Politični ogled. Avstrijske dežele. V petek, dne 28. jaa., aaide ae državai zbor. Za 1. aejo pride več predlogov v prvo branje; tako dr. Pleaerjev gledč delavakib zboraic in dr. Foreggerjev glede tiskovne postave. — Do aobote, dae Z2. janavarija pa se skleno vsi deželni zbori. Dotlej bodo pa že lehko tadi rešili vaak avoje delo. Skoda, da se mlati tadi po njih večkrat prazna slama ali pa se seje nemir med ljudatvo — brez vaake sile. Nemški gospodje v Gradcu imajo tadi v tem bliza, da prvo meato. Pohvalili ao med drugim dež. šolaki avet za to, da aili tako vztrajno (brez vse potrebe in vse koristi) nemščino v slov. ljudske šole ter še tudi naprej terjajo od njega, da ravna enako ia če mogoče še bolje v tej reči. Naši gg. poslanci so v tem šli iz zboraice in je dr. Doniinkuš v njih imena povedal, zakaj da se ne vdeležijo tega posvetovanja, kajti se hvali in priporoča v tem ooitna krivica za njih volilce. Nemške poslance in izlasti ces. namestnika je to aicer zbodlo a skleaili so zato vendar-le, kar se je predlagalo — nadalnje ponemčevaaje slov. otrok. — Krški škof postaae, kakor se aam zagotavlja, vendar-le dr. Marschall, prošt aa Danaja. Le ta je sicer izvrstea duhovnik ali sloveaski ne zna. Hrvaški pa bojda zna nekaj malega. — Tirolcem se ni moči ogreti za načrt nove šolske postave, kakor jim jo poaaja vlada, toliko je že gotovo, da je sedaj še ne vzprejme dež. zbor, v katerem so konservativci v veliki večini. — Kranjski deželni zbor je vzprejel nov občinski red za mesto Ljabljano. Peščica nemškutarskib. poslancev pa se je posvetovanju odtegaila, zakaj pa, to se ae zaa. Mogoče, da zato, ker ni načrt njih delo. — Hrap, ki je bil v Goriškem dež. zboru nastal zavoljo bolenišnice, se je polegel ter se je razvidelo, da ni v njej vse tako črno, kakor se je bilo v zboru malalo. Državno cesto, ki pelje kraj Soce iz Primorja na Koroško, bode treba popraviti, ker je na nekaterih mestib. sila aevaraa in so se že večkrat izgodile na-nji aesreče. — Na Krasa in v Trsta piha hada ,,bora" ia je ondi toliko snega padlo, kolikor ga že zdavna ni bilo v onih krajib. — V Kopru, glavnem mesta Istre, se je mestai zastop vzdignil zoper škofa v Trsta, češ, da jim pošilja le bolje slovenskih, kakor pa italijaaskih dahovnikov, toda zastopnik vlade je tem napetim italijaaskim možem prec usta zaprl ter jih je razpodil iz mestne hiše. — Iz Bosne in Hercegovine sme si odslej vsakdo nesti tobaka, samo prodajalaice ali trafike ne. Njim je še tadi sedaj jemati tobak, kjer se jim ukaže. — Madjarska vlada je vsa zakopana v dolgeh in ima sedaj Tisza svojo težavo s finaačnim ministerstvom. Grof Szapary noče več biti, drug pa ne raara nihče postati. To lebko, kajti nihče ne mara prazae kase pa polno kopo dolgov. Vnanje države. V jtem tedaa govori ia piše se veliko o vojski. Cadao pa je pri tem, da si gredo ljadem precej misli aavskriž ter nihče ne ve, kdo in zoper koga da začae vojsko. Največ ae zagotavlja, da bode vojska med našo in raako državp, pa tadi to, da bode med Fraacijo in Nemčijo. Kaj je reanica? Mogoee je obojno, a za sedaj še ni nobeao verjetno. Znamenj pa ne maajka na nobeai atrani za bližnjo vojako. Pri naa ia še bolj pri Rnsih biva neko vojaško gibanje, ki aicer ni v navadi, toda oao še ni tako, da bi bilo očitno pripravljanje za vojako. — Bolgaraka deputacija je aedaj na pota proti domu; poaebno veselje menimo, da ni, kar prinese seboj. Ediao v Londoaa ao bili moževe odlično vzprejeli. dragod pa le kakor ljudi, katerib bi se radi pa bi se ne mogli odkrižati. V Bolgariji veje še vedao zoperraski dali in za kneza Mingrelakega ni upanja, da si ga volijo Bolgari za kaeza. Sedaj je na površju nov kandidat — princ Leacbtenberg (Nikolaj Makaimilijaaovič roj. 1. 1843). — Turčija ima novega miniatra za fiaance, Agobpaša. Mož ima, kakor se hvali. veliko akušaje v tej atroki, vse eno pa je jako dvomljivo, da apravi turške finaace na noge. Vedno oboroževanje jih tišči še globlje v tla in v dolgove. — Močno ae ugiba, čemu si kapaje mala Crna gora aedaj toliko Kruppovih topov, ia je 34 novih za njo v reanici veliko število. — Rasija kopiči blizo avstrijakib. mej več vojaštva, kakor ga je tam navadno, tadi višji poveljnik v Varšavi, general Garko je govoril o novem leta jako bojevito, nasproti pa je car izrekel, da ima apanje, da se obraai mir. Komu naj človek veraje'? — Bismarck je v nemškem državaem zboru na pol propadel ter mu je dovolil zbor le za 3, ne pa za 7 let let višje število vojakov. To pa je moža vjezilo ter je nasvetoval cesarja, naj bi drž. zbor razpustil. Stari ceaar je to tadi takoj storil ali bode pa Biamarck pri volitvah zmagal, še je vprašaaje. Nemški cesarjevič je freimaurer in ima pri njih neko višje mesto. Mož še hodi celo v njih. seje ali če misli, da vodi oa freimaarerje, ategne ae še kedaj propričati na lastno škodo, da ao le oni njega vodili — za noa. — Blazni bavaraki kralj Oton, zaveda ae toliko, da ve, kako čast da itna ia je. kar se tiče trapla, zdrav. — V Belgiji imajo 8opet apor delalcev. Kacih 60.000 delalcev je delo odpovedalo. Vlada se je že poprej za to preskrbela in še torej doslej ni bilo neredov. — Angleški minister za zunanje zadeve, Idleiggh je umrl. Koaservativci bi nekaj radi za Irce storili, aamo tega ne vedo, kako bi se lotili dela. — Kar je Bismarck govoril, ko je ma je za to hodilo, da vzprejme državni zbor vzvišanje vojaštva, to je Francoze aila vznemirilo. vendar pa, kolikor je mof, si prizadevajo ljadstvo vmiriti. Fraacoako vojaštvo ae jim tedaj ai tako. da 8e pošlje v voJ8ko zoper mogoeao Nemčijo. — Kreta, otok doli niže od Grecije, sliši še Tarkom; toda prebivalci ao Grki ia njitn bi bilo ljubše, ko bi bili pod Grecijo. To bi se bilo že zdavaa tadi izgodilo, da bi Aagležev ne bilo na 8vetn. Le-ti pa bi najraji aami dobili otok v roke. Dokler ae jim to ne posreči, pa gre vsa njih skrb na to, da oatane vse pri starem.