, katerim smo pravzaprav ni pomagali k uspehu!«
»Kako pa treniraš?«
»Dvakrat tedensko vozim na pro. ?i Ajdovščina—Bovec—Ajdovščina, kar znaša okrog 200 km. Medtem ko je Vidali predvsem dirkališčni in krite, rijskl kolesar, so meni všeč le cestne dirke.«
»Kako pa Je z rekviziti?«
»OLO Gorica me vsestransko podpira, tako v osebnih vprašanjih, kakor tudi pri mojem kolesarskem udej. stvovanju.«
»O/i, te ženske!«
To je bil vzdih Vidalija Ljubota, ki se je zapletel v razgovor.
»Na dirki Zagreb—Dunaj bi lahko usvojil eno vidnejših mest, če ne bi nekaj kilometrov pred ciljem zaslišal vzklikov. Pogledam v stran in opazim navdušene prijateljice kolesarskega športa, ki so me bodrile pri zadnjih naporih pred ciljem. Ko sem se ozrl, sem nesrečno padel, zlomil kolo in — udijo odlični plasma!«
Vidali Ljubo je rojen 1931. v Ljub Ijanl. Po poklicu je mehanik. Za kolesarski šport so ga navdušili domžalski kolesarji Flis. Radenšek, Flerin in drugi. K aktivnemu športnemu udejstvovanju pa ga je pritegnil znani kolesar Kačič Jule. Vidali je izrazit dirkališčni in kriterijski tekmovalec uspešno pa nastopa tudi v krajših etapnih dirkah. Lani je nastopil na dir'. ' okrog Avstrije, kjer je v skupni oceni zasedel 24. mesto. V prvi etapi v Grazu pa je bil prvi Jugoslovan. Veliko pozornost posveča treningu, tako da ga lahko večkrat opazimo na :esti Domžale—Trojane—Zagorje ali oa na progi Ljubljana—Koper O klubskem tovarišu Polaku trdi, da bi bil eden najboljših kolesarjev, če bi Imel iovolj hrane. Njegova srčna želja je. ia bi merodajni forumi, predvsem Kolesarska zveza Slovenije, posvečali več pozornosti zlasti vrhunskim tek. tnovalcem, ki se morajo močno truditi da dosežejo potrebno telesno vzdrž i jivost.
Vidali je podjeten in vesel fantki rad pove vse, kar mu leži na srcu
hudiča ne biriča! in res ooslej. ni poznal nikogar več! Glava je postajala težka in »tajne sile« so prevzele vodstvo nad usodo 22 ljudi. On je bil samo še izvrševalec s piščalko, hkrati pa se je prizadeval biti neodvisen gospodar na terenu. Znanje nogometnih pravil so mu pravkar minuli »tekoči« dogodki močno zrahljali Stranska sodnika ki sta se vso tekmo mahaje z zastavicama zaman pehala gor in dol, sta mu bila očitno odveč. Namesto enega je videl hkrati dva prekrška, ali pa tudi nobenega kakor je pac naneslo. V določenih trenutkih mu nihče ne more očitati neobjektivnosti Mislec, da se ne bo zameril nobeni stranki, je za hud nameren faul našel tole vendar nedosledno salomonsko rešitev: najprej kratek tn oster žvižg, nato pa je po ovinkih pritekel k fauhranemu in poškodovanemu igralcu ga ostro onsvaril češ. kai se valja po tleh potem oa prijel žogo in io vrgel v zrak. Mar ni to boli pravično kot pa določiti kazenski strel, ki bi ga moral na primer nekaj minut pozneje soditi proti Kovinarju pa se le Taje odločil za prosti strel proti domačemu moštvu..
Bikoborba se 1e čedalje boli razvnemala igralci in gledalci so postajali nemirni — »prebnrbeni« Namesto v žogo raje udarec v nasprotnika._ ki ie bil v nasledniih sekundah ze izločen >z bojišča Usmiljeni in sočutni sodnik je s solznimi očmi zdirjal k n temu ga tolažil obenem oa se prepiral vse-
vprek, češ. sodnik mora soditi avtoritativno. Domači igralec Ivan ki mu e nazadnje le vzkipela nemirna kri, se je med igro pognal proti sodniku in zahteval, naj tekmo prekine m zapusti igrišče. Tone ga ie nekaj časa milo gledal nato pa nenadoma zarezal nad njim: »Tiho bodi smrkavec!« Razbesnelega Ivana so potem, ko ga je krepko pobožal komaj še pomirili
Matematiki so izračunali da bi morala večkrat prekinjena tekma trajati točno še 16 minut in 30 sekund .
Zmagoviti gostje so z očitnim zadovoljstvom zapuščali igrišče Tone ie od velikega napora postal spet žejen Dvignil je glavo in v zraku ie menda zavohal da njegovi prijatelji — ribici — tam nekje veselo potrkavajo s kozarci. Z naglimi koraki ie odhitel tja, naročeni preiskovalni zdravniki pa so ga poslej zaman čakali in iskali, da bi prizadetim odbornikom lahko izdali izvid kot dragocen dokaz za Nogometno zvezo Slovenije.	(P)
Izbirne tekme naših skakalcev pred odhodom na Dunaj
Prejšnji teden so bile na Centralnem 106.27,	5 Manestar (Mlsdost Zgb)
ljudskem kopvlišču v Ljubljani izbirne tekme najboljših skakalcev in skakalk v vodo pred mednarodnim plavalnim dvobojem Avstrija : Jugoslavija, ki bo 16. in 17. t. m, na Dunaju- Dosežen so bili naslednji rezultati;
deska — moški: 1- Keber Milan (Mornar Split) 131.05, 2. Porenta Marko (Ilirija) 126.55(1), 3. Pribošek (Ze. lezničar Lj.) 116.72, 4. Kustodič (Bgdi
105.55' 6. Šink (Zel. Kranj) 101 46;
stolp — moški- 1, Keber Milan, z Janovski Vladimir.
V reprezentanco sta za skoke z deske določena Keber in Porenta, za skoke s stolpa pa Keber in Janovski.
Med ženskami bo reprezentanca še sestavljena, v poštev pridejo Tutta tiiba Muraus Majda in Majer Cirila.
’	Jamar
Kako bomo stavili
ZA 31. KOLO »ŠPORTNE STAVE1 * 3
1. Dunaj — Zagreb, reprezentance. Avstrijski nogomet je v zadnjem letu dosegel take mednarodne uspehe kot nobeden drug v Evropi. Naj večji uspeh Avstrijcev v zadnjem tetu pa sta njihovi zmagi nad reprezentanco Škotske, ki so jo premagali najprej v Glasgowu, čeprav z minimalnim rezultatom, nato pa so Skoti doživeli katastrofo nedavno na Dunaju Sodeč po vseh njihovih uspehih v zadnjih letih so Avstrijci dejansko dokazali, da so med najboljšimi, če že ne najboljši nogometaši na kontinentu, z ozirom na to so izgledl zagrebške reprezentance zelo majhni, posebno še zaradi tega ker bo tekma na stadionu v Fratru Vendar moramo upoštevati, da so bili doslej Avstrijcem najnevarnejši nasprotniki prav zagrebški nogometaši, katerim najbolj med vsemi našimi ekipami odgovarja način igre »VVunderte-ama«. Spomnimo se ie na zmago Dinama na Dunaju, ki lo je dosegel predian skim kot sparmgpartner na trening tekmi avstrijske reprezentance, in igre našega državnega B moštva, ki so ga sesta-vljab v glavnem zagrebški igralci, z odgovarjajočim avstrijskim moštvom v Zagrebu, kjer sta igran neodločeno. Ker bo tudi tokrat sestavljalo reprezentanco Zagreba v glavnem moštvo Dinama, ki je sedaj na vrhu prvenstvene lestvice, se lahko zgodi, da se Zagrebčani vrnejo domov tudi brez poraza. Mi s tem računamo in zato predvidevamo neodločen rezultat X.
8. Partizan — Crvena zvezda. Beograjski In obenem državni derby kandidatov za naj višji naslov bo ena najzanimivej-ših teken letošnjega prvenstva, ki se vrstijo prav v zadnjih treh kolih med vodilno četvorko. Izid tega srečanja je tem težje predvidevati, ker sta oba nasprotnika doslej dobil po 7 prvenstvenih tekem, dočim so se 3 končale neodločeno Zato je predvsem upoštevati uspeh oz neuspeh obeh klubov v današnjih tekmah v Beogradu in Splitu. Ce pa poleg sedanje tor me obeh moštev in njihovih rezultatov •> zadnjem času upoštevamo, da je partizan ravno tako na domačem Igrišču odvzel eno točko vodilnemu Dinamu in da je Crvena zvezda tudi na gostovanju prejšnjo nedeljo v Splitu doživela poraz, bi moiali na vsak način dati prednost moštvu CDJA Zato Do po našem mnenju zmaga pripadla prvoimenovanemu moštvu m vpisali bomo številko I.
3. Spartak — Hajduk. Splitčani se po nedavnih zaporednih neuspehih prejšnjo nedeljo presenetili s pravkar omenjeno zmago nad Crven o zvezdo. To nam da slutiti, da so preživeli krizo In našli pravi sestav svojega moštva, ki se Je, precej spremenjeno, popolnoma obneslo Zato bi lahko s popolno gotovostjo pričakovali zmago gostujočega moštva, posebno če bo zmagalo še v današnji tekmi proti Partizanu. Toda ne smemo pozabiti na to, da so Spartakovcl nevarni na lastnem igrišču tudi najboljšim nasprotnikom Razen tega pa so med tednom priredili veliko presenečenje z zmago nad Vojvodino v Novem Sadu In dokazali, da je treba z njimi računati tudi ko Igrajo v gosteh. Današnji Izid tekme v Zagrebu nam bo to ali ono potrdil. ali pa je bila zmaga Subotičanov nad Vojvodjani samo slučajna in predvsem rezultat preutrujenosti domačega
moštva, ki Je v zadnjem mesecu na go- I bo moralo domače moštvo v tej
na vsak način zmagati, če se hoče še nada je potegovati za to članstvo, čeprav je Železnica i čuden nasprotnik, za katerega nikoli ne moremo z gotovostjo vedeti, ali bo zmaga aU izgubil, pa naj igra doma ah v gosteh Predvidevamo torej zmago Vardarja in vpisali bomo 1.
9. Velež - KVarner. Velež je slavil 3 zapoiedne zmage v zadnjih kolih, s či-mei se le uvrstil na drugo mesto v lestvici z naskokom dveh točk pred ostalimi kandidati za eno od dveh prvih mest. Kvamer pa igra s sptemenjljivo srečo: doma zmaguje, v gosten izgublja Mislimo, da se bc to ponovilo tudi toki at. Zaradi tega vam priporočamo, da slavite na Velet ln p rišete 1.
la. Budufnost — Rabotnički. Rabotnič-ki jt prejšnjo nedeljo spiavil z vodilnega po!o>aja svojega mestnega rivala m j lem dosegel »voj največji uspeh v letošnjem tekmovanju Pred tem pa v 7 kolin ni Izgubil nobene tekme ln je le i igral neodločeno; eno doma z Odiedo-dom. drugo v gosteh z Bokeijem Po tem o) lahko pričakovan, da bo tudi nadaljeval s to prakso Vendar moramo upoštevati, da je Budučnost najresnejši kandidat za prvo mesto in na domačem igrišču skoraj nepremagljiva, tudi ko je igrala v 1 ugr. Tako je med tednom doma premagala beograjskega Kadmčkega, ki <e te v zadmem času precej popiavii in postal eden najnevarnejših nasprotnikov V II ligi Ce torej Trtugiajčani zmagajo še v tej tekmi, bodo skoraj gotovo letošnji prvaki te lige Ml s tem računamo m zato vam prutoročamo, da vpišete številko L
U. Rudar — Zagreb. Sodeč po zadnjih uspehih Truoveljčanov na domačem igrišču in upoštevajoč, da jim je nasprotnik v tem krilu lažji od nekaterih, ki so jih doma premagali, računamo z gotovostjo na zmago Rudarja, ki ga bo uvrstila na ie višje mesic v lestvici, tako da mu bo zagotovljen obstoj v ligi še naslednje leto. rrepnčani smo, da se tega zavedajo tud: igralci Rudarja in bodo zato sigurno zmagan. Naša prognoza je torej 1.
18 RadnKM — Dinamo P. V tej tekmi dajemo prednost domačemu moštvu o rez pose on n Komentarjev že iz razlogov, ki srno Jih omenili pod točko to, posebno pa zato, ker menimo, da Dinamo v gpsteb ni nevaren nasprotnik. Z gotovost jo torej'predvidevamo zmago pr-voimenovanega in vpisujemo 1.
13. Bokelj — proteter Z. Bokelj doslej še ni dosegel nobene zmage in je doma igral neodločeno le trikrat. Čeprav tudi tokrat nima posebno močnega nasprotnika, vendar ne računamo, da se mu bo posrečil te četrti neodločen Izid na domačem Igrišču Zato vam predlagamo, da vpišete števt.ko 2.
li. Železničar B - Železničar S, rokomet Beograjčani so v zgornjem, Sarajevčani pa v spodnjem delu P^enstvene es^vice in jim zato, kakor tudi zaraai domačega igrišča dajemo prednost ter bomo vpisali 1.
15. Rabotnički — Mllicloner, rokomet.
Razlika med obema nasprotnikoma je precejšnja, ker se Mllicloner bon za prvo mesto. Rabotnički pa bo verjetno zadnji zato je očitna zmaga drugolmenova-nega, to je 1,
stovanju v inozemstvu ln doma odigralo kar 10 tekem Navzlic vsemu temu smo le prepričani v zmago državnega prvaka, čeprav z minimalnim rezultatom, kei sta mu iz te tekme nujno potrebni obe točki, če hoče ob svoji 40 letnici ponoviti lanski uspeh. Zato bomo stavili na zmago Splitčanov in vpisali 2.
4.	Mačva — Lokomotiva. S prepričiji vo zmago prejšnjo nedeljo nad Vojvodine, ki se kot novi član zvezne lige poteguje za najboljši plasma na lestvici takoj za vodilno četvorico, so Sabčan; ponovno dokazali, da so zasluženo, ne samo postal, član 1. zvezne lige, temveč da imajo namen v njej tudi ostati, in prav ta tekma oo d tem precej odločala če že ne dokončno. Zato bodo morali zagrebški železničarji napeti vse sile, da rešijo vsaj eno točko v Sabcu, če nočejo, oa b. prav oni prišli med najresnejše kandidate, ki boao morali letos preiti v nižji razred Toda kakor nam je znano 12 dosedanjih prvenstev, se je Lokomotiva nahajala večkrat v takem položaju, ki se ga je v odločilnem momentu popolnoma zavedala in vsakokrat nekaki »splavala«. Zaradi tega predvidevamo, da se to srečanje lahko konča, če že ne > njeno zmago, pa vsaj neodločeno X
5.	Sarajevo — Vojvodina. Čeprav so domačini izgubili prejšnjo nedeljo prot: največjemu tekmecu za naslov letošnjega prvaka s prepričljivim rezultatom in to še celo na domačem Igrišču — kjer so vedno nevarni, menimo, da se to v tej tekmi ne bo ponovilo, posebno, če upoštevamo zadnja dva neuspeha Vojvodine itar smo že omenili. Zato srno prepričani da bo obveljalo pravilo, da Sarajevčani ne puščajo iz rok na domačem igrišču niti ene točke, pa tudi proti močnejšim nasprotnikom od Novosadčanov in vam priporočamo, da v stavnem listu označite kot zmagovalca prvoime novano moštvo s številko 1.
6.	Tekstilac — Metalac. Varaždlnci sc nevarni le na lastnem igrišču, kjer so doslej zbrali vse točke razen ene v Kotom. Zagrebčani pa niso v gosteh dosegli še nobene zmage, vendar so že a tekme igrali neodločeno. Upoštevajoč te okoliščine in približno enako vrednost obeh moštev, se zna zgoditi, da se tudi ta tekma konča z delitvijo točk, na kai stavimo tudi mi tn vpisujemo X.
7.	Odred — Proleter O. Zadnji zapored ni uspehi Odreda posebno na domačem igrišču, so nas prepričali, da gostje ne morejo računati v Ljubljani niti na eno točko. — Ce k temu dodamo še to, da ima Odred z novimi igralci, ki bodo imeli pravico nastopa v drugem delu tekmovanja. namen nadoknaditi izgubljene točke v pomladanskem prvenstvu ter še vedno reflektira na vstop v I zvezno ligo. potem lahko, tie glede na nasprotnika, s popolno gotovostjo vpišemo v vseh kombinacijah številko 1.
8.	Vardar — Železničar. Vardap je v zadnjin dveh kolih doživel dva neuspeha na tujem 1n domačem igrišču, in sicer z enakim rezultatom. To ga je spravilo ne samo s položaja vodilnega moštva v prvenstveni lestvici, temveč tudi med klube, ki se vsi potegujejo vsaj za drugo mesto, kar bi jim prineslo članstvo med našimi najboljšimi klubi. Zato
ZVEZNA NOGOMETNA LIGA:
Nadaljevanje s 1, strani LESTVICA II. ZVEZNE LIGE
Budučnost
Velež
Vardar
Rabotnički
Radnički
Željezničar
Odred
Kvarner
Dinamo
Proleter O.
Rudar
Meta la c
Proleter Z.
Zagreb
Tekstilne
Bokelj
13
13
12
12
12
13
13
13
13
13
13
12
13
13
13
13
1
3
2
2
3
3
5
5
5
6 7 5
7
8 8
10
29:7
28:15
26:7
21:9
33:19
20:15
27:18
33:22
28:28
25:28
21:35
11:14
15:27
12:26
17:31
8:56
21
18
17
16
15
15
14
14
13
12
li
10
9
8
7
3
Tekma prejšnje nedelje v Skop lju Vardar : Rabotnički 1:2, je bila razveljavljena na pritožbo Vardarja, ker je Rabotnički dosegel drugi gol iz offsidea, ter bo ponovljena.
14., predzadnje pomladansko kolo nedelja, 17. junija: Tekstilac : Me talac, Odred : Proleter O., Vardar Željezničar, Velež : Kvarner, Bu dučnost : Rabotnički, Rudar : Za g feb, Bokelj : Proleter Z„ Rad nički : Dinamo.
Kvarner : Vardar 0:0
Proleter 0. : Metalac 1:8 (0:2) Rabotnički : Velež 2:1 (1:0)
Proleter Z. : Bud":?
4:1 (1:0)
Radnički : Tekstilac 7 : 2 (2 2)
Dinamo : Bokelj 9:1 (6:0)
MED TEDNOM:
Budučnost : Radnički 3:2 (2 : 1)


Igralci iz Kranja
najuspešnejši
Ljubljana, 10. junija. Danes je bil tu II. republiški tretjerazredni turnir v namiznem tenisu, ki ga je priredilo športno društvo Slovan.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Moške ekipe — finale: Železničar (Kr) : Železničar (Lj) 5:1.
Moški posamezno — finale: Božič :
Rebolj 3:1.
Moške dvojice — polfinale: Hlepš, Ferluga : Božič, Ulčar 2:1, Rebolj, Kovačič : Kamnikar, Oblak 2:1.
Finale ni oil odigran zaradi pomanjkanja časa. Na tekmovanju si je osvojil prvo mesto Železničar iz Kranja s 57 točkami.	Rebolj
Kako je s slovenskim vvateroolom?
Slovenska nogometna liga
V VI. kolu prvenstva Slove ulje v nogometu je Gregorčič nepričakovano odvzel Korotanu dia-goceno točko, vendar so se Kranjčani, ki so igrali eno tekmo manj kljub temu povzpeli n. prvo mesto v lestvici. Po 9 točk imajo, poleg Korotana še Nafta, Kladi-var in Branik, ki je izbo jeva: tesno zmago nad Muro. v Ljubljani sta igrala Krim in Triglav Tekma je bila nezanimiva, vendar so bili Krimovci nekoliko boljši. Ostala moštva so bila prosta. Rezultati so tile:
Branik : Mura 1 : 0 (0:0)
Celje, 10. junija, Prekmurci so privabili tudi danes na stadion Železničarja okrog 2200 gledalcev. I^ra ni bila lepa, toda napeta in precej ostra. Sodnik Gvardijančič iz Ljubljane je, imel polne roke dela Gostje so tehnično pokazali več od Branika, ki pa je imel več priložnosti, zlasti v II. polčasu, za dosego golov. Manjka pa mu strelcev. Dve točki je rešila domačinom požrtvovalna obramba. Edini gol je dosegel zaradi napake vratarja Mure v 35 mi-nutFdrugega polčasa Pocajt. Po poteku igre bi zaslužila Mura vsaj neodločen rezultat. Tekmo je motil dež.
Odred : Železničar 4 :1 (1 : 1)
Ligaško moštvo ljubljanskega Železničarja je prosto nedeljo izkoristilo za prijateljsko tekmo z rezerv, moštvom Odreda. Srečanje je bilo včeraj na stadionu Železničarja v Šiški. V prvem polčasu je Železničar igral dobro, po odmoru pa s spremenjeno postavo ni mogel več uspešneje zoperstavljati boljšemu nasprotniku. Sodil je Erlih iz Ljubljane.
GREGORČIČ : KOROTAN 1 : 1 TRIGLAV : KRIM 0:2 (0:1)
Kakor za nogomet, tako se govori tudi o ivaterpolu, da Slovenci nismo za ta šport. Res je, da zaenkrat Slovenci še nismo imeli dobrega moštva v ivaterpolu, toda verjetno zato, ker do danes še ni bilo trenerja, ki bi znali igralce priučiti pravilnega sistema igre. Osnova je prav gotovo biti dober plavalec in iznajdljiv v vsakem trenutku. Danes imame štiri moštva, ki skušajo s sistematičnim delom nekaj doseči Ljubljanska Ilirija je zastopana v II zvezni ligi V slovenski ligi pa se bore za najboljše mesto ljubljanski Železničar, mariborski Polet in Bled.
Kdo bo zastopal Ilirijo?
Belič, Dular, Janež (vratarji), Jamnik, Lubej, Oman, Šifrer (branilci), Hafner, Frič, Loos, Tomažič, Kušej, Košak, Hribar (napadalci). To so igralci prvega in drugega moštva, kajti Ilirja bo nastopala tudi v slovenski vvaterpolo ligi. Kdor bo nastopal v prvem moštvu, ne bo smel zastopati kluba v republiški ligi. Trener je naš znani plavalec in vaterpolist Frič.
Komu je namenjena plavalna šola
V eni izmed zadnjih številk »Poleta« je bilo omenjeno, da organi-
zira PK Ilirija plavalno šolo. Namenjena je i mladini i starejšim ljudem, ki še ne znajo plavati. Istočasno se bodo v tej šoli dobri plavalci izurili za reševalce. V reševalnem tečaju bo sodelovala tudi milica, gasilci in vojska Vse tečaje bodo vodili predvsem aktivni tekmovalci Ilirije, ob koncu tečaja pa bodo vsi tečajniki nastopili v posebnem tekmovanju. Sola je torej namenjena predvsem oni mladini, ki še ne zna plavati, da si pridobi osnovno znanje, kajti šele takšne plavalce lahko potem sprejme trener, ki jih bo 'izpopolnjeval v vseh finesah do višje stopnje.
Telovadni dom v Radečah služi svojemu namenu
Telovadno društvo Radeče se je z vnemo lotilo popravila od okupatorja porušenega doma. Premagati je moralo mnogo težav, zlasti pri nabavi materiala V tem prizadevanju je društvu velikodušno priskočila na pomoč Zora Pergarjeva z darovanimi električnimi stikali in žarnicami, ki jih iz društvene blagajne ni bilo mogoče nabaviti.
Naroeaite se
na ..POLET"!
Koliko časa bomo na boksarskih tekmah še slišali,
„«1 BORBO BREZ BORBE"
O rezultatu boksarskega srečanja v okviru slovenske lige med ljubljanskim Triglavom in mariborskim Boletom smo poročali preteKlo nedeljo. Nismo pa pisali o dveh stvareh, ki so po našem mnenju prav tako važne kakor rezultat.
Triglav je izgubil dve borbi brez borbe (!?). To se je zgodilo zato, ker v srednji in poltežki kategoriji nista nastopila Ažman (ki je bil pred kratkim operiran) m Preželj (ki ga ni bilo z Jesenic) Zboli lahko vsakdo in tudi zadržan je lahko prav vsak športnik. Toda zakaj Triglav ni postavil v ring svojih rezerv? In ali rezerve v srednji in poltežki kategoriji sploh ima?
Povprašali smo funkcionarja boksarskega kluba in zvedeli da za Triglav lahko v srednji kategoriji boksa samo Ažman, v poltežki pa samo Preželj. Res je da je problem težkih kategorij
Trda preizkušnja naš?h boksariev
Dne 15 t. m, bo na Dunaju mednarodno boksarsko srečanje med jugoslo vansko in avstrijsko reprezentanco Na predlog zveznega kapetana Tihomirja Papiča je bila na seji Boksarske zveze Jugoslavije določena naša reprezentanca, ki bo izgledala takole, muš ja: Paljič, bantam: Srdanovič, peresno lahka: Redil, lahka: Stefanovič, po.l-welter: Hladny, vvelter: Trcjkovič, pol srednja: Konig, srednja. Stojnov, pol-težka: Sojič. težka: Krizmanič. Reprezentanco bodo vodili zvezni kapetan Papič, Sremački in trener Stevan En gelbreht. Zanimivo je, da v moštvu niso ,■ Sovljanski, Golič, Bulat in Le-kovič, torej boksarji, ki so sodelovali na evropskem prvenstvu in od katerih je Lekovič osvojil drugo mesto. Zvezni kapetan Tihomir Papič je dal to-le pojasnilo:
»V Milanu smo hoteli pokazati lep. čist in tehnično visok boks. Boksarji, ki so nas zastopali na evropskem prvenstvu, so bili po večini odlični tehničarji, toda brez potrebne ostrine Srečanje z Avstrijo pa ima drugačen
TELOVADBA
Novo mesto, 10. junija. Včeraj po poldne je TD Novo mesto priredilo 1 nirsko telovadno akader obsegal 13 telovadnih točk. Najbol ugajale starejše pionirke
švedski klopi. Postavili
pionirsko telovadno akademijo. Program ' . nKcpcral 13 telovadnih točk. Najt
vajami na so se tudi sta rejši pionirji s parterno gimnastiko in dobro izvajanimi preskoki preko Šved ske omare. Program je dopolnila orodna vrsta članov in mladincev TD Tabor i/ Ljubljane, ki je nastopila na drogu ir. bradlji ter v parterni gimnastiki.
Otvoritev novega telovadišča za Bežigradom
bilo otvor-
V soboto, dne 9 jumJa Je h ,,	,
j eno novo letno telovadišče za bežigrajsko šolo, kar je bilo Združeno z javnim telovadnim nastopom TD Bežigrad s po -e.io>f«d os un rnepavodmi oujoi qo II EuofBJ Aaisnjp LjiupeAOiat	otijou,
kali na telovadišče vsi telovadeči.
Prt celotnem sporedu s,mo opazili, da so ženski oddelki pokazali lepšo izvedbo, boljšo disciplino, skratka več pozornosti za strumnost m lepoto nasto-panja kot moški oddelki Nekatere vrste so prikazale pri vajah na orodju prav lepe sestave, predvsem tekm°X?' ' rf,Lf se za republiške tekme temeljito pripravili in dosegli prav vidna mesta. Najlep. vtis so napravili pionirji v sedmi točki in mladinke v enajsti točki sporeda, kei proste vaje pionirjev ne pridejo skupinsko tako du izraza, ker so le malo pretežke Pri nastopu so sodelovali tudi cia-ni TD Ježica in to z začetniki, kar je hvalevreden primer, ter pokazali viden napredek, kar smo opazili tudi na mestnih in republiških tekmah.
Ves spo-ed je bil končan v poldrugi uri in je organizacija prireditve hitro potekala. Gledalcev je bilo okoli 20J, skupno pa je nastopilo okoli 250 telovadcev.
značaj. Tu je treba zmagati, to se pravi, da so bolj važne točke, kakcu pa lepota boksa.«
Polet : Mladost 14 : :4
M ribor, 10. junija. Gostovanje medji murskih boksarjev ni dalo posebno dobrega športa. Zdi se, da oba kluba prezgodaj pošiljata svoje tekmovalce v ring, še predno so primerno pripravljeni za : ežke na e. Zato tudi že po L kolu fizično odpovedo, poleg tega pa tudi tehnično ne zadovoljujejo. Več trenin ga pod dobrim vodstvom, pa manj, to da kakovostno boljših nastopov!
po vsej državi enak. da je le malo »težjih« ljudi ki se bavijo z boksom-Vendar pa menimo, da Di vsaj Triglav, ki ima trenutno najmočnejše boksarsko moštvo v Sloveniji, lahko našel v Ljubljani vsaj nekaj boksarjev, ki bi se borili v težjih kategorijah.
Mnogokrat se je tudi pisalo in govorilo. da se naši boksarji ne znajo dobro boriti v borbi od blizu. Eden izmed vzrokov za to so bili sodniki, ki so neprestano klicali svoj »brek« tudi takrat, ko to ni bilo potrebno. V pravilih je zapisano: dokler boksarji v borbi od blizu delajo to se pravi, da udarjajo, sodnik ne kliče »brek«, ampak ju loči šele takrat, ko se eden oklepa drugega. In kljub temu. da je bilo o tem že mnogokrat govorjeno, je sodnik Orešič neprestano sekal borbo z večnimi in nepotrebnimi »brek«.
Avstrija : Jugoslavija 1 :0
Dunaj, 10. junija Danes je bila na Dunajv odigrana mednarodna tekma v hockeyu na travi med reprezentancama Avstrije in Jugoslavije, v kateri so zasluženo zmagali Avstrijci z rezultatom 1:0 (1:0). Gol so dosegli že v 2 minuti igre. Jugoslovansko moštvo je igralo v začetku nesigurno ter šele v II. polčasu zaigralo boljše. Najboljše je igral jugoslovanski vratar Ska-rica, dobra pa sta bila tudi desni krilec Miletič in desni branilec David-
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA Lokomotiva : Rabotnički, Skoplje 16:2 Borac : Rabotnički, Skoplje 12:1 (8:1) Železničar : Crvena zvezda 6:3 (2:2) Milicionar : Železničar, Sar. 15:5 (8:2)
Dobri mednarodni rezultati v začetku atletske sezone
V okviru proslave 50-letnice ustanovitve atletske zveze Nizozemske je bilo v Amsterdamu veliko mednarodno tekmovanje, na katerem sta dosegla najboljša rezultata Fanny Blankers-Koen z 10.8 na 100 y in Wint (Jamaica) s 47.3 na 400 m. Rezultati: ženske — 80 m ovire: Blankers-Koen 10.8, Foulds 11.2; moški — 100 m: Mc Bailey (A) 10.6, Lammers 10.9, 200 m: M c Bailey 21.5, Lammers 22.2, 400 m: Wint
(A)	47.3, de Kron 48.1, 800 m: Parlet (A)
1:55.4, 1500 m: Beckett (A) 3:56.8, Chata-way (A)	3:57.0, Iiarting 3:58.6,	3000 m:
Theys (B) 8:53.4, 110 m ovire: Brekman
(B)	15.1, Hildreth 15.1, palica: Scheurer (S) 4.10 m.
Nova izraelska rekorda sta postavila Tabok z 10.7 na 100 m in Silberger s 14.04 m v troskoku.
K a taja in Olenius sta skočila ob palici 4.10 m, čeprav je sezona na Finskem šele v začetku, najboljši med vsemi pa je vsekakor rezultat Solni Nikinena 71.94 m metu kopja. Nikinen se je že lani z metom 69.82 m približal 70-metrski meji, z letošnjim rezultatom pa se je že uvrstil na 11. mesto med najboljše finske metalce kopja vseh časov.
Evropski prvak v metu krogle Gunnar Huseby je začel sezono z metom 16.30 m.
Na Madžaskem so bili na enem prvih večjih tekmovanj doseženi naslednji rezultati — 200 m: Szebeni 21.9, 800 m: Ba-kos 1:55.8, daljina in višina: Foldessy 7.15 in 1.88 m, palica: Hommonay 4.10 m, 400 m ovire: Lippay 54.4, kladivo: Bony-hadi 52.65 m.
Nov bolgarski rekord 14.32 m v troskoku je postavil Dagorov v Sofiji.
Tudi Nemke obetajo v nastopajoči sezoni mnogo z ozirom na prve rezultate — 100 m: Sander-Domagala 12.1, Pedersen 12.2, Stumpf 12.5, 80 m ovire: Sander-Domagala 11.6, Seonbuchner 11.9, višina: Buhtz 1.56 m, Gerschler in von Buchholz 1.55 m, daljina: Secmbuchner 5.40 m, krogla: Stumpf 13.02, k'opje: Muller 43.60 m.
Avstrijec Pilhatsch je skočil v višino 1.95 m, Turner pa je vrgel disk 45.63 m.
IZ ZSSR poročajo o naslednjih rezultatih — 100 m: Sanadze 10.5, Suharev 10.7, BOO m: Modoi 1:53.2. 1500 m: Suslov 3:53.2, Patajkin 3:55.4, 5000 m: Popov in Kazan-cev .14:51.2, 10.000 m: Semenov 31:08.4, Va-nin 31:12.0, 400 m ovire: Iljin 53.9, krogla: Grigalka '6.01 m, kopje: Valjman 67.29 m; ženske, kopje: Zibina 51.45 m.
Nov portugalski rekord 42.8 je postavila v Lisboni štafeta 4x100 m. Alcide je dosegel 14.37 m v troskoku	x 1-4
rekord 14.34 m v isti stavil Simon.
V Parizu so bili na srečanju med domačima kluboma Puc in Racing doseženi naslednji rezultati — 100 m: Guillon 11.0, 200 m: Goudeau 22.1, 400 m: Pugh 48.0, Carral 49.4, 800 m: El Mabrouk 1:51.4. Bel-legarde 1:54.5. 1500 m: El Mabrouk 3:55.6, Mimoun in Vefling 3:57.0, 5000 m:	Mi-
moun 14:55.4, 400 m ovire: Elloy 54.9, 3000 metrov zapreke: Chesnenu 9:32.6, palica: Sillon 4.15 m, troskok:	Epalle 14.10 m
disk: Maissant 47.88 m, 4x100 m: Puc 42.9. Racing 43.9, 4x400 m: Puc 3:18.8, Racing
Nov angleški rekord 16.57 m v metu krogle je v okviru pokrajinskega prvenstva Anglije t postavil Savidge, ki je s tem izboljšal* dosedanji službeni rekord za 74 cm in obenem dosegel najboljši letošnji rezultat v Evropi.
Nizozemec Sli.ikhuis je nastopil v ameriškem mestu Komptonu v Californiji v teku na 1 miljo, kjer je prispel na cilj tretji z rezultatom 4:10.0 za zmagovalcem Mc Millenom 4:09.0 in Švedom Holmber-gom 4:09.6. V teku na 880 y je favorita Whitfielda na progi z nepravilnim pre-
'■'!pwL
hitevanjem oviral Barnes, iti je zmagal z 1:50.1, vendar je bil le-ta diskvalificiran, tako da je zmagal Chambers z 1:51.2 pred Whitiieldom in Watersom. Ostali rezultati — 100 y: York 9.7, 120 y ovire: Attlesey 13.7, krogla: Fuchs 17.61 m, kopje: Miller 69.71 m.
Na raznih tekmovanjih v ZDA so bili doseženi naslednji rezultati: Ohio — 100 in 200 y Cofley 9.7 in 21.1, 440 y: Mc Ken-ley 46.4; California — 100 y; Blackburn 9.5, 440 in 880 y: Whitfield 47.7 in 1:56.1, palica:	Richards 4.51 m, disk:	Doyle
50.07 m; New York — 440 y: Maiocco 47.9, 880 y: Foster 1:56.7, višina: Webb 1.99 m, krogla in disk: Fuchs 16.85 in 49.94 m.
Dskoku. nov španski disciplini pa je po-
Dauthulle : Villemain neodločeno
V	Parizu sta se srečala najboljša pro fesionalna francoska boksarja srednje kategorije Laurent Dauthuille m Robert Villemain. Dvoboj se je končal v 10. rundi neodločeno. To je bilo tretje srečanje med obema boksarjema. Pri prvih dveh je zmagal Villemain.
Italijan Magni zmagovalec XXXIV. uho d’ lialia
V	nadaljevanju koiesaratte uiiae okoli Italije so v pusamezmn etapan zmagan. 15. mapa, Brescia- V enezia, ibd ttm: 1. van Steenoergen (BJ, 2. Bevuacqua, i. Leom,
4.	con te, o. tirasora, 6. ivtenuu, vsi 5,ui:«s,
tik za njimi pa vsi ostau dirkači; 16. etapa, Venezia-Trst, 180 km:	i. Frosini
s;82:10, 2. Kubier (S), 3. Pauovan, 4. Grossu, 5. Magni, 6. Albam, vsi 4;32:lo, 17. etapa, Trsr-Coitina d Ampezzo, 2o5 km:
1.	BoDet (F) in 2. F. Coppi, ona 7;24:Uj,
3. Magni 7;24:38, 4. Banan in 5. Roma, oba 7:25:40, 6. Kubier, 7. van Steenoergen, 8. Fornara, vsi 7;28:U9; 18. etapa, Gortina d’Ampezzu-Boizano, 244 km:	1.
F. Coppi, 2. Kubier, 3. Koblet, 4. Rossello,
5.	Sanmbeni, 6. Astrua, vsi 7;22:18 (povprečno 32,882 km na uro), 19. etapa, Bolzano—St. Moritz, 165 km: 1. Kobiet S;39:u9,
2.	Kubier. 3. Bartali, 4. van Steenbergen, 5. Rosselu, 6. Coppi, 7. Bobet, 8. Magni vsi 5:43:49; 20., zadnja etapa, st. Moritz— Milano, 175 km: 1. Bevilaequa, 2. Magni,
3.	Conte, 4. Leoni, 5. Logli, 6. Corrieri, 7. Pinarello, 8. Salimbem, 9. Bartali, vsi 5;11:34 (povprečno 33.180 km na uro); za temi so vsi ostali tekmovalci privozili na cilj v skupini. V skupnem plasmanu je zmagal Fiorenzo Magni (I) z 121 ;11:37, 2. van Steenbergen (B) 121;13:23, 3. Kubier (S) 121:14:13, 4. Fausto Coppi 121;15:41, 5. Astrua (oba I) 121:15:44, 6. Koblet (S) 121;17:42, 7. Bobet (F) 121;20:42, 8. Padovan 121;26:18, 9. Rosselo 121;26:26, 10. Bartali 121:32:42 ( vsi I).
Kolesarji Poredski, Osrečki, Solinar, in Milivoj Bet bodo nastopili 20. junija v kriterijski kolesarski dirki okrog dunajskega Rathsiusa, 1. julija ne cestni dirki Dunaj- -Melck (160 km), še isti dam pa na stadionu v Fratru.
Urugvaj: Brazilija v nogometu
Dvoboj med Urugvajem in Brazilijo se nadaljuje. Prvak države Rio de Ja-neiro, Vasco da Gama, v katerem igra šest reprezentantov, se je srečal dvakrat z urugvajskim prvakom Penarolom, ki ima v svojih vrstah 7 igralcev reprezentančnega moštva svetovnega prvaka. Rezultati: Vasco da Gama je zmagal v Montevideu 3:0, v Maracani pa 2:0.
Angleško profesionalno moštvo Sunder-land je v svojem prvem nastopu na gostovanju v Avstriji izgubilo na Dunaju 1:5 z Rapidom.
Na gostovanju v Danski je angleško nogometno moštvo Manchester United igralo neodločeno 2:2 z reprezentanco Kodanja, nato pa je premagalo Odensee 4:1.
lekma stoletja“
KONČALA NEODLOČENO
Nobena mednarodna tekma doslej še ni privabila na Stadion ob Tyrševi cesti toliko gledalcev, kot današnja tekma med novinarji in gledališkimi igralci. Vhodi na Stadion so bili tako zatrpani, da sta morala dva inozemska novinarja skočiti celo s padali na igrišče in sta padla točno na glave gledalcev, potem ko sta dodobra oskubila drevje okoli tribun. Z letala so morali vreči tudi rezervno žogo (prvo je namreč predrl Don Kihot s svojo sulico).
V prvi tekmi, kjer so igrali tisti, ki pravijo, da se razumejo na žogobrc, so
Zvezna odbojkarska liga
Krim in ljubljanski Železničar najboljša
Ljubljana, 10. junija. Današnjo nedeljo se je končalo spomladansko prvenstvo zvezne odbojkarke lige V zapadni skupini sta tekmovala med moškimi vrstami Krim in Železničar iz Ljubljane, Polet in Kovinar iz Maribora, Krka iz Novega mesta, Lokomotiva in Mladost iz Zagreba ter Mladost iz Čakovca.
Od vseh moštev so bili prav go ovo najuspešnejši igralci ljubljan kega Krima, ki so v vseh tekmaI inagali. Njihova ekipa je bila po ulajena s tremi mladinci, ki si e izvrstno znašli med starejšim gralci. Igralci so pokazali v vseh e k mah lepo homogeno igro in bil anesljivi, tako na mreži kakor tud . igri v polju. Vsi so si pridobil Higatih izkušenj za jesenski de ekmovanja, ki bo prav gotovo š< animivejši in borbenejši.
Ljubljanski Železničar ni poka z.al vidnega napredka. Moštvo št li vigrano, podajanje jim dela šc velike preglavice, skratka, posve iti bodo morali vso pozornost do učenemu sistemu igre. Od zagreb kih ligašev je bila prav gotovi lajresnejši tekmec Krimu Mladost ki je lahko po znanju in borbe icsti povsem enakovreden tekmec '.magovalcu spomladanskega dela hokomotiva je znatno slabša. Če irav so v polju zelo požrtvovalni ljihova igra na mreži zaostaja Tolet je pokazal v začetku nestalni ormo in slabo igro, proti koncu ekmovanja pa se je njihova kva liteta dvignila. Kovinar in Krka. ki sta nova člana zvezne lige, se ned seboj razlikujeta. Krka je napredovala, Kovinar pa ni poka zal vidnega napredka. Mladost iz J akovca pa se po kvaliteti nikakor :ie more meriti z ostalimi ligaši
Med ženskami so se predvsem idlikovale igralke ljubljanskega Železničarja. Završnikpva, članica
državne reprezentance, je vnesla v moštvo borbenost, njena prisot-lust v moštvu pa je pripomogla la so se tudi ostale članice kvali etno dvignile. Najhujšo preizkuš njo so imele v Mariboru s Poletom n Železničarjem, vendar jim je i spelo obe tekmi odločiti v svojo korist. Krim z novimi igralkami ni ispešno posegel v borbo za vid nejše mesto. Moštvu primanjkuje -ako tehničnega, kakor tudi tak ‘ičnega znanja. Polet je pokaza ibičajno formo s prejšnje sezone Železničar iz Maribora pa je na nredoval:	Od zagrebških moštev
r>a je prav gotovo Mladost znatni boljša od Lokomotive, ki si je v celotnem tekmovanju komaj priborila 2 seta.
LESTVICA ZVEZNE ODBOJKARSKE LIGE
ŽENSKE
Železničar Lj.
Polet
Krim
Mladost, Zgb. Železničar, Mor. Lokomotiva, Zgb.
Krim
Mladost, Zgb. Polet, Mrb. Lokomotiva, Zgb. Železničar, Lj. Krka
Kovinar, Mrb. Mladost, Čakovec
5 5 5 5 5 5
MOŠKI 7 7 7 7 7 7 7 7
7
0
1
3
3
3
5
0
1
3
3
4
5
6
0 7
15: 4 13: 5 9:11 9:11 10:12 2:15
21: 2 18: 3 12:11 12:15 12:12 11:17 6:19 7:21
Moški: Železničar Lj. : Lokomotiva 3:0 Mladost : Krka 3:0 Krim : Lokomotiva 3:0 Polet : Kovinar 3:1
Zenske: Železničar Lj. : Lokomotiva 3:0 Krim : Lokomotiva 3:0 Polet : Železničar Mrb. 3:1 ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA moški: Železničar : Zanatlija 3:1 Crvena zvezda : Partizan 3:2
\
Republiška odbojkarska liga
Ljubljana, 10, junija. Tudi v repub liski odbojkarski ligi je bilo danes kon dano tekmovanje v spomladanskem delu. V ljubljanski skupini sta bili odigrani dve tekmi in sicer Ilirija : Ljubelj in Železničar II. : Prešeren. V tej skupini si je osvojil 1. mesto Kamnik, ki je prav gotovo najboljše moštvo ljubljanske skupine. V mariborskem delu pa je Mežica premagala Fužinarja iz Guštanja. najresnejšega tekmeca za osvojitev 1. mesta. Po današnji zmagi si je Mežica priborila prvo, Fužinar pa 2. mesto v mariborski skupini,
ILIRIJA : LJUBELJ 3 : 2 ŽELEZNIČAR II. : PREŠEREN 3:1 ŽELEZNIČAR (Mrb) : BETON (CELJE) 3:2 MEŽICA : FUŽINAH 3:0 SLOVENJGRADEC : KOVINAR 3
zmagali igralci z rezultatom 3:1. Zvezni trenerji, ki so tekmi prisostvovali, so odkrili dva nova talenta: operna pevca Francia, ki je zabil dva-, in Lipuščka, ki je dal en gol. Mednarodni sodnik Kos je svojo nalogo še kar dobro opravil.
Tudi druga tekma je potekala čisto v redu. Bilo je samo nekaj incidentov: enemu so morali dajati umetno dihanje, opica je pobegnila z žogo, novinarski vratar je omedlel, ko se je Don Kihot pripravljal streljati enajstmetrovko. pa so ga z žgečkanjem kmalu obudili. Na njegovo mesto je stopila raca, ker novinarji niso imeli rezerve, Don Kihotu so morali zaigrati žalno koračnico, ker ga je od veselja nad zabitim golom zadela srčna kap. Sodnik je moral zbežati, ker so mu novinarji preveč otipljivo dokazovali, da slabo sodi. Igralski branilec- se je izdatno krepčal in je začel peti Krajnčičevega Jurija, njegova žena pa, ki je bila nad njegovo neumnostjo, to je žogobrcem, do skrajnosti ogorčena, -ga je popolnoma natrkanega z metlo nagnala z igrišča. In še mnogo takih stvari je bilo. Gledalci jih pa po večini niso mogli videti, ker so tisti preveč goreči vdrli na igrišče in ga zasedli najmanj polovico
Sodnik, ki je srdito borbo dobro vodil s kravjim zvoncem, je bil dober. Samo igralci niso bili z njim zadovoljni — kakor običajno. V splošnem pa, vsi so svojo nalogo dobro izvršili, večje hitrosti pa od njih nabilo zahtevati
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA. — Zadnje 24. kolo: Rapid: Wr. Neustadt 7:1, Sportklub : Flondsdorl AC 7:5, Uustria : Admira 0:4, Vienna : Wacker 3:1, Elektra : LASK 2:1, Sturm : FC Wien preložena. — Lestvica:
Rapid
VVacker
Austria
Sportklub
Vienna
FC VVien
Admira
Sturm
FAC
LASK
Vorvvarts
VVr. Neustadt
Elektra
24
24
24
24
24
23
24
23
24 24 24 24 24
133:40
100:38
89:49
73:52
56:58
41:45
66:50
43:70
53:72
25:62
34:64
45:74
31:115
ITALIJA. — Predzadnje 37. kolo: Nova ra : Atalanta 1:1, Sampdoria : Bologna 7:2, Pro Patria : Como 1:0, Roma : Fio-rentina 3:0, Triestina : Genoa 0:0, Torino : Inter 2:1, Padoa : Juventus 0:1 Milan : Lazio 1:2, Palermo : Lucchese 1:0, Napol! : Udinese 2:1. — Lestvica: Milan je s 60 točkami že osvojil naslov letošnjega prvaka Italije. Sledijo: Inter 57, Juventus 52, Lazio 46, Fiorentina 43 točk itd.
ŠVICA. — 25. kolo: Locarno : Belin-cona 0:1, Lausanne : Cantonal 2:2, Basel : Chiasso 6:2, Chaux de Fonds : Ser-vette 2:1, Ztirich : Young Boys 6:2, Gren-chen : Young Fellows 2:2. — Lestvica: Lausanne 34, Chaux de Fonds 30, Chiasso 29 točk itd.
Belgija : Španija 3:3 (1:1)
Bruselj, 10. jun. Nogometna tekma med reprezentancama Belgije in Španije se je da>ies tu končala neodločeno 3:3 (1:1). Tekmo je sodil italijanski sodnik Gamba.
ATLETIHA
Maribor, 10 junija. Atletski klub Železničar iz Maribora je na svojem stadionu ponovil tekmovanje, ki je prineslo nekaj prav dobrih rezultatov, pa tudi nov mariborski rekord v skoku v daljino za ženske. Odličen je tudi uspeh mladinca Markeša, ki je s seniorskim kladivom dosegel daljavo 41,91 m, Sodnik iz Litije pa je šest kilogramsko kroglo vrgel 13.16 m.
Prvo kolo
republiške atletske lige
Celje. 10. junija. Danes popoldne se je začelo v Celju I. kolo republiške atletske lige, na katerem so nastopili člani domačega društva, izven konkurence pa tekmovalci, ki bodo morali nastopiti v Ljubljani ter državni rekorder v metu krogle Sarčevič.
TELNICNI REZULTATI:
Moški: 100 m: Hvala, Hribar 11.9, '400 m: Hvala 56.8, 800 m’: Prelog 2:08.2 5000 m: Petan 19:02.4, 4 krat 190 m: 57.5, višina: Hohnjec 165 cm, daljina: Pristošek 5.38 m, skok ob palici: Peterka 2.73 m, krogla: Polutnik 12.12 m, disk: Peterka 39.93 m, kopje: Zerajič 40.62 m. Točke: 11,764.
Izven konkurence: 100 m: Mljač, Pet-tauer 11.8, višini: Urbajs 170 cm. troskok: Zag’orc 13.87 m, krogla: Sarčevič (CZ) 14.93 m, disk: Žerjal 46.22 m, kopje: Rojc 48.58 m. kladivo: Žerjal 52.39 m, Jančič 40.66 m
Žerjal (Kladivar - Celje) se je danes z metom 52.39 spet precej približal slovenskemu rekordu,	\
Zenske: 100 m: Salamon 14 2 800 m: Uršej 3:02.8, 4 krat 100 m: 57.6,’ višina: Gradišar 135 cm, daljina; Salamon 4.30 m, krogla: Kač 8.80 m, disk: Kač 29.09 m kopje: Verdnig 24.1.; m, Točke: 7.149-
Izven konkurence:	800 m:	Grabar
2:33.1, višina: Knez 151 cm (!), krogla: Jezernik 10.41 m, disk: Medveš 30.64, Knez 30.63 m, kopje: Železnik 27.28 m.
Zagrebški rokometaši v Avstriji
Zagrebški rokometaši v Avstriji. Na mednarodnih akademskih športnih igrah v Gradcu j‘e reprezentanca zagrebške univerze v rokometu premagala repre-
saj je večina igralcev že prekoračila I zentanco Innsbrucka 5:3, reprezentanco polovico stoletja.	univerze z Dunaja pa s 5:2.
Kamnik	5	5	0	15:5
železničar II.	5	4	1	13:4
Ilirija	5	3	2	10:12
Krim II.	5	2	3	10:9
Prešern	5 14	7:12
Ljubelj	5	0	5	2:15
V mariborski skupini pa je vrstni red naslednji: I. Mežica, 2. Fužinar, 3. železničar (Mrb), 4. Beton, 5. Slovenj-gradec, 6. Kovinar.
ELAM, tovarna športnega orodja
v Zgoši, p. Begunje na Gorenjskem, vam lahko takoj dobavi po označenih cenah franko vaša izkladalna železniška postaja:
Odskočne deske za skoke v vodo, izdelane po olimpijskih predpisih, iz najboljše resonančne smreke
Prečke za drogove z nsadnim nastavkom in zatikom, primerne za šole in podeželska telovadna društva Odrivne deske, švedski mode! iz odličnega jesenovega lesa, delno prožne Ročke za dviganje s težo 150 kg, ki se lahko poljubno zmanjša
ELAN, TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA ZGOŠA, p. BEGUNJE
po din	4.917
po din	1.391
po din	702
po din	10.702
WS§8
Strai
Cm USkarnt .Slovenskega poročevalca. » L)uDI)am - LX1 govorni uren n m Igor PreSern - Uredništvu » uprav* Ljubljana, Likom rjeva ulica - Vele ton 33-80 ob nedeljah popoldne 65 23 de 26. Čekovni račun uprave SL 602-90331-0 = Celoletna naročnica 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din. " *
OŠtiJttllfcrfpNig