Raznoterosti. X Sola za krotenje zverl. Pariški institut za zoološko psihologijo, ki je podpiran od mesta, je prišel do interesantnega sklepa. Hoče namreč odpreti špecialno šolo za krotenje zverine. Učiteljske sile bodo sestavljene Tečjidel iz učenjakov, p» tudi iz bivših krotilcev iz cirkusov in menažerij. Misli se na to, da bi se roparske živali kakor leye, tigre, leoparde, hijene, medvede itd. krotilo samo potom psihologičnega vplivanja. Na krotenju naj bi izostala vsaka zuuauja sila in menijo, da se more tudi na ta način priti' do povoljnih rezultatov. Zveri bodo traosportirane iz poleg ležečega zoološkega vrta y zgoraj omenjeDO šolsko poslopje, kjer se pri6ne že dlje 6asa nameravana psihologična dresuia. Pričakuje se z veliko radovednostjo uspehuv potom take metode. Eako so Tečkrat relikl ljudje raztreseni. Zuanih je prav mnogo primeroy, kako so bili večkrat veliki ljudje, genialni po svojih delih, raztreseni. Italijanski učeujak Lombroso pripoveduje, da se pri velikih učenjakih in genialnih Ijudeh yobče poraja neka majhna duševna bolezea (amnezija) in Davaja za to nekaj primer. Da kdo namesto, da bi potrosil papir s peskom, ga polije s črnilom, — to je navadna stvar. Taka pozabljivost je premajhna, da bi koga nazvali zaraditega za učenjaka. Znana je tndi zgodba o profesorju, ki je mimo obzidanega vrta prišel do železnih ograjastih vrat in tamkaj gledal skozi ključavnico na yrt, ker je mislil že prej, da v obzidan vrt ne bo moč gledati drugače nego skozi ključavnico. Slavni Newton je nekoč, kakor izpričuje Breveto, začel si tlačiti pipo s prstom svoje nečakinje, ki je ravno sedla zraven njega. Učeni Eele je razlagal svoje ideje Da dolgo in široko, ali je vselej na koncu pristavil: BToda to je moja skrivnost, ki je ne odkrijera nikomur." Nekoč je tolmačil svoj eksperiment z besedami: _Ati vidite, gospoda, ta kotel na oglju? Ako bi le za trenutek nehal raešati, pa bi se zgodila eksplozija, da bi mi vsi odleteli v zrak." In pri vsem tem je pozabil na mešanje in res se je zgodila nevarna eksplozija. V globoke misli zatopljen sloviti Amper ni opazil, da mu je ušel konj, ki ga je on vodil za uzdo. Vladika Mister je imel navado, da je vselej, kadar je šel z doma, pripel na vrata listek: nGospodarja ni doma." Nekoč se je vrnil, prečital na vratih, da gospodarja ni doma in rekel: ,,No, zdaj moram pa še tega čakati" in stal je pred vrati, dokler ni dočakal svoje lastne vrnitve. Zopet neki veliki matematik pa je za čel na zadnji del voza pisati neko formulo, pri čemer so voz odpeljali, on pa je tekel za njim, dokler ni dovršil formule. 0 nekem botaniku govore (pa to bo najbrž pretirano), da je nekoč, ko se je imel odpeljati, posadil svojega lepega kcnja na sedež y kočiji, sam se je pa vpregel in vlekel voz. Treba bi bilo še, da bi bil pri prvi gostilni, — da bi bila stvar bolj verjetna — šel gospod profesor v hlev, konj pa y sobo. X Porest o dveh ženah Iz porušene Mesinc. Pri velikem predlanskem potresu v Mesini je srečno ušel srarti meščan Scaringi, dočim so podrtine zasipa'e njegovo mlado ženo. Scaringi je nekaj časa objokoval njeno smrt, a se je brzo potolažil in se iznova oženil s krasnim dekletom iz nanovo rojene Mesine. Te dni pa potrka na Scaringijeva vrata tuja, čedno oblečena ženska. Ko je Searingi odprl vrata mu pade okrog vrata njegova prejšuja — žena. Euski junaški mornarji so nesrečnico brez Scaringijevega znanja rešili izpod razvalin in jo odp^ljali na Busko v bolniščnico, kjer je polagoma popolnoma ozdravila. Scaringi, ki je tako naglo pozabil na svojo bivšo — žiyo žeako, bo imel sedaj precej sitnosti. X Starec na smrtni postelji morilec. V Eemesu na Francoskem se je zgodila nedavno velika tragedija. Bogati posestuik Taugard, 70 letni starec, je ležal že več tednov na smrtni postelji. Popoldne usodnega dne je zdravnik sporočil domačinom, da bolnik ne bo doživel prihodnjega jutra. Pri bolniku je ostala sama služkinja Marija Girard. Hipoma pa se je bolnik v postelji zravnal, oči so mu bliskale in začel je kričati: BV sobi je maček, moram ga ustreliti!" Služkinji se je za hip posrečilo pomiriti bolnika, tod i kmalu nato se je zaslišal iz bolnikove sobe strel Hlapee je tekel v sobo ter zagledal boloika stati na postel.ji 8 puško v roki, dočim je služkin.ja ležala v svoji krvi na tleh. Hlapec je hotel priskočiti služkinji na pomoč, toda bolnik je zavpil: BNe bližaj se, sicer streljam!" Hlapec je zbežal ter naznanil stvar domačinom. Med tem se je bolnik zaklenil ter se postavil s puško k oknu, grozeč vsakemu, ki bi botel priti y sobo, da ga ustreli, Zbralo se je mnogo ljudi pred hišo. Županu se je posrečilo, da je udrl s policijo y sobo ter razorožil bolnika. Spravili so ga v posteljo. a kmalu nato je urarl. Služkinja je umrla med prenosom y boluiščnico. X črnci t Ameriki. V Severni Ameriki je 10 milijonov 6rncey in ti posedujejo glasom najnovejih statističnih podatkov 490 mil. dolarjpv, 400.000 črncev ima lastne hiše, 4_ je bankirjev, 7690 delavcev, 4000 natakarjev^ 444 brivcev, 13 hotelirjev in le malo jih pripada akademičnim krogom. 56 odstotkoy jib zna pisati in čitati. X Parlament y cerkvi. Neki angleški poslanec — zuan kot govornik — je šel v cerkey, sedel v stol in zaspal. Gotoyo je saujal o kaki debati v angleškem parlamentu, ker j& kar hipuo vstal in zavpil: rDvomim, da sm» sklepčni, in zahtevam, da se prešteje navzoče;* Ali so gledali duhovnik in verniki! Njegov predlog je seveda pfopadel. X Plače delaTcer na Japonskem so jako nizke. Srednje plače v tyornicah bombi?ž_ v tokijski pokrajini znašajo n. pr. 74 stotinlc za moške in 70 stot. za žeaske. V drugih pokrajinah ni plača večja nego 50 stot. za moškein 30 stot. za ženske. V Osaki je srednja plača 55 in 30 stot.