list slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Dally in the United Slates. ItturJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3-3878 NO. 161. — STEV. 161. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, JULY 12, 1935. — PETEK, 12. JULUA 1935. VOLUME XLin. — LETNIK YT.TTT ITALIJA JE NEPOPUSTLJIVA V SVOJIH ZAHTEVAH VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV BO PODPIRALA VSAPRIZADEVAN JA ZA OHRANITEV SVETOVNEGA MIRU V Londonu se vrče važne konference. — Italija se izgovarja, da hoče odpraviti suženjstvo v Abesini-ji. — V Afriki je baje že nad stotisoč italijanskih vojakov. — Francoski in angleški poslanik pri državnem tajniku Hullu. Laško časopisje dovoljeno v Jugoslaviji WASHINGTON, D. C., II. julija. — Ameriški državnik tajnik Hull je pozval danes v državni department angleškega poslanika Lindsaya in francoskega poslanika de Laboulaye ter ju vprašal, kako napredujejo mirovna prizadevanja Francije in Anglije z oziroma na italijansko-abesinsko krizo. Konferenca je sledila brzojavki iz Londona, da nameravajo spraviti v ospredje dvajset let staro italijansko-angleško-francosko pogodbo, ki določa nedotakljivost Abesinije. Ameriški državni tajnik je rekel, da bo Amerika podpirala vse napore za ohranitev svetovnega miru s posebnim ozirom na mir v Afriki. Hull je povedal poslanikoma, da je prejšnji dan neformalno konferiral z italijanskim poslanikom Rosso. Opozoril ga je, da je Italia podpisala Kellogg-Briandovo pogodbo ter se s tem obvezala, da se ne bo poslužila vojne kot sredstva za uravnavo mednarodnega spora. 1? LONDON, Anglija, 1 I. julija. — Diplomati razpravljajo o novih predlogih za poravnavo italijan-sko-abesinskega spora. Predloge je stavil italijanski poslanik Dino Grandi. Sprejem teh predlogov bi odvrnil vojno, toda s tem bi bil tudi konec neodvisnosti Abesinije. V splošnem so italijanske zahteve naslednje: Italija naj bi dobila v ozadju med Eritrejo in italijansko Somalijo in med abesinskimi provincami zono, v kateri bi imela Italija popolno politično kontrolo. Za to zono naj bo še nova zona pod italijanskim vplivom, v kar mora Abesinija privoliti; to je tudi v soglasju z določbami angleško-francosko-italijan-ske pogodbe iz leta 1 906. V zadnji zoni hoče imeti Italija prosto roko, da napravi red, posebno pa da zatre suženjstvo. Pogodba iz leta I 906 je ona slovita listina, v kateri so si Anglija, Francija in Italija razdelile ozem-ljal svojega gospodarskega vpliva in so obenem priznale neodvisnost Abesinije. Ta pogodba jasno kaže, da je bil tedaj namen teh treh držav, da si ko-nečno med seboj razdele Abesinijo. Ako si sedaj Italija prilasti svoj delež, ni težko misliti, koliko časa boste drugi dve državi odlašali. RIM, Italija, 1 1. julija. — Ministrski predsednik Benito Mussolini je sklical 1 20 generalov in drugih visokih častnikov na konferenco vojaškega sveta. Mussolini je sklical vojni svet, ker je abesinski cesar Halei Selassie zahteval, da je takoj sklican svet Lige narodov, ki naj bi prisilil Italijo, da se pogaja za poravnavo spbra. Poleg tega je Mussolini tudi naznanil, da boste sestavljeni dve novi diviziji, tako da bo imela Italija v Afriki 120,000 vojakov. "Giornale d'Italia" dolži Abesinijo, da namenoma skuša zavlačevati posredovanja, da dobi čas za svojo mobilizacijo. Italijanska vlada tudi poroča o dveh sovražnih dogodkih v Abesiniji. Najprej je nek abesinski u-radnik razgalil italijanskega konzula v Harrarju. Drugič pa je dvajset Abesincev kamenjalo italijanskega vojaka, ki je bil .dodeljen straži italijanskega Jtonzulata« __ OSTRA DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU Poslanci levice napadli ministrskega predsednika. — Mastne službe za MacDonaldove pristaše. London, Anglija, 11. julija. — Ministrski predsednik Stanley Baldwin je rekel v poslanski zbornici, da je ministrski predsednik neomenjen gosj>od pri izbiri svojih ministrov, ko so ga poslanci levice napadali zaradi d veli novih imenovanj. Sivolasi voditelj majhne skupine'lahoritov Georgt* Lans-burv je obdolžil Baldwina polit ir-iie nepoštenosti, ker pri izbiri svojih ministrov in raznih ministrskih uradnikov ne gleda na zmožnosti in znanje, temveč samo ina sorodstvo ministrov. Baldwin je jezno odgovoril, da poslanska zbornica nima nikake pravice vmešavati se v to zadevo. Lansbury in drugi laborit Tom Smtih sta bila posebno huda, ker sta se v kabinetu nenadoma pojavila stotnik Anthony Eden in sin bivšega ministrskega predsednika Malcolm MacDonahl. Za Edena je bilo celo vstvarjeno novo ministrsko mesto — ministrstvo za zadeve Lige narodov, Malcolm MacDonahl pa je bil imenovan za kolonijalnega ministra. Lansbury je rekel, da ste obe imenovanji ravno tako "unfair" kot nepotrebni; ]>oleg tega pa tudi ostane "v ^stih slab okus," ako je bil bivši ministrski predsednik Ramsav MacDonahl poplačan z mestom lord-prezidenta, njegov sin pa je dobil mesto, ki mu nese na leto $25.000. Baldwin je glede Edena odgovoril, da je njegovo mesto samo začasno in poiskusnega značaja. Treba pa je bilo tudi olajšati delo zunanjega ministra Sir Samuela Hoareja, kajti še nikdar ni bila zunanja politika tako važna kot je ravno sedaj. Baldwin je rekel, da po njegovem mnenju ministrstvo za Ligine zadeve po 12 mesecih odpravljeno. Smith, ki je svoj čas v prvi vrsti posvetil mlademu MacDo-naldu, je drzno trdil, da je postal kolomijalni minister, ker je njegov oče dovolil v premem- NOVE IZNAJDBE N1K0LE TESLE Na svoj 79. rojstni dan je Tesla objavil tri nove velike iznajdbe. — Dal pa ni nikakih dokazov za svojo trditev. Sloviti jugoslovanski iznaj-d i tel j, Nikola Tesla, ki je v sredo obhajal svoj 79. rojstni < iti n, je časnikarskim poročevalcem naznanil, da je rešil tri znanstvene probleme, ki so neizmerne važnosti. Rekel je, tla se mu je posre čilo najti novo metodo «a prenos mehanične sile na neomejeno razdaljo; indukcijske iz liieujevalne toke brez transformatorjev v samo eno smer in da je z opazovanjem koz-mičnili žarkov dognal, tla s.j nekateri aksijomi teorije o relativnosti 'napačni. I znaj« l i tel j indukcije, Michael Faraday, je rekel, tla je indukcijski izmenjevalni tok nemogoč. Tesla pa je rekel, tla je slednjič dogotovil ta tok in da mu je bila s tem izpolnjena želja njegovega življenja. S takim tokom je mogoče goniti aeroplane in avtomobile. " Mehanično moč je sedaj mogoče razviti na vsako razdaljo," je rekel Tesla. 4'To je napredek, ki je za znanstvo, industrijo in umetnost neizmerne važnosti." Njegovo iznajdl>o pa je mogoče tudi porabiti za uničevanje. Z njegbvim aparatom je mogoče sredi oceana razstreliti mino. Seveda bi morala biti tudi mina na posebni način izdelana. Pogovor s časnikarskim poročevalci je vzel »koro vse popoldne. Vendar pa jim Tesla ni pokazal nikakih aparatov in jim tudi ni povedal, v katerem laboratoriju dela svoje poskuse. Proti koncu je rekel Tesla: "Od smrti Tlioinasa Edisona je javnost iskala človeka, ki naj bi bil splošni simbol znanstvenega napredka. In jaz izpolnujem to zahtevo." bo kabineta. Baldwin je skočil na noge in zaiklical: — To ni res! — Vendar pa je Smith ostal pri svoji trditvi, da je bil samo to vzrok in nič drugega. Italija ima v Afriki že nad 100,000 vojakov in izvežbanih delavcev ter 4000 fašistov. Več tisoč prostovoljcev čaka v raznih pristaniščih, da se odpeljejo v Afriko. Obstoj Lige narodov je odvisen od seje Liginega s«veta, katera mora biti sklicana na zahtevo cesarja Haile Selassieja. Mussolini je že izjavil, da ne bo trpel nikakega nasprotovanja v svoji "sveti misiji", da brani italijanske kolonije v Afriki in je tudi rekel, da mora Italija imeti svoj prostor na solncu in da ne sme biti prepuščena na milost in nemilost diplomatov v Ženevi. NAROD JE ODPUSTIL HABSBURŽANOM Zaplenjeno imetje je bilo Habsburžanom vrnjeno. — Mišljenje ljudi se je premenilo od leta 1919. DUNAJ, Avstrija, 11. juli ja. — Habsburžani se morejo sedaj zopet prosto gibati v Avstriji, "kajti zvezni svet je soglasno potrdil kabinetni na črt, ki odpravlja protihabsbur-ške postave in Habsburžanom zopet vrne njihovo imetje. Sedaj je samo še treba, da predsednik Wilhelm Miklas, ki je — kaka ironija zgodovine— leta 11119 pripadal Rennerje-vemu kabinetu, ki je uveljavil protihabsburške postave, in ki je sedaj podpisal postavo, ki odpravlja vse nasprotne postave iti vse je zopet v najlepšem redu. Pa tudi marsikdo, ki je teti a j odobraval izgnanstvo Hahshuržauov i n zaplembo njihovega imetja, odobrava u-krep sedanje vlade. Vladni načrt je bil kar najbolj mirno sprejet. Poslanska zbornica je bila skoro napol prazna in niti na galeriji ni bilo mnogo ljudi, niti pred državno zbornico se ni'so dre-njali ljudje. V loži, ki je bila odločena za člane cesarske hiše, sta sedela sin leta 1914 v Sarajevu umorjenega nadvojvode Franca Ferdinanda, vojvoda Maksimiljan van Hoht..-berg in pooblaščenec in zastopnik nadvojvode Otona, baron Friederieh von AViesener. Z ministrskih »sedežev so o-pazovali potek seje kancler A«r. Kurt Schuschnigg in drugi ministri. Podkanclerja kneza Ernesta Ruedigerja Starhein-berga, katerega splošno smatrajo za bodočega regenta, ni bilo v zbornici, 'ker se še vedno nahaja v Italiji. Pri utemeljevanju vladnega načrta je nek zastopnik zvezne vlade z veliko ogorčenostjo izjavil, da "so leta 1919 tedanji vladni zastopniki pod vplivom boljševiškega dulia, ki je prišel iz Moskve, izgnali Habs-buržane iz dežele m jim zaplenili njihovo premoženje. Vsled najnovejše odločitve more sedaj habsburška hiša mirno čakati na nadaljni razvoj. V soglasju s tem nista niti nadvojvoda Oton, niti njegova mati bivša cesarica Žita na »svojem domu v Steenock-erzeel v Belgiji ničesar izjavila glede določbe dunajske vlade: Sedaj ne pride vpoštev vprašanje glede obnovitve monarhije. Vsled tega so tudi rao-■narhisti prepričani, da na predvojno avstrijsko - ogrsko monarhijo sedaj ni misliti. Zato prepuščajo času, kako bo "vodil in podpiral habsburške zadev«. KORAK K BOLJŠIM 0DN0ŠAJEM MEDJ3BEMA DRŽAVAMA BEOGRAD, Jugoslavija, 1 I. julija. — Prvič po mnogih letih je bila odpravljena prepoved italijanskega časopisja v Jugoslaviji. Po odredbi notranjega ministrstva je zopet dovoljeno prodajati iiste: Tribuna, Corriere della Sera, Popolo d* Italia in Stampa. MUČILNICO CARJA IVANA SO NAŠLI Pri kopanju podulične železnice v Moskvi so našli mučilnico. — Carjeve žrtve so trgali medvedi. Ker so bili vsi italjanski časopisi tako dolgo prepovedani v Jugoslaviji, se more ta korak smatrati kot znak, da ste se Jugoslavija in Italija pričeli zbliževati. Bukarešta, Romunska, 11. julija. — Ker bo jugoslovanski regent princ Pavel obiskal romunskega kralja Karola, s<> na-stiih' razne govorice. Xeko poročilo pravi, da bo prišel princ Pavel, da pregovori kralja Karola, tla Romunska zapusti Francijo in tla izstopi iz Male antante in iz Balkanske zveze ter da se naj pridruži novemu bloku, ki bo prost francoskega vpliva in ki bo sestoja 1 iz Romunske. Jugoslavije, in Bolgarske. Kot vzrok za ta načrt navaja poročilo nezadovoljnost Jugoslavije s Francijo, ker je sklenila pogodbo z Rusijo in se zbližuje z Italijo. Uradni krogi vse take vesti odločno zanikujejo. Dunaj, Avstrija, 11. julija.— Avstrijska turistovska vojna z Jugoslavijo se je zelo poostrila, ko je bila v sredo zvečer zaprta meja za turi1 ie, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo. Pred enim tednom več tisoč av-Istrijskih turistov ni moglo v Jugoslavijo, dokler se niso izkazali, da so plačali dohodninski davek. Sedaj pa je prišel še občutne jši udarec, ko je bilo zabra-njeno potovanje v Jugoslavijo celo tistim, ki so imeli izkazila o plačanih davkih. To pa je tudi hud udarec avstrijskim srednjim slojem, ki si ne morejo dovoliti potovanja v Italijo, kjer je življenje mnogo dražjo kot v Jugoslaviji. Avstrijska vlada pravi, da njeni državljani v Jugoslaviji \rrn__n n 1A . i;. izdajo mnogo več denarja, kot Washington, D. C., 10. julija.__• 1 ,, , . ' tt i m • i- i. u i v pa je vredno blago, ki ga Jugo- — Uredniki listov bodo morali .. , . . , .... , Moskva, Rusija, 11. julija. — Pri izkopavanju za podulično železnico so delavci naleteli na podzemsko dvorano, v kateri j<* car Ivan Grozni dal mučiti ljudi pred skoro štirimi stoletji. Delavci so sredi Moskve našli hodnik in "krvnikovo sodišče." V tej dvorani so medvedi trgali carjeve žrtve. Hodnik, ]>o katerem se pride do dvorane, je bil nekoč zvezan s carjevo palačo. Ivan IV. Grozni je dal to podzemsko dvorano zgraditi leta 1 od."). Po hodniku je skrivaj šel iz svoje palače v mučilnico, kjer je gledal, kako so krvniki mučili žrtve. časopisje, k i poroča o tej najdbi, pravi: — f'lovek bi se mogel izgubiti v tem fantastičnem podzemskem mestu, ki se nahaja pod Moskvo. Izkopali so ječe, trdnjave, pokopališča, orožje in drugo Velik hodnik, ki je tlakovan s kamnitimi ploščami, je bilo najbrže skrivališče za prebivalstvo pred sovražnikom. uredniški članki s podpisom svoje uvodne članke podpisati, ako bo sprejeta'tozadevna predloga poslanca Mori t za iz Penn-sylvahije. staro mesto v plamenih HAVANA, Kuba, 11. julija. Večji del mesta Baracoa, v provinci Oriente, na severovzhodnem ikoncu Kube, je v plamenih. Telefonske in brzojavne žice so bile pretrgane, predno je moglo priti natančnejše poročilo o požaru. Baracoa je eno najstarejših mest novega sveta. Ustanovil ga je sin odkritelja Amerike Diego Columbus leta 1514. — Da-nes je malo mesto še precejšnje trgovske važnosti, ker gre skozi to pristanišče vse sadje in vsa zelenjava, ki je namenjena v Združene države. slavija kupi v Avstriji in da je vsled tega treba vstaviti turi-stovski promet z Jugoslavijo. pomuošcena morilka Jackson, Miss., 11, julija. — Governer Conor je pomilostil dr. Ruth Sarah Dean, ki je bila pred dvema letoma obsojena na dosmrtno ječo, ker je zastrupila svojega ljubimca dr. Johna Preston Kenned v ja. Ker sita dr. Dean in dr. Kennedy mnogokrat skupaj delala, je kmalu med njima nastala ljubezen. Zaradi tega razmerja je tudi Kennedy jeva žena dobila razporoko. Ker pa dr. Kennedy ni mogel svoji ločeni ženi plačevati mesečnih prispevkov, se je hotel k njej vrniti. Užaljena je dr. Dean tir. Kennedy-ja povabila na zadnji sestanek ter mu je med žganje pomešal^ Strup. j G L a S N'AR '0 D'A " NEW YQRK, FRIDAY, JULY 12,1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. a Glas Naroda" frank Sakaer, President Owned and PnbUatMd bj 8LOVENIC PUBLISHING COMPAN1 U Corporation) L. Benedlk, Treas. W W. 18th Street, tbe corporation and addreeeee of above officer«: Borough ef Manhattan. New York City, N. Y. "SLAB NARODA CVelee of the l*eaple> ■very I»T Except Snadayw and Holidays Be eelo leto veija ea le pot Ma ... to četrt In $6 00 ^•••eeeteeeeee Sa New York na celo leto......$7.00 Za pol leta ......................98.60 Za InoanutTo an celo Mo 87.00 Za pol leta.................. Mnbocrlptton Yearly 18.00 Adrerthteiaent on Agreement "Ulu Narode" leheje vnakl dan Iwwm« nedelj la prasnlkov. tnpbl brei (»odpisa In oeebnoetl ee ne prioMujejo Denar naj ae blagovoli po ituuey Order. Pri epremembl kraja naročnikov, prosimo, da se MB tad! prcjtaje btvaUSče naananl. da hitreje najdemo naslovnika. -4JLAH NARODA", 218 W. 18th Hrwt, New Yeah. N. I. Tele^hsae: CHelsw 8—8878 USODA ITALUE NA KOCKI l/hruh Mvra/imsti ohahesiuski meji 1 *■ imel slioue po~ i-I« «li<« ko! -««jih imeli streli v Sarajevu. Tega se «h»hr«» zavedajo idipioniatje v Washiiigtonu, .Lomi«mil, Parizu in Moskvi. S«*« leni \«dikili držav ho posebno prizadet ill- Dele se v dvoje skupin. V prvi so: Italija, Nemčija in Japonska. V driii:i so: Z«lrnžeiie države, Anglija, Franeija in Sovjetska unija. Zd se, da Mussolini ju ne preostaja drugega kot zadeti vojno z Abesinijo. Tralija je namreč v gospodarskem o-zim silno ogrožena. Leta 1922, ko je prevzel Mussolini vladne vajeti, je znašal italijanski narodni dolg štiri tisoč milijonov dolarjev. Danes znaša p;t že štirinajst lisoč milijonov dolarjev. To je ogromna vsota za države, ki ima 41 milijonov prebivalcev ter je to prebivalstvo povečini revno. Italija ima skoro polovico toliko dolga kofr ga ima Amerika, ttan ja- IVeinajcan«' AlM*siii«-«- Ih« treba pomirili. m«»«lcriirzi-rati deželo, izvesli na«*-rtt<- iriga«-ij«- in otihdati z«*inlj«», «-«--^ar pa <«-vnda ni nog«««-«' napraviti kar preko mri. 1'olitieiia in <-k«ut«uii~ka zin«-da se ut*-gne iz Italije razširiti jh» vsej KvropL V si i«'-ne m položaju kakor Mussolini in Italija sla tudi Hiuler in Nemčija. Til« I i Jap««n-ka ni na boljšem stališču- Franeija se boji Hitlerja, Rudija pa Nemčije in Japonske. Amerika in Anglija bi bili le v gosj^larskem po- gledu prizadeti. Splošno prepričanje pa je, da bi vojna v Afriki potisnila «laleč v ozadje gosi>d larsko obnovo iti stabilnost vseb držav na svetil. V SPOMIN MRTVM BRATOM Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vee potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno *» hitro. Zato ee zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*.. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje §a povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem basu, in kar je glavno, ea najmanjše strdke. Nedriavljani naj ne odlaiajo do, eadnjegc trenutka, ker predno se dobi ii Wcskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PUite torej takoj ea bretplačna navodila In eoaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovat*. SLOVENIC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 216 3Vest 18th Street New York, N. Y. 18. junija je minulo 20 let, ko je pri Kozmierzynu ob Dnjestru padla večina slovenskega 17. pešpolka. V spomin slovenskim fantom, ki jih je samo na enem kraju in v enem dnevu padlo na tisoče, je bivši vojni kurat dr. Franc Kulovec napisal prekrasen članek, iz katerega v spomin te žalostne obletnice posnemamo: VetVr po enem dnevu se je zopet glasilu pesem oh Ilnjes-trovili hrenovih: 44Tn komi jmi--eojšni v«*»Vr. Noe«»j se fflasi kakor nn^robiia j»est-ni na irn»ho-vili junakov, ki so v rent j leirli k veeijeinu |M»eitku. Tak«» ubrano iu v sree sej*?ijoee jo nn^re-jo y.af»eti samo fantje, ki s«t doživeli veerajšuji dan. Velieastuo se vali voda Dnje-stra proti vzImmIii. Valovi šepe-eejo skrivnostno pesem. Ali ni kakor da bi oznanjevali slavo kozaških junakov, ki so bojevali hoje na teh poljanah? Ali ni, kakor hi se pogovarjali o Jeremiji, Višnjevieekeni, junaku davne poljske slave f To je pesem o slovenskih junakih! Kdor jo je slišal prvikrat, njemu je pretresla mozeg in kosti. Jaz sem jo slišal in zvenela mi 1h> v ušesih vse žive »lili. Kako ne? Nisem slišal samo pesmi o uspehih, kakor jo slišijo ljudje v lepih mestih in bogatih hišah, ita dan sem moral poslušati pesem o žrtvah, ki ho te dni žalostno donela po naših kmetskih domovih.. .pesem 18.juni.ja. Toliko irorja je bilo še malokdaj v tako kratkem easu združenega na tako ozkem prostoru. Sanitetne patrulje se vrstijo druira za druiro, einlna pr«K'esi ja. proti «foz«lu. Tam ko-pieijo pritajeno in liho Uoh-st. . . . Pa dai»e> ni živih. «lane< je lurtvih dan. Sree me Indj vleee k njim. ki -o (N^-jaui jhi «*rieu. Njihova >rea -o hn*)«'iiela k svitlim irriid«»v«»iii ki -o tak«* itio^oeui« -M-zidaiii na ^rieu. \«*k;»fala notra že v vznožju: drugim višje >r<*«li |Mi1a. ju'eiiiiioiri I • i I i /.•• na vi-^k ti < \ o j i 11 želja. k«» -»o tnorali k V«-e|»e||»U |JMM*itkn. Tam na «*ilju s«mii dohil t«-lie, dra^i fant iz šentjeruejske Ž4ip-nije ■— Rehselj iz Št. Jakoha pri St. J«'riieju. Na cilju ž«* si <«♦ vlekel k |MM-itku in tak blažen mir se razliva jm» tvojem obrazu, kakor hi spal doma |mmI kozoleem v kupu sveži-^jt sena. Par ur preje, ko je k«>ui|»ttiiija bila še v rezervi, *>i š<' mislil na svskusiI, morda iz prijateljstva. morda iz usmiljenja, da hi ti olajšal zadnje minute, preden jut je mo«jel do Ii-Im*. se je moral sam pr«*seliti pn-d te Imij v veeiio-t. Sam si tr|h*l iu umiral. /.a}»uš<"-eu sr»-*li najv«-«"-j«*jfa obilja. Zapu-eeii ' \ za d je bila prebHa. 1'sjH-li tlneva je bil zagotovljen, stotnik Lenart 'j;i\ ni bil preživel. Sedaj sni vaš tukaj na kraju svoje slave s svojimi tovariši v življenju iu smrti veeen sen, za gradom poljskega pleme nit a.ša. Ne boš sameval, cela vrsta ljudi iste krvi in istega jezika in iste plemenitosti ti dela družbo v smrtnem spanju. Skupaj ste v smrti, saj ste tudi v življenju bili tako iskreni prijatelji. Vaše grobove pa izroeamo poljskemu plemieu v oskrbo. Genij poljskega naroda se naj v poznejših dneh spomni, da je slovenska kri rosiki poljsko zemljo. ne. Najbolj žalostno je, da se tudi med Slovenci najtle koga, ki je agitiral proti uniji. Kaj takega hi prisodili kvečjemu kakšnemu zahrbtnemu Italijanu, Slovencu pa nikakor ne. Ni čuda, če so govorili ljudje drugih narodnosti: — ("emu hi mi podpisali, ker še ti, ki so začeli (namreč Slovenci) skupaj ne drže. Tzmed 150 delavcev in delavk jih je podpisalo komaj petnajst — večinoma Slovenke in par Nemk. Naaadnje jim je pa rekel boss: — Poberite se! Kaj imajo sedaj od tega kot to, tla so zapisani pri uniji v črno kljigo. Toda prišel ho dan povračila. Danes meni. jutri tebi. Vkratkem se zopet oglasim. Pozdrav! — John (Vetkovieh. Naši v Ameriki HOJAKK PROSIMO, KAJ NAM NAXRATKO N A DOPISNICI SPOROČK SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Dopisi Plainfield, N. J. Sušo imamo. (Vetje, po v rt -11111» iu trava se nam hoee posumiti. Kadar pridejo skupaj naše ženice, j«- samo vzdihovali j«*. češ. čemu >ino. vraira. tako t»-žk«» delale m /»-uil jo preo bračah*. da -4» nam rebra |N>k:i njih trenotkih >i -e pogovarjal |:u vrtov pa že ne Im.iiio več oh * svojim ( fM*znati, kaj s«' v nj«*j ir«nli oni \«»liki Irenotek * ! K*i« CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko B e r i I o KNQLI8H SLOVENE BBADBB BTANE SAMO $2 NaroHte ga pn — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' SI« WEST 16fch STREET New York City. |h. « 111 Xo|H-t >«• {»otnikaj«* izz^i l»nj«-str«»vili br»'^«»v pr«»ti višavam št 11 j«' imsilei, skhuijeni in utru j«*ni. '/.*- |Hj|«lnc sem se hal trenot-ka, ko ti bom m«»ral p«»irlcdati v onemeli t»hraz. iu «»nega čustva, ki se mora miseliti v thi-š«», ko li(»m vi«lel truplo brez tvoje plemenite «Iuše. Pot^l«*«lal sem ti v obraz in p«>teze na njem so še v smrtnem veliča-stvu ra\*nti tako mirne in plemenite ter odkrite, kakršen si bil ves čas v svojem življenju----Pred par dnevi smo še 6tali skupaj v prijetnem razgovoru sredi vasi onstran Dnje-stra. Razkropilo nas je povelje, da zvečer prekoračimo Dnje-ster. In danes 18. junija je bil za polk med krvavimi dnevi skoraj najbolj krvav. In najbolj krvav je bil tebi. Od Dnjestra po strmih bregovih je moral polk naskočiti hribček, na katerem stoje poslopja ene izmed najznamenitejših poljskih plemiških rodo-vin. Rusi so to že po naravi utrjeno mesto spremenili v pravo trdnjavo. Čudno je, kako more sploh kdo živ priti semkaj. Dne 18. junija je bil zapovedan naskok. Ruska artiljerija je strahovito streljala. Stotniku Lenartu se je posrečilo z raketo zažgati slamnato streho. Črta delovale, p;i mirna H«»U me stirali! Približno tak«> se je zir* m lilo z našimi tukajšnji mi rojaki. Xave«hii Sl«»v.*nei so hot« li organizirati «l«-lavnico. ni imeli so jih ž«» precej na sv«»-ji strani. K«» j«* pa na | h m* i I «>dl«»-«"*ilen trenutek za pripisati, pa — V Harherton, ()., j«- dne '2. julija umrla po več mesecev trajajoči bolezni Angela Ani brožič, roj. Noson, stara 42 let in doma od Ribnice na Dolenjskem. — Pravkar je izšla v lepi, lr-do vezani knjigi zbirka pesmi "Iz življenja za življenje," ki jih je izdal Ivan Zupan, urednik Glasila K. S. K. Jednote. Cena knjigi je $1.50; v slučaju, da se jo naroči po pošti, je v tej vsoti všteta že tudi poštnina. Knjigo je dobiti pri pesniku, Ivanu Zupanu. 493 E. 120th St., Cleveland, O. — V Olevelandu je v St. John's bolnišnici umrl dobro poznani pionir Joseph Koželj, star 59 let. Doma je bil iz Fužine pri Žužemberku na Dolenjskem. . — V Olevelandu, O., je v cvetju svoje mladosti umrla Rose Snvder (Znidaršič), rojena Krst«*, stara šele 24 let. — V West Frankfort, TIL je umrla Helena Smodila, stara 49 l«*t in doma iz Lancov«"_ra pri Radovl jiei na b->«»jen v dosmrtno ječo. Parkel je pa trdil, da je Oblaka ustrelil v silobranu in pri drugi ob ravna vi j«* to njegovo trditev potrdila cela vrsta pri«'-, kar je <»ht«»žeiicu olajšal«« stališ«"«'. gWl lomljen. — Z a\itomohilom sem se po-nesn*čil. — Boga zahvali, da se nisi ubil. K aj si danes vprvič vozil avtomobil * ~ Nf, ampak zadnrjič. K«»t vam je mogo«V znano, so princi jako kunštni ljmlje. In m«»rajo !»iti kunštni. ker bi >i-cer princi ne bili. Jako kunštni. tako strašno kunštni, da se mora nava«1ne-mu zemljami kar v glavi vrteti. «"«• se ho«'-«- le v mislih primerjati ž njimi. Tak princ torej — ne vem, če je bil angleški, italijanski ali nemški — pa saj so vsi enaki. — je vprvič pot«»val na par-niku v daljno deželo. Kapitan ga je imel pri sebi v svoji kabini, in" mu je, ho teč se mu prikupiti, razlagal to in ono stvar: kako obdrži parnik svojo smer, po katerih zvezdah so včasi mornarji usmerjali svojo pot, (kakšne signale je treba dati v nesreči — in druge take stvari. Toda kaj jo treba princu dopovedovati? Print* je vedel vse. Oziroma tako malomarno je kimal in pritrjeval kapitanu kot da bi vedel vse. Nekega dne ga je vprašal: — Povejte mi, kapitan, koliko vozlov na uro napravi vaš parnik ? — Triindvajset vozlov na uro, Vaša kraljevska Visokost, — se je glasil uslužen odgovor. — Koliko časa boste ostali v pristanišču ? — je vprašal. — Samo tri dni. Visokost. — Koliko mornarjev imate na parniku! — Tristo«!vajset. Visokost. Iu kraljevska Visokost se j«' zamislila. naza«iuje pa vzela svitiiMiik v rok«» ter pričela ra-č una t i. n«»!go časa j«* ra«"'iinal princ. Ni mu in mu ni -d«« v glavo. Sle«Inj"h"* j«- r«*kel kapitanu: — \evrjetno. Ni mogt ««'•«•. V treh dneh iie hmio mogli mornarji vseh teh vozl«»v nizvozl jati____ — H«n: ve č«*nm vi moški tolik.« lažete! <«* j«1 ulasilo pie-• Imi«« vprašanje. t ktigovor j«» bil «b^>er in se je glasil: — I, za t«>, kei ženske t«>iiko vprašujej«>. * Mhulenič je ves nestrpen v»*"i-čakoval svojega dekleta. Ko je prišla, jo je strahoma vprašal: — Torej si povedala doma, tla te imam rad in •* dtrne«. grem,** je dejala Angelika, polna navdušenja. * l)a, št* danes, in ti greš z m«* noj ; takoj popoldne!** Pri uas je višja ~-ila Angelika in tej višji sili se ni ustavljati in zato sem -e uda I ter sva taikoj po kosilu odšla. Angelika kar ni mogla več doma hirpeti, tako je bila vznemirjena. "Saj m«* ne boš več poznal, ko pridem iz ordinaci jske sobe," je večkrat ponavljala, ko sva stopala drug poleg druge ga. "Ti niti ne slutiš, kako h* pa in fletna ženiea ti bom, kar nagledatl se me ne boš mogel. In vse to samo za dva funta. Pa ji* re- poceni ta doktor i utslasli, prepoeeni.*' Doktor 4'utslasli naju je prijazno sprejel in Angelika mu je povedala, česa želi. " L«* kur notri, gospa," je liitel praviti zdravnik, "ravnokar nimam 11 o I »enega paeijenta, vi gospo l bo-te pa počakali v čakalnici. \ teku poi lll*e ho vse gotovo.** V sedel selil '-e v k«»t spre-jeinniee ter prebiral in ogledoval ilustrovaiie časopise, ki so ležali na mizi. Koma j j«* poteklo deset minut, ko sem začni poleg sebe gias, ki mi je bil znam, vsaj takti se lili je zdelo. Ko -eill se ozrl, selil videl pred Seboj če tlen obrazek, ki ga je bilo veselje gledali. "Ali je mogoče, tla si to ti! Za vse na svetu bi te ne bil spoznal! Ne, ampak kaj take ga!" Izginil je kvišku obrnjeni nos, katerega je morala vsa-krat pokriti, kadar je deževalo, izginila so ona tako silno širt/ka usta, lica so bila lepo t. Krogla in gube na čelu s ose popolnoma zgubile. Naravnost t' udovito! Bil sem lakt» vesel in prese-i t čen, da sem jo brez natlalj njega peljal v prvo kavarno, do katere sva prišla. Ponosen mmii bil na to, da se je skoro \ -ak človek, 'ki sva ga srečal"!, kakor tudi v kavarni, ozrl na njo, vse j«» je občudovalo' Angelika sama pa je bila tudi takti srečna, da se je zdelo, da ji jt* doktor tudi glas spremenil, in vse njeno vedenje i-.i zadržanje. Nič one zadirčnosli in oblastnosti kol preje. Ud samega veselja 'sem ji kupil I-" po novo ročno torbico, veliko steklenico parfuma, nato pa sva sla t lomov. Kmilija, to jt- naša kuharica, je kar zijala, .ko jo je ugledala. "Le glejte, da bo kmalu kaj za na mizo in kaj dobrega danes, danes sem zopet vesel po dolgem času," sem naročal kuharici. Po večerji sem navil gramofon in kar se že dolgo ni |»ri-j etilo, ta dan »sem zopet plesal. Ko sva se prisukala do vrat, se pa ta kar naenkrat na steza j t»d pro in na pragu se prikaže neka ženska postava. "Kaj pa naj to pomeni?" jt- kričala. "Kdo pa je to ženšče t Nesramnost taka in to na mojem lastnem <1011111?" Bila je to Angelika, vsa povita m obvezana po obrazu. "Niti trenotek te ne smem pi. stiti samega," je vpila, da j" 'kar zvenelo, "kdo je tu nič-\ reduica ?" Moja spremljevalka, ki sem j.j zamenjal z Angeliko, pa >e je samo smehljala ter pojasnila celo stvar. "Prišla sem \ čakalnico k doktorju Cutlash in me je vaš mož 'smatral za svojo ženko. Nič hudega sluteč. ,-em si dovolila to šalo 111 j ič več kot šalo, gospa. Zelo prijavnega in ljubezn jivega moža imate in zares — — " Dalje ni mogla, kajti Angelika jo jt; z dežnikom nagnala skozi vrata in po stop niča h. "Jim, da, toda jaz," sem jecljal, ko se j<* Angelika vrnila, "jaz sem ves čas mislil, da si to ti. Mislil sem, da si le-pa." Da bi ne bil tega rekel! Zadnji stavek je namreč mojo situacijo v danem položaju še poslabšal. Jutri mislim k doktorju, tla ga vprašam, če ima kaj za otekle oči 111 buške na čelu. v procesijo je treščilo Iz Bukarešte poročajo: Te dni se je podalo iz vasice Gan-dcsti ob Moldavi v sosedno vas kakšnih M1 moških in žensk z namenom, tla se lam udeležijo procesije. Sprevod je krenil čez njive in polju. Medtem ko so pobožni kmetje in kmetice molili in prepevali pobožne pesmi so se zbrali na nebu črni oblaki. Nastala je silovita nevihta, tirni« lo je, kakor bi se napovedoval sodili dan. Procesija se je seveda hitro razkropila m ljudje so bežali na vse strani, ker je park rat strela udarila mednje. Enkrat je treščilo naravnost v sredino sprevoda. Ta tresk j«- povzročil med verniki silno zmežnjavo. Kakšnih ."10 ljudi je popadalo na zemljo, strela pa je ubila samo enega kmeta, ostale je vrgel na tla samo strah. Ubitega j«* vsekakor nenavadno močno ožgala strela. Kestorica žensk je dobila živčni šuk, dve pa sta zaradi strahu trenutno popol-noma onemeli. parju Nedu Kellvju, da se je smel nujen 1 šetati, ne da bi ga smela prijnti policija. originalna stava Originalno stavo sta skleni-la dva prebivalca avstralske v# *'*e Becwortli, ki leži kakšnih 170 milj od Mclbournca. Prvi je po poklicu gostilničar. drugi pa živi od svoje garaže. Vsak od njiju je nad 100 j kg težak. Kako shujšati? Lastnik garaže je predlagal, naj bi potiskala primerno obtežen voziček na ."><) milj oddaljeno goro Ruffalo. Oba sta vzela voziček v roke in liajdi navzgor! Seveda z obilnim spremstvom. V prvih dveh dneh je lastnik garaže napravil ."»o km pota in je shujšal za (! kg. Kako je z njegovim tovarišem gostilničarjem. vesti ne poročajo. Dogodek pa je zbudil velikansko zanimanje za Beewortli. ki je slovel pred desetletji kot najdišče zlata. Njegov sloves je celo pripomogel avstralskem ro- SOVJETSKA MLADINA čudna smrt dediča Londonski listi poročajo o skrivnostni smrti nekega .'JIletnega Samuela Sea ward a. ki je pred kratkim podedoval velikansko imetje. Samuel si je kupil avto in se je h« »tel neljati z ženo na < It »Igo potovanje. Nekoli'ko ur preden je odrinil na pot pa se je nekam odpeljal z avtomobilom. Pet minuli pozneje je z visokega mostu padel na cesto in se ubil. Malo je manjkalo, da ni neki avtobus, ki je vozil po tej cesti, povozil raztreščenega trupla. Noki moški, ki je srečal Seawarda 11a usodni vožnji, je povedal, da ga je videl še pri volanu. Avto je nenadoma ob-stal. potoni je planil naprej in se razbil, njegov lastnik pa je obležal pod njim z razbito glavo. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d§ kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo> slali za Novo leto t n ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen% so tiskana z debelimi črkam\ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. ae zelo zanima za dotfodk* ▼ JSavjetelti Rusiji in dmgod po svetu. Fant glasno čita časopis, tovariši in tovarisice ga pa z zanimanjem poslušajo, (-e bodo napori prosvetnega komisarja uspešni, ne bo v par letih v Sovjotski Rusiji nobenega nepismenega človeka. CALIFORNIA: Sail Francisco, Jacob Lauafefo COLORADO: Pueblo, Peter Cnllg, A. Saftlf Waiseiiburg, M. J. Bvok INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Luka Dlcb Cicero, J. Fabian (Chit-ago. Cloer* in Illinois) Jollet, Mary BambU-b, Joseph ffm vat La Salle, J. Spellch Mascoutali, Frank Angustln North Chicago, Joi« Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzinlller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Cerne Ua Penaa« W. Va. in Mil.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stotar MINNESOTA: Chisholm, Vrank Ooofle Ely, Jos. i. Peshei Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblnfc, John PovSe Virginia, Frank Hrvstlcb MONTANA: Roundup. M. M. Pa o Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlshn Little Falls, Frank Marts OHIO: Barber 1011. Frank Treba Cleveland, Anton Bubek, Chai. linger, Jacob Resnlk, John S is polk ttirnrd. Aulon Nagode Lorain, Louis Bal ant, John If unite . Warren, Mrs. V. Rachai YonngKtown. Anton Klkeli OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavee Claridge, Anton Jerlaa Conemaugb, J. Bresovee Ez'oort. Louis Sopanii« Farrel, Jerry Okom Forest City, Mafth Kanria Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krsyn, Ant. Tanielj Lnzerne, Frank BaUoeb Manor, Frank Demshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joaenb JoTsn WISCONSIN: Milwaukee, West A1U* Frank &kok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Looi Dlamondrllle, Joe RoUch ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS i Z 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI ...» knten Jo prejet hiitiphi roJ» UPMAVA "QLAM MAMO&A" "Kakšna mati opatinja!*- Toda nihče ji ni nikoar naravii<»st r**kH: 4'Ti moraš postati redovnica.1" Bila je to misel, ki se jt* vetlno sama ob s<'l>i razumela i-n st» se je tako-le slučajno dotaknili v vsakem pogovoru, ki je zadeval njeno bodočo listal t». ( e ve je (iertriulica včasih malo izpozabila in nastopila malo preolilast.no in zapovetlljivo, k čemur jo je njena narava zelti rada zavajala, so jo okrevali: "Ti si s^nla deklica; tako vet len je se zate ne spodobi. Ko boš mati opati-nja, boš ukazovala s šibo in vse se bo moralo goditi po tvoji ošti>vaiije, ki ti ga bodo dolgovali, se moraš naučiti stati nad samo seboj. Pomni, da boš morala biti v vsem prva v samostanu; kajti svojo kri iie^-človek povsod, kamorkoli gre." Vse take beset le "so vtisnile v dekletovo glavo misel, tla mora postati redovnica; toda ti ste, ki so prihajale iz očetovih ust. so učinkovale bolj nego vse ostale vkup. Tudi < I ruga če je knez navadno nastopal k« »t strog gospodar, n kadar je šlo za bodočo usodo njegovih otrok, je iz njegovega obraza in i/, vsake njegove besede probijala nepremakljiva odločnost, neka temna, ukazujoča ljubosumnost, ki je vzbujala občut usodne nujnosti. X šestimi leti so dali fiertrudo radi vzgoje, še bolj pa. da bi jo napotili proti vsiljenemu poklicu, v samostan, kjer smo jo prej *že videli, in izbira kraja ni bila brez namena. Dobri voznik je bil ženskama povedal, da je gospe ji 11 oče prvi v Monzi; če to pričevanje, bodi že kakršnokoli, združimo z drugimi navedbami, ki neimenovaneu tupatam nepremišljeno uidejo, bi lahko tudi trdili, da je bil fev-dnik tistega kraja. Bodi kakorkoli, vsekakor je tam užival velikanski ugled in zato je mislil, plet)karske redovnice, ki so imele, kakor se pravi, kulialnico v roki, so ukale od veselja, da se jim ponuja jamstvo ob vsalki priliki tako koristnega varstva, ki bi jim bilo »sleherni hip v veliko čast. Sprejele so ponudbo s hvaležnimi izrazi, ki niso bili pretirani, vojo nii-el tudi očitno kaže; in pri ti*j misli je bila hčerka v dnini daleč, daleč od one gotovo-ti, ki jo je razgrinjala v svojih besedah. Tedaj se je primerjala - tovarišicami. ki sn imele vsi* drugačno :r<»t<«v<»»t. in tedaj je občutil*^ ona bolestno zavist, ki j«- spočetka mislila. da jo bo vzbujala v njih. Iti k«-r jih je zavidala, jih sovražila: včasih je »sovraštvo iskale izhoda v sovražnostih, ne nevljudnostih, v pikrih dovtipih, včasih pa ira j<- istovrstno nagnjenj in upov dušila ter porajala navidezno, begot 111 > iskrenost. H t »teč medtem vendar uživati kaj resničnega rn neposrednega, -e je včasih naslajala na preti-nostih, ki jih je imela pre»| drugimi, in je »lajala drugim čutiti, da je visoko nad njimi; druge kriiti. ko 111 mogla več prenašati samote svojih bojazni in želja, je vsa dobra iskala iste tovarišiee, kakor bi prosila dobrohotnosti, nasvetov. poguma. Med temi obžalovanja vrednimi majhnimi boji s »seboj in z drugimi je prekoračila dekliško dobo in se bližala onim tako usode polnim letom, iki se zdi, da se ukrade v dušo neka skrivnostna sila, ki dviguje, krasi in okrepi vsa nagnjenja, vse misli in jih včasih spremeni ali zaobrne na nepričakovano pot. Po čemer je dotlej Gertruda v svojih sanjah o bodočnosti najbolj razločno hrepenela, je bil zunanji blesk in sijaj; ztlaj pa se je začelo v njenih fantazijah razpre-zati in prevladovati nekaj nejasno mehkega "111 ču vst v enega, ki se je sprva narahlo in kakor v megli širilo v njej. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste nesli knjigo, ki ves bo zanimala. Cene so aelo smerne. Knjigarna "Glas Naroda" NEW YORK, FRIDAY, JULY 12,1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 9. rA. Mož v ognjeni peči Roman iz življenja? Za "Glas Naroda" priredil: L H. 53 Manoela. — Ali bi šli vi — Moram se izleteti, — pravi Z menoj tu-sem, Kolf? — Ne, cenjena prijateljica. — To sem tudi mislila. Juan ni tako natančen. In mislite, da more to ozračje škodi>ti mojemu duševnemu zdravju? — Vse t»» je odvisno od vaše dušice, Manoela. — Diplomat i čen odgovor. Moja duša je klopčič živcev in nič drugega. Mi>lim, da vse, kar mislim, čutim, prihaja iz mojih živcev. — Zakaj ne, ako imate svoje živce v svoji oblasti in jih niGrete podvreči svoji volji. — To je ravno. Živci so moj gospodar. Od njih sem odvisna in se moram pokoravati njiliovim poveljem. Nekaj čassa sem hotela v najstrožji somostan in sem se že veselila na bič in tmjev pas. Toda takih samostanov ni več. Sedaj pa me zopet vse žene k divjemu uživanju. Ali ni to neumno? — Ne upam se vam ugovarjati, — odgovori Pavel. — Vendar pa — slabotna volja je ozdravljiva. — Da, da, — pravi Manoela. — Že vem, ni vam treba o tem več dalje govoriti. Vsak zdravnik hi me razglasil za histerično in bi rne vtaknil v sauatorij, kjer naj bi bila ozdravljena po psihoanalitičnih metodah. Tam pa bi v kratkem v resnici ponorela. Ne, dragi prijatelj, iskati je treba bolj glol>oko. Je postava dedščine —. Toda pri razvoju svoje domišljave bolne slike mora prenehati. Juan in Vera se vrneta k mizi Pavel vstane. — Pojdiva, Vera, — pravi Pavel, — greva večerjat. Juan, saj veste vse: kje je to mogoče ob tej uri *. — Poševno nasproti vidite vrteči se venec luči in sredi ime Cavalvante. Tam morete izvrstno jesti in nemoteno. — Merci.. . . — Poslove se. Pavel se še enkrat ozre na <5rer\ehilne OD NEW YORKA DO VSE EVROPE t PREKO HAVKK NORMANDIE .... 31. julija ILE DE FRANCE - - - 10. avgusta CHAMPLAIN - - - - 27. julija LAFAYETTE - - - 24. avgusta 21. avgusta 31. avgusta 15. avgusta 14. septembra ZA NADALJNE INFORMACIJE »N KARTE VPRAŠAJTE PRI: LEO ZAKRAJŠEK 302 EAST 72nd STREET, GENERAL TRAVEL SERVICE. INC. NEW YORK CITY LETEČI SAMARIJAN Listi poročajo, da je umrl sloveči letalec Frank Derbandt. Njegovo ime bo še dolgo slovelo zaradi njegovih človekoljubnih dejanj, katere je izvršil v ledenih puščavah polarnega severa. Pokojni Frank Derbandt ni bil le najbolj pogumen letalec našega časa, ampak je tudi zaradi svoje dohrotljivosti in pripravljenosti, pomagati bližnjemu, od Rskimov na Aljaski dobil časten naslov "leteči Sa--marijan." Frank Derbandt se je rodil v Kaliforniji. Toda zapustil je toplo podnebje svoje domovine in se umaknil v samoto polarnega severa, kjer je bi! vedno pripravljen postaviti svoje življenje v nevarnost, če je bilo treba bližnjemu kaj dobrega storiti. Ker se ni bal nobene ne- varnosti, so mislili vsi, ki so ga Manoclo, ki se je zojiet oprijela Juanove roke. Prav nič ni bolna,. 1M>znaiu ja j(0 liekoč končal svoje življenje v kaki samotni samo si pravi Pavel, samo brezmejno muhasta. Poroči se naj ne z menoj. — Kdo je ta mlada dama ! — vpraša Vera. — Juanova prijateljica, — odgovori Pavel in zavrne vsa druga vprašanja. V restavraciji odkaže manager takoj posebno sobo. Pavel ni imel nič proti temu — Cabinet particulier je neobhodno potreben za nočno življenje. Njegov pogled se ozira in ustnice se mu zaokrožujejo. Skrbno pogrnjena miza, za njo divan, podloženi stoli, težke preproge, ogledala na stenah in Tizianova Venus. i Natakar pride z obrazom senatorja in prinese jedilni in t vinski list. (Vne niso bile navedene. Draga zabava, si misli Pavel, toda naroči Veri najljubša jedila. Tudi brez šampanjca ni moglo iti. Jed je bila izborna, postrežba brez graje. Po prtu raztreseno cvetje močno diši. Ko povečerjata, postavi natakar košarico s sadjem na mizo in pravi: — Ako želi gospod še kaj naročiti, prosim pozvonite. Nato pa odide in zapre vrata za seboj. — Tako je prav, zakliče Vera. — Dolgočasnega obraza ne moreni več gledati. Sislaj pa sedi k meni na divan, sedaj bo šele prijetno. Ali ti naj olupim pomarančo? Tukaj so tudi granatna jabolka in smokve in banane... .Torej ne. Toda daj mi še požirek šampanjca. Oh, Koli, moje življenje, kmalu se bo treba ločiti! Kdaj se bova zopet videla? Pavel že sedi poleg nje in jo objame. — Kmalu, srce, — pravi. — Posli me peljejo kmalu zopet v Berlin — že v nekaj mesecih. .. . — Njegova tolažba pride iz domišljije. Toda Vera mu verjame. Govori mu sladko besede s šepetajočim glasom in tedaj se črna barva njenih oči potopi v glohočino brez dna in iz največje globine šine žarek prijetnega čutnega čara. tundri ali v kakem ledenem brezdnu. Mesto vsega tega pa je umrl, ko je bil 42 let star, za pljučnico v bolnišnici v Fair-hanksu. Derbandtovo letalo skoraj ni »prevažalo drugačnih popotni-[ kov, kakor zdravnike, katere so klicali k hudo bolnim lw>lni-I kom. Blago pa, katero je njegovo letalo prevažalo, so bila skoraj vedno sama zdravila. Kadarkoli je kak Eskimo ali kak beli lovec na Aljaski prišel v smrtno nevarnost, mu j<* 4 4 leteči Kaniarijaii" prinesel pomoč. Včasih je lmlnika kar naložil v svoje letalo in ga prenesel do bližnje bolnišnice, kjer je nanj že čakala zdravniška postrežba. V takih primerih se ni bal nobene vremenske ne-prilike, ampak je v snežnih viharjih preletel stotine milj, samo da je reševal ljudi. C'eprav Derbandt ni bil kak znanstvenik, ampak z vso dušo *le letalec, je vendarle, kolikor je mogel, služil tudi znanosti. Zaradi tega je bil tudi on prvi, ki je preletel strahotno "Dolino tisočerih strupenih tmr,'' katera je nastala po stra- šilom izbruhu ognjenika Kat-mai. Leta 1931 se je predrznil s svojim letalom spustiti se v tej dolini celo na tla. Tako je hit on prvi letalec, kateri je od blizu gledal celo množico maj-Vera poklekne pred njim in se inu z rokami oklene okolilhnih vulkančkov, ki so v tej • • 1 1 1* • v T_ 1* y_ 1 X v Nato pa naenkrat poskoči, steče k vratom in jih zaklene. — Zakaj to? — se čudi Pavel. — Ker, — jeclja vsa žareča v obraz — ker ne maram, da bi naju ta natakarski osel motil, kadar se poljubu jeva. jev,'' je moral nujno odpotovali v najsevernejši del Aljaske. Derbandt se je takoj ponudil, da ga prepelje. Polet se je srečno izvršil, toda na cilju letalec vkljub vsej pozornosti ni mogel nikjer zagledati primernega prostora, kjer bi se mogel gladko spustiti na tla. Končno se je spustil z letalom v žrelo ognjenika Aniakča. Drugič zopet je "leteči Sa-! marijan" rešil posadko parni-ka "Kar i se." Ta parnik je namreč obtičal na morju sredi ledenih plošč in ni mogel ne naprej, ne nazaj. Posadki je začelo primanjkovati živil in grozila ji je smrt za lakoto. Derbandt je s svojim letalom stradajoči posadki pogumno ]postregel z živili. Ko je v ledenem severu izginil polarni razi skoval es Eilson. se je Frank Derbandt s svojim letalom takoj dvignil, da bi ga poiskal. Toda čeprav je z napeto pozornostjo preiskal vso divjo pustinjo polarnega severa. zavedajoč se, da gre za človeško življenje, je vendar nje govo prizadevanje bilo brez-; uspešno. I Samo enkrat v svojem življe-; n ju, katero je bilo tako polno j dogodkov in nevarnosti, je • menda Frank Derbandt ohču- i til, kaj tvega. To je bilo mese- t ca avgusta lanskega leta, ko je moral odletoti nekam prav daleč. Radovednežem, ki so se tedaj zbrali okoli njegovega lo-tala. je pred odletoni zaklical: "Mislim, da se ne bomo več videli. Le še enkrat me poglejte!" Vendar ga je tokrat njegova slutnja varala. Letošnjega aprila je poganjal svoj motor v tek. Pri tej priliki ga je udaril vijak in mu nekoliko j »oškodoval roko. Toda za to poškodbo se junak ni zmenil. Vendar pa je bila dovolj velika, da je moral kmalu v bolnišnico. Tu pa je neustrašenega in vseli nevarnosti vajinega letalca zagrabila pljučnica, kateri je v nekaj dneh podlegel. njost, ker ne želi, da bi še kdaj doživel kaj podohuejšega, kakor se mu je primerilo v Niči. Pustil si bo zategadelj rasti brado, ki ga bo vsaj na zunaj oropala slično-sti z- dvojnikom na čelu nemške države. Če hi pa tudi to ne pomagalo, pravi, tin mu ne preostane nič drugega kakor izseliti se v Nemčijo, kjer ga bodo gotovo z velikim veseljem sprejeli in uporabljali, če ne za drugo, vsaj za propagando. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WIST Hth 8TKBII NSW IORK, N. X. PlArra MAM ZA CENI VOZNIH LISTOV, RB-ZIRVACLJO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJI ^WSWSWMBBMBMMSro^—^MiPBB— 19 SHIPPING NEWS JULIJA: 16. 17. 1!». 20. Si. 20. 31. Kuropa v linemen Manhattan t Havre Majestic v Cherbourg lie de France v Havre fronte di Savoia v (Jenoa Bremen v Bremen Bereugarla v Cherbourg Champlaln v Havre Washington v Havre Normaudie v Havre 14. 15. ML IT. 21. 24. 28. rso. .51. Manhattan v Havre niani|i|iiiii v Havre Berengaria v Cherlmurg I 'onte di Savoia v (>euua Norma ndie v Havre Ai|iiitanla v Cherbourg Kur*>|m v Bremen Lafayette v Havre Kuma v Trst Washington 7 Havre Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen lie de Franee v Havre Rex v <>enoa AVCIST raroiite se na "GTjAS tfARODA' največji slovenski dnevnik Združenih državah 3. 10. Kyropa v Bremen Aquitania v Cherbourg Rex v Henna Majestic v Cherbourg lie de France v Havre ('onte Grande v Trst Bremen v Bremen SEPTEMBER: 4. Noruuimlie v Hi.vre Beren^aria v Cherbourg .">. Chniiiplaiu v Havre 7. Aapiitnnia v Cherbourg In. Kuropa v Bremen 11. Manhattan v Havre 12. Majestic v Cherbourg 1 I. I«afayette v Havre Coiite Grande v Trst 17. Bremen v Bremen l:». Bereiigaria v Cherbourg 21. lie de France v Havre 21. Jtex v Genoa 2."». Washington v Havre Normaudie v Havre 2'I. (Mia in plain v Havre Aquitauia v Cherbourg 27. Kuropa v Bremen SLIKA IZ PREPLAV LJENEGA OZEMLJA Vodovje v gorenjem delu dati. Na sliiki vidite prizor, k rzave Nek York, ki je povzročilo je bila povodenj na višku. Po iudvajset milijonov dolarjev. ogromno škodo, je začelo upa-vzročen o škodo cenijo nad j »et- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki i mu je ledij — Tako grozno — tako grozno te Linam rada, — jeclja. Njene oči žare vanj — sveženj ognjenih pšic. Pavel jo pri vije k sebi in jo stisne — in zvalita se na blazine. Toda v tresljajih strastnih poljubov, v naraščajoči ljubez nivosti, ker se jima je dozdevalo, da ho iz resničnosti nastala pravljica, se s Pavlove duše odtrga zavesa. Z brezobzirno silo Be njebovo srce upre proti krvi. čezenj se razlije v vseh živcih, v vsak utrip žile občutek, da je zanj samo ena, zelo velika ljubezen, ki ni bila vezana na trenutek in ki je napolnjevala njegovo življenje s sladkostjo in bridkostjo. Pavel skoči na noge in si z dlanjo pogladi lase. — Bodiva pametna, — pravi, gre k vratom in jih odklene. Mala Vera začudena strmi vanj. Dvigne se, kot bi bila pobita ter si s tresočimi prsti pogladi obleko. — Nič več me ne ljubiš, — pravi tiho in s ponižnim glasom. Pavlu 3e v resnici smili. Toda otresti se je moral tega ob čutka. Objame jo. — Ali se nisva ravnokar razgovarjala o ljubezni in prija teljstvu? — pravi Pavel. — Mislim, da sva si na jasnem glede pojma in občiitka. Nikar ne bodi tako žalostna, koštrunček — smeji se, hajazzo, ti lepše pristoja kot pa žalosni obraz. Pavel pozvoni. — Sedaj pa piva še mokka Lu ehartreu-se, potem pa te peljem domov. Tukaj zrak kar du«i — za trenutek bom odprl okno. Teeke zavese potegne vstran in odpre okno. Zunaj polagoma pojema nočno življenje. Vpitje je ponehalo in kot sence se vlečejo zaspana in trudna dekleta po ulicah. Pavel pogleda na uro. — Pozno je že, — pravi truden. — j(Dalje prihodnjič./ ALI ČL ČLOVEK MANJ KAKOR PREJ? Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne Kotel biti z Mavem v "P&dišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO .SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU ! ! lolini še bruhali žveplo. Le ču dno je ,da se mu je takrat po srečilo iz te strupene sopariee odleteti s svojim letalom, katero se je bilo pri pristanku pokvarilo. Srečno se je dvignil višine, kjer je bil čistejši zrak. Komaj se je s tega poleta srečno vrnil, že se je lotil drugega, še bolj nevarnega. Jezuitski misijonar, kateremu pravijo Eskimi "oče snežnih vihar- Belgijski filozof prof. Dieu-lonne prihaja v neki svoji razpravi do zaključka, da ljudje danes komaj polovico toliko! bero kakor v prejšnji genera- j ciji. Povpreč.nik je pred 25 do 30 leti ]>o profesorjevi sodbi preči tal vse svoje življenje 550 knjig. Danes prebere človek istega tipa komaj 260 knjig. Dieudonne pravi, da so tega t nazadovanja krivi tempo časa, film in radio. HITLERJEV DVOJNIK "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. V Niči živi neki Pitois, ki je' v obraz in tudi sicer v postavi čudovito podoben nemškemu k an cela r ju Hitlerju. Nesrečnik je prav zaradi tega te dni po- j stal žrtev javnega napada na ( ulici. Naskočili so ga protifaši-sti, ki so se ga lotili v propri i čanju, da imajo pred seboj i nemškega kancelarja, ki je naskrivaj dopotoval v Franci jo, j TTbogi Pitois je moral držati, dokler je padalo po njegovem hrbtu. Po napadu pa je izjavil, da bo moral že na vsak način spremeniti svojo zuna- IZ BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emilia: Karavana smrti; Na bej;u v Goropa ; Pružhu Ku Nasr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO 41TROVF;,! 4 knjige, 599 tirani, s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj romaD oh Nilu; Kako sem t Mekko romiM; Pri >amartli; Mrtl Jezitli Cesa ........................1.50 PO DIVJEM KI RDIST.VVU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija: Beg iz josIednja pot Cena ........................1.50 "Glas Naroda" New York. N. Y.