i 4. V:i!, 'i'
f. i
FoStcfam pi«*xos T gotevM,
# URADNI,LIST
SLOVANSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik l/II.	V Ljubljani dne 4. avgusta 1945		Številka 23.
VSBE 170.	Odtok Predsedstva SNOS-a o izplačevanju akontacij na račun proračuna za mesec avgust 1945. 171.	Odlok o razpustu fakultetnega sveta medicinske fakultete v Ljubljani in imenovanju novega profesorskega zbora.		UKA: 172.	Odločba o cenah. 173.	Razglas o volitvah odposlancev JA v okrožno mestno skupščino v Ljubljani.	
Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a
*	170.
Odlok.
Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega svela o izplačevanju akontacij na račun proračuna za mesec avgust 1945
Ker še ni sprejet in uveljavljen proračun Narodne vlade Slovenije za dobo julij—december 1945, se minister za finance Narodne vlade Slovenije pooblašča, da v soglasju s Predsedstvom Narodne vlade Slovenije za stroške javne uprave v mesecu avgustu 19-15 otvarjfi ministrstvom Narodne vlade Slovenije kredite do skupnega zneska din 100,000.000.— kol akontacije na račun tega proračuna.
Ljubljana dne 1. avgusta 1945.
St. 203.
Za Predsedstvo
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta:
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Slovenije
• 171.
Odlok
Na podlagi člena 1. zakona o vodstvu in nadzorstvu nad medicinskimi in farmacevtskimi fakultetami in strokovnimi zdravstvenimi šolami, izdanega dne 21. junija 1945 od Predsedstva Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, Ur. list DFJ št, 400/44 z dne 26. junija 1945, se odreja:
Člen 1.
Dosedanji fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani se razpušča; dekan in prodekan te fakultete se razrešujeta svojih funkcij.,
Člen 2.
Posli dekanata medicinsko fakultete v Ljubljani se začasno izročajo dr. Janezu Milčinskemu, v. <L načelnika oddelim za vzgojo zdravstvenega naraščaja pri ministrstvu za narodno zdravje.
J	Člen S.
Imenujejo se na medicinski fakulteti v Ljubljani:
I.	za redne profesorje: za anatomijo in histologijo dr. Alija Košir, za fiziologijo in fiziološko kemijo dr. Albin Seliškar, za splošno patologijo in patološko anatomijo dr. Frane Hribar,	,
za interno medicino dr. Igor Tavčar,
za kirurgijo dr. Božidar Lavrič,
za pediatrijo dr. Bogdan I)cre,
za nevrologijo in psihiatrijo dr. Ivan Marinčič,
za dermatologijo dr. Jernej Demšar,
za porodništvo in ginekologijo dr. Pavel Lunaček,
za okulistiko dr. Leopold Jcše,
za ortopedijo dr. Bogdan Brecelj,
za stomatologijo dr. Jože Rant;
II.	za izredne profesorje: za biologijo in embriologijo dr. Hubert Pehani, za anatomijo dr. Valentina Kobe, za rentgenologijo in radium-terapijo dr. Josip Hcbein, za nalezljive bolezni dr. Sabina Praprotnik, za bakteriologijo dr. Milica Valentinčič;
III.	za docente: za kemijo ing. Dušan Štucin,
za eksperimentalno patologijo dr. Andrej Zupančič, za zgodovino medicine dr. Ivan Pintar.
Vsi e tem odlokom imenovani redni in izredni pro. fesorji ter docenti tvorijo fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani. Ta svet izvoli iz svoje srede dekana in prodekana medicinske fakultete v Ljubljani.
Člen 4.
Dr. Janezu Milčinskemu se nalaga, da takoj skliče fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani in po izvolitvi novega dekana in prodekana izroči tema posle medicinskega dekanata.
Člen 5.
Nastavitvene dekrete za v Členu 3. navedene redne in izredne profesorje in docente izda., minister za narodno
Strnn 102.
Štev. 23.
zdravje Narodne vlado Slovenije, ki se hkrati pooblašča, da izvrši morebitna nadaljnja Imenovanja rednik in iz-rednih profesorjev in docentov medicinske fakultete'v. Ljubljani.
Člen 6. L
Ta odlok stopi v veljavo z objavo v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 31. julija 19il5.
Minister	Predsednik
za narodno zdravje:	Narodne vlade Slovenijo:
Dr. Marjan AkCin s. r.	Boris Kidrič s. r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi ' ministrstev Narodne vlade Slovenije
172.
Odločba
o cenah premogu
Člen 1.
Cono premogu sc določajo takole:
I.	Črni premog;
debeli premog	nad	30 mm	940	din	/ tona
drobni premog	pod	30 mm	770	^	„
prah .	,	250 „	„
Te cene veljajo za rudnike: Orlo in Stranice pri Slovenskih Konjicah,
U. Rjavi premog — I. Škapina:
kosovo c	680 din / tona
kockovec	'	630 „	„
orehoveo	540	„	„
grahovec	880	„	„
zdrob	290	„	„
Prah	210	„	„
Te cene veljajo za rudnike: Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Zabukovca, Liboje.
III.	Rjavi premog — II. skupina:
kosovec	080 din / tono
kockoveo	580	„	„
Orehovec	470	„	„
grahovec	340	,
zdrob	260	,
Pr»h	190	„	„
Te ceno veljajo za rudnike Pečovnik in Itajhenburg Za Rajhenburg stana premog od 0 do 30 mm	320 din / tora
IV.	Lignit -r I. skupina:
kosovec-	430	„	„
Orehovec	840	„	^ •
«lrob	100	M
Te cene veljajo za rudnike Kočevje, Kanižarica, Kiju čarovci, ljutomerski okraj.
Lignit — II. skupina;
hgnlt	470 din Z tone
kosovec	390	„	„
orohovoo	260	„	„
zdrob	100	n	„
Te cene veljajo za rudnike Velenje, Globoko, Otočec
«»
M
Člen 2.
Vso cene veljajo za 1 tono premoga franko vagon nakladalna postaja rudnika oz. franko nakladalno mesto na rudniku, če rud n Ut ni zvezan z državnim železniškim omrežjem.
• V tem primeru sme dotični rudnik zn prevoz od rudnika do najbližje nakladalno postajo državnih Zolezpio računati posebej stvarne prevozne stroške, katerih višino določi sporazumno a podjetjem okrožni NO odbor.
člen 3.
V gornjih cenah ni zaračunan skupni davek na po. slovni promet, takse na račune in državne takso, samoupravne pristojbine ter stroški za tovorni list in za do-stavo vagona, ki se posebej računajo.
Člen 4.
Cene, odrejeno s to odločbo, veljajo od 1. junija 1915 dalje do preklica.
Člen 5.
Prekoračenje teh cen jo kaznivo glede na člen L, t. 2. zakona o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže po čl. .4. tega zakona (Uradni list DFJ 3t. 241/26 z dne 28. aprila 1945).
Ljubljana dne 1. avgusta 10-15.
Minister	Minister
za trgovino in oskrbo:	za Industrijo in rudarstvo:
Dr. Lado Vavpetič a. r.	Leskošek Franc e. r.
Občevcljavne odredbe in razglasi
raznih oblastev. zn vodov in ustanov
173.
\
Razglas.
V nedeljo, dno 5. avgusta t. 1, bodo v edinkah JA' volitve odposlancev v okrožno mestno skupščino x Ljubljani.
Volile bodo edinice:
I.	slovenske divizije NO e približno 4000 vojaki -* 4 odposlance, IV. armijo & približno 2600-8000 vojaki -* 3 odposluhce, komande pozadine IV. armije s približno 800 vojaki — 1 odposlanca, komando področja s pri* bližno 1000 vojaki — 1 odposlancu In OZNA Ljubljana 1 odposlanca.	,
S tom bo okrožna mestna skupščina dobila nadaljnjo Izpopolnitev z odposlanci odinio JA, Id prebivajo na območju mesta Ljubljane.
Ljubljana dno 8. avgusta 1945.,
St. 19.786/45.
Okrožna volivnn komisija *a mesto Ljubljano Zn mestni odbor OF; Za okrožno volivno komisijo: sekretar '	predsednik
Kraigher Sergej s. r.	Zupet s. r.
Izdnjrfa: PrciherMvo SNOS lu Narodna vlada Slovenilo v Ljubljani. Urednik: Robert Pohar v Liubllanl. v Tisk In zatožita tiskuvne Morkur d. U. v Ljubljani. Predstavnik 'lini.ir Mih-ilok v L|tili||nnl. — Uredništvo in upruvništvo; Ljubljana, Uregor-
čitcve ulica 23, Telefon ilov. 26-52,
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik I/IL
Priloga It 23. kosu
z dne 4. avgusta 1945.
Številka
11.
Razna oMastva
407—7—5
Natečaj.
Dr7iiw;\ babiška šola v Ljubljani sprejme
25 bahiiSltili učenk
v enoletni babiški tečaj, ki začne redni Pouk dne 1. septembra 1945. Prošnje za sprejem je treba vložiti do 15. avgusta L 1. pri upravi bab iške šole v Ljubljani, Slajmerjeva ul. št. 3.
Pogoji z.a sprejem v bnbiSko šolo:
, 1. Prosilka ne sme biti mlajša od 18 Li ne starejša od 30 let, kar dokaže s »rsinim lisicnn.
2.	Biti mora dobrega vedenja in poulično neoporečna, kar dokaže s potrdilom KNOO.
3.	A ko je omožena. mora imeti moževo dovolilo. A ko pa je ločena, mora lo dokazati s potrdilom duhovnih in civilnih sodišč.
4.	Dovršili je morala najmanj štiri raz-edc osnovne šole, kar dokaže z zadnjim .šolskim spričevalom.
5.	Priložiti mora zdravniško spriče-valo, da je telesno in duševno zdrava, ua ni noseča in da je sposobna opravljati habiški poklic.
6.	Priložiti mora potrdilo krajevnih Vlasti, da je v dotičnom kraju potreba P° babici.
Vse kandidatinje, ki bodo pozvane, morajo zglasiti nu dan 30. avgusta 1915 zjutraj v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer bodo zdravniško pregledane In kjer bo sprejemni izpit. Iz-r^ane kandidatinje ostanejo takoj v šoli. klanje je brezplačno.
Ljubljami 12. julija 1945.
Uprava dri. babiške šole'
Razno
ti. 282/1.	458
Vabilo na
ustanovno skupščino 9osad<, podjetje z gozdnimi sadeži, 9»-, ,Qeni in deželnimi pridelki, d. d. V Ljubljani,
..	1	ki bo
®n6 14. avgusta 1945 ob 15. url v prodorih Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ul. 10, s temle
dnevnim redom:
2 Začetek in konstituiranje skupščine; ■ sklepanje o ustanovitvi delniške
družbe in končnovcljavaa ugotovitev-družbene pogodbe;
3.	volitev devetih članov upravnega odbora;
4.	volitev petih članov nadzornega odbora in petih namestnikov.
V	Ljubljani dne 2. avgusta 1945. Kreutzer Pavel, Dr. Scbauer Dolič,
oblastveno 'postavljena pooblaščenca *
11. 231/1.	459
Vabilo na
ustanovno skupščino »Sadc, podjetje s sadjem in zelenjavo ter njihovimi izdelki, d. d. v Ljubljani, ki bo
dne 14. avgusta 1945 ob 15. uri v prostorih Zbornice TOI v Ljubljani, Bee-tliovnova ul. 10, s temle
dnevnim redom:
1.	Začetek in konstituiranje skupščine;
2.	sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končnoveljaviia ugotovitev družbene pogodbe;
3.	volitev devetih članov upravnega odbora;
4.	volitev petih članov nadzornega odbora in petili namestnikov.
V	Ljubljani dne 2. avgusta 1915. Kreutzer Pavel, Dr. Srliaucr Dolič,
oblastveno postavljena pooblaščenca
451
Objava.
Izgubil sem repatriacijsko objavo, izdano 0. junija 1945 od načelstva štaba drž. komisije za repatriacijo v Ljubljani na ime Glinšek Ivan iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Glinšek Ivan
*
457
Objava.
Zgorela so mi vsa izpričevala II. ženske realne gimnazije v Ljubljani in indeks filozofske fakulteto univerze v Ljubljani na ime Kovačič Vera jz Ljub-Ijane. Proglašam j.ih za neveljavna.
Kovačič Vera
450
Objava.
Izgubil sem začasno osebno izkaznico tek. št. 255, glasečo se na ime Lavtar Viktor, izdano pri krajevnem NOO Šenčur pri Kranju. Proglašam jo za neveljavna
Lavtar Viktor, Kranj
455
Objava.
Izgubil sem listino o podelitvi vojaškega konja v mojo privatno lasi, izdano dne 24. julija 19-15, št, 219/45 od okrajnega odbora OF, odsek za kmetijstvo v Slov. Gradcu in jo proglašam za neveljavno.
Mrak Jernej, posestnik.
Št, Vid pri Slov. Gradcu
449
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od mestnega odbora OF v Ljubljani na ime Pavletič Rudolf iz - Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Pavletič Rudolf
457
Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakulteta univerze v Ljubljani na ime Pretnar Jože iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavnega.	Pretnar Jože
4-52
Objava.
Izgubila sem' izpričevalo I. razreda meščanske šole zavoda Lichtenturn v Ljubljani na ime Rode Darinka iz Homca pri Kamniku. Proglašam ga za neveljavno.
Rode Darinka
*
4-18
Objava.
Izgubila sem novo osebno izkaznico, izdano od komande narodne milico v Ljubljani na ime Sever-Grčar Pavla iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Sever-Grčar Pavla
451
Objova.
Ukradena mi je bila železničarska le-. gitimacija št. 119251, izdana od direkcije drž. železnic v Ljubljani na ime Šuštar Franc, železničar iz Ljubljane. Proglašam io za neveljavno.
Suštor Franc
*
450
Objava.
Izgubila sem osebno izkaznico številka 0253569, izdano od uprave narodne milice v Ljubljani na ime Trunk Terezija, roj. Zapušek, stanujoča v P ve rado viče vi ulici 18. Proglašam jo za neveljavno.
Trunk Terezija
Urednik: Pohar Robert i UublianL — Tisk in založba tiskarne Merkur s Ljubljani. Predstavnik; Mikale k Otmar v Ljubljani.
i
'' •

k
POSEBNA PRILOGA
čtev. 215. „Uradnega lista Slovenskega narodno osvobodilnega jsveta in Narodne vlade Slovenije"
z dne 4. avgusta 1945
Ponatis
iz osrednjega ^Uradnega lista Demokratične lederativnc Jugoslavije" št. 45.
iilteeviiSccB 45 k doe: 2,®. fisrftS^et t^45-
404.
Uredba
0 sporazumu mod Adinhiistracijo Zedinjenih narodov 2a pomoč in obnovo in demokratično federativno Jugoslavijo,
ki se glasi:
Ker ?o Zedinjeni narodi in Združeni narodi s sporazumom z dne 9. novembra 1843, podpisanem v Wasking-tonu, D. K., ustanovili Administracijo Zedinjenih narodov za pomoč in obnovo (v nadaljnjem besedilu kratko: Administracija), kateri je glavni smoter:
3-zasnrrvljati načrte, sporejati, voditi ali pripravljati izvršitev ukrepov za pomoč vojnim žrtvam, v katerem koli območju pod nadzorstvom katerega koli izmed Zedinjenih narodov, da bi se dobavljala hrana, goriva, obleka, stanovanja in druge osnovne potrebščine in opravljale medicinske in druge neogibne storitve ter olajševat; v teh območjih, kolikor je io potrebno za zavarovanje ustrezne pomoči, proizvodnjo in prevoz tega blaga bi opravljanje teh storitev«,
ker je vlada Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu kratko: Vlada) med podpisniki zgoraj omenjenega sporazuma z dne 9. novembra 1943 in sc je izjavila, da se brinja z resolucijami o politiki Sveta Administracije (v Nadaljnjem besedilu kratko: resolucije),
ker je Jugoslavijo zadelo pustošenje in je njeno prebivalstvo trpelo zaradi vojne, sovražnikove zasedbe bi aktivnega odpora v borbi zoper sovražnika,
ker je Vlada zahtevala, naj ji Administracija pomaga Pri priskrbi blaga za pomoč in obnovo in opravljanju storitev za podpiranje vojnih žrtev v Jugoslaviji potem, ko se konča doba oskrbovanja prebivalstva po vojaških oblasteh,
ker želi Administracija dati vsako dejansko možno Pomoč vojnim žrtvam na ozemlju Jugoslavije skladno s BPorazumom z dne 9. novembra 1948 in t resolucijami, ker je generalni direktor skladno z resolucijo 14 Sveta Administracije odločil, da Jugoslavija zaradi obil-11 ih izgub in škode, prizadejane njenemu gospodarstvu •ned to vojno za skupno stvar Zedinjenih narodov, ne Niore pomoči in obnove Jugoslavije sedaj plačevati z Ustreznimi sredstvi v tuji veljavi in
ker je želeti, da bi se vzajemna odgovornost Vlade *n Administracije glede pomoči in obnove delila v duhu Prijateljskega sodelovanja in da bi se z vzajemnim razumevanjem uredili posamezni praktični primeri te odgovornosti, sta se
Vlada Jugoslavije, Id jo 7.astor>a Nikola L. Petrovič, miuister za trgovino in preskrbo in
Administracija Zedinjenih narodov za pomoč Ln obnovo, ki jo zastopa Roy F. Hendrickson,
zedinili v naslednjem:
Člen 1.
Pri skrha blaga in storitev
a)	Skladno s sporazumom z dne 9. novembra 1943 in z resolucijami bo preskrbovala Administracija Jugo. slavijo z blagom za pomoč in obnovo in s storitvami, ko se konča doba oskrbovanja prebivalstva po vojaških oblasteh, Vlada pa bo v ta namen sodelovala z Administracijo. To blago Ln te storitve se bodo dajale in opravljale v mejah sredstev Administracije in v okviru razpoložljivega blaga iu prevoznih možnosti, a skladno z načeli ' politike Sveta. Administracija bo priskrbovala blago in storitve za to dobo, ker je skladno z resolucijo 14 odločeno, da Jugoslavija ne bo mogla tega plačati z ustreznimi sredstvi v tuji veljavi. Administraciia p e bo terjalo ne iskalu plačila v tuji veljavi za blago in storitve, ki jih bo dajala oz. opravljala po tem sporazumu. Ob dobavi nekaterih skupin oprave za dolgoročno rabo si Admini. stracija skladno s posebnimi sporazumi med njo in Vlado lahko pridrži lastninsko pravico in da samo pravico rabe teh stvari za čas veljavnosti tega sporazuma.
Vlada mora predložiti vsak mesec seznam blaga, ki ga želi prejeti, in to za najmanj šest mesecev vnaprej od časa ko želi to blago prejeti. Ti seznami naj obsegajo kolikor le mogoče: količine, nadrobni opis in dobavni kraj tega blaga. Glede na to, da je mnogo,negotovosti, vštevši tudi negotovi ladijski prostor, ki bi ga Administracija mogla dobiti, mora Vlada glede blaga, ki ga želi prejeti, tudi predložiti seznam vrstnega reda za dobo najmanj treh mesecev, da bi ta seznam rabil Admini. straciji kot napotilo, če bi se ne mogle dobaviti vse količine, ki jih zahteva Vlada. Administracija pa ji priobči svoj dobavni program, ki se izvrši na zahtevo Vlade, in ji sporoči pri tem, kolikor je to pač praktično mogoče vnaprej, in če le mogoče, najmanj tri mesece pred verjetnim časom prispelka blaga v uvozne luke za Jiuiosln-vijo. Administracija bo po švojih pooblaščenih predstavnikih rada obravnavala z Vlado svojo oskrbovalne načrte in ji priobčila vselej vsako spremembo v teh načrtih ter rada sprejemala predloge Vlade za spremembo načrtov.
Člen 2.
Opravljanja storitev
Storitve za pomoč in obnovo, ki jih bo Administra-cija opravljala skladno z gorenjim členom 1., se bodo opravljale po načrtih, ki se določijo sporazumno med
o
Administracijo in Vlado, a to skladno z načeli politike Sveta, zlasti z načeli resolucij 2 in 7 do 13. Kadar koli bo to potrebno, bo vlada ukrenila vso cesar treba, da se zagotovi, da se bodo tn načela izvrševala v vsej državi. Sklepali pa se bodo med Administracijo in Vlado še dodatni sporazumi glede organiziranja storitev za pomoč in obnovo. V teh sporazumih se določi, da bo Vlada vodila gorenje storitve in zagotovila potrebna sredstva ta opravljanje teh storitev; ta sredstva bo Vlada dobi. vala od odplačil za blago za pomoč, Administracija pa bo priskrbovala Vladi osebje in potrebno blago.
Člen 3.
Prevoz in razdeljevanje blaga
a)	Vlada, ki jc znotraj Jugoslavije odgovorna za razdeljevanje blaga za pomoč in obnovo, ki ga bo priskrbovala Administracija, ukrene vse česar treba, da se zagotovi, da se bo to blago razdeljevalo po načelih politiko Sveta, zlasti po načelih resolucij 2 in 7.
b)	Blago za pomoč in obnovo, ki ga bo priskrbovala Administracija in Id je namenjeno Jugoslaviji, bo naslovljeno na misijo Administracije v državi. Dejanska izročitev blaga Vladi kakor tudi prenos lastninske pravice na tem blagu na Vlado ali njenega pooblaščenca proti ustreznemu potrdilu so izvrši, brž ko prispe to blago v tiste določno uvozne luke ali obmejne točke Jugoslavije ali kake druge luke, ki jili določi jugoslovanska vlada po občasnih sporazumih mod Vlado in Administracijo. Vlada in Administracija določita sporazumno primeren postopek za ugotavljanje količine in kakovosti blaga, ki ga bo dobavljala Vladi Administracija,
Da bj omogočila Administraciji čim popolnejše izpolnjevanje njenih obvezuosii po tem sporazumu, pa tudi po sporazumu z dne ti. novembra 19-13 in po resolucijah Sveta, bo Vlada obveščala Administracijo in zaslišala njeno mnenje glede načrtov in poslov, nanašajočih se na razdeljevanje blaga, ki pa morajo obsegati naslednje predmete, n. pr.:
1.	Ustanove in sredstva za razdeljevanje blaga, dobavljenega po Administraciji;
2.	dodeljevanje tega blaga po območjih in glavnih potrošniških skupinah;
3.	načela politike o cenah kakor tudi o specifičnih cenah z^ to blago in njihovega odnosa do cen za podobno blago, proizvedeno v državi;
4.	racioniranje in nadzorovanje cen po vrsti blaga, po območjih in po potrošniških slojih za vsako vrsto proizvodov, ki jih dobavi Administracija;
5.	olajšave in poslovalne metode, prevoz iu vskladi-Ičovnnjo blaga, ki ga dobavi Administracija;
6.	da bi se poleg tega omogočilo Administraciji, da bi dejansko izpolnjevala svoje obveznosti po tem sporazumu, po sporazumni z dne 9. novembra 1943 in po resolucijah Sveta, bo Vlada primerno obveščala Administracijo o razdeljevanju blaga v Jugoslaviji. Rnzdeljevalni slsthm glede tega blaga v Jugoslaviji se bo opiral na resolucije S'-eto in Vlada bo dajala predstavnikom Administracije možnost, da na vseh potrebnih stopnjah opazujejo razdeljevanje po Administraciji dobavljenega blaga In da obravnavajo z ustreznimi organi Vlade na razdeljevanje nanašajoča so vprašanja.
c)	Vlada bo omogočila Administraciji in bo z njo sodelovala pri obveščanju javnosti glede dobave in razdeljevanja blaga za pomoč in obnovo. Iti ga dobavlja Administracija, in bo dovoljevala uporabljanje posebnih
znamenj ali drugih ozuak za blago in opravo, ki pripadajo Administraciji ali ki jih Administracija dobavi.
Člen 4.
Finančne določbo
a)	Vlada bo dajala Administraciji na njeno zahtevo zadostne zneske domače veljave na razpolago, du ji tako omogoči pokritje njenih upravnih in poslovnih izdatkov, ki jih bo imela Administracija v Jugoslaviji pri izvrševanju svojih načrtov za pomoč in obnovo v smislu členov 1., 2. in 3. tega sporazuma. Ti izdatki bodo pač obsegali, toda so no bodo omcje.vali samč na plačevanje osebja, stroške najema, vsklndiščcvnnja, prometu, prevoza in javnih davščin v državi;
b)	Vlada ho poročalo Administraciji vsake 3 mesece o čistem vplačilu, ki ga jc prejela v prejšnjem četrtletju od prodaj, nnjemov ali drugih prenosov blaga in od storitev za pomoč in obnovo, katere ji je priskrbela Administracija po tem eporazumu, Namesto poročila o dejanskih čistih vplačilih se Vlada in Administracija lahko sporazumeta o zaokroženem znesku, ki bo približno ustrezni tem vplačilom.
c)	Vladna politika bo ta, da bo uporabljala Vlada v doglednom času po začetku delovanja Administracije v državi za namene pomoči in obnovo sredstva, ki bodo ustrezala znesku zgoraj omenjenih čistih vplačil iz točke b) po odbitku Ustili zneskov, ki jih bo Vlada odvedla Administraciji za njene stroške po gorenji točki a). Te naloge zn pomoč in obnovo lahko obsegajo n. pr. tćlo posle:
1.	posle, započete po Vladi ali pod njenim vodstvom glede kmetijske In industrijske obnove, vštevjji javno službe;
2.	posle, započete po Vladi ali pod njenim vodstvom glede zdravstvene službe iu socialnega skrbstva;
3.	skrb zn razseljene osebe in njih selitev poleg tistih poslov, ki so obseženi v členu 2. tega sporazuma;
4.	vskladiščenje, poslovanje in prevozno službo, potrebne Administraciji v zvezi s posli radi pomoči in obnovo drugih <lr?4iv;
5.	priskrbovanjo blaga in storitev na ozemlju Jugo. slavlje zn pomoč iy obnovo drugih držav, kolikor bo tako priskrbovanjo v skladu z gospodarskimi potrebami v Jugoslaviji.
Vlada bo po svojem prostem preudarku odločala, katere vsote se bodo dale v smislu te točke Administraciji na razpolago,
č) Vlada bo z Administracijo pretresala svoje načrte izdatkov za pomoč in obnovo, kakor je to določeno v go-renji točki c). Poleg tega ho pošiljala Vlada Administraciji obdobna poročila o svojih izdatkih in zasliševala mnenje Administracije v tem pogledu.
V tistih primerih, ko se bodo dali Administraciji za njeno poslovanje na razpolago zneski skladno z gorenjo točko c), se bodo uporabljali ti zneski skladno s skupno med Vlado in Administracijo sestavljenim in določenim programom.
d)	Konec prvih 6 mesecev kar začne Administracija v državi po tem sporazumu poslovati, bosta pogodbeni stranki iznova pregledali določbe tega člena glede na nastale razmere in potrebe.
e)	Vse finančne operacije Administracije v Jugo. slnviji, vštevši tudi njene transakcije v inozemski veljavi, se bodo opravljale po Jugoslovanski narodni banki ali po bankah, ki Jih ta določi.
I
1G1
Clen 5.
M^ija (prcils(avuištvo) Administracije in njeno osebje
a)	Administracija postavi v Jugoslaviji svojo misijo, ki bo po sredstvih Administracije imela potrebno osebje za uspešno izpolnjevanje svojih obveznosti po tem sporazumu, sporazumu z dne 9. novembra 1943 in resolucijah Sveta. Misija bo imela osebje, potrebno za izvajanje del po členu 1, tega sporazuma v zvezi z določanjem Potrebe po pomoči in obnovi in z dobavljanjem blaga, osebje, potrebno za opravljanje storitev, določenih v načrtih po členu 2. tega sporazuma, osebje, potrebno v zvezi z razdeljevanjem blaga po členu 3. tega sporazuma, in tisto osebje, ki bi utegnilo biti uporabljano v zvezi 8 poročanjem, računovodstvom in finančnim poslovanjem Administracije v Jugoslaviji v smislu tega sporazuma.
Glavni stan Administracije je na sedežu Vlade.
b)	Sef misije Administracije, njegovi namestniki in Klavni sodelavci bodo imenovani sporazumno z Vlado. Administracija priobči Vladi obseg splošnih pooblastil, danili šefu misije.
c)	Vlada bo olajševala sprejemanje in kretanje osebja Administracije po Jugoslaviji v smislu tega sporazuma, kakor je to priporočeno v resoluciji 36.
d)	Administracija jamči za dobro vedenje, poštenost in nravnost svojega osebja In bo odpustila ali odpoklicala tiste osebe, ki bi se pregrešile zoper ta načela. vlada se pooblašča, da sme zahtevati od Administracije, da odpusti ali odpokliče tiste izmed osebja Administra-c'je, ki se pregrešo zoper ta načela.
d)	Izraz »osebje Administracijec, kakor je uporab-ijan v tem sporazumu, obsega poleg nameščencev Admi-nistracije tudi. nameščence inozemskih prostovoljnih in dobrodelnih društev, ki delujejo pod upravo Administra-c'je v okviru resolucije 9 (3).
e)	Dosledno z gorenjo točko a) sme zaposlovati Administracija jugoslovanske državljane in osebe, ki bi-Va5o stalno v Jugoslaviji, v tisti meri, ki je potrebna, da Ustreže svojim obveznostim. Vlada bo dajala vso pogubno pomoč, da omogoči Administraciji za njeno po-slovanje po tem sporazumu nastanitev in zaposlovanje Primernih oseb z jugoslovanskim državljanstvom ali 0?l?b s stalnim bivališčem v Jugoslaviji. Osebje s stal-Uim bivališčem v Jugolaviji ali jugoslovanske državljane P® bo zaposlovala Administracija samo a pritrditvijo Vlade.
0 Vse domače osebje se plačuje po običajni plačni testvici za enako službe v Jugoslaviji.
Člen 6.
Ugodnosti, prednosti in svoboščine
a)	Vlada ukrene vse česar treba, da se Administra-olajša delovanje in Administracija podpre s takimi
Uslugami in ugodnostmi, ki so ji potrebne za njeno po-Ivanje v Jugoslaviji.
b)	Vlada priznava Administraciji naslednje olajšave. Prednosti, svoboščino in izjeme:
1. Administracija ne more biti tožena niti se ne ^urejo zoper njo voditi pravde razen z izrečno njeno Privolitvijo ali kolikor »e to določi v katerem koli do-Rovoru, ki ga sklene Administracija ali ki se sklene v 6lenem imenu;
2. nedotakljivost arhivov Administracije hi prosto-ro,v njenega uradnega poslovnega glavnega stana na “udežu Vlade;
3.	iste ugodnosti in izjeme glede nadzorovanja zamenjave inozemske veljave, Id se dajejo predstavnikom vlad, ki so članice Administracije.
c)	Vlada ukrene vso česar treba, da omogoči Administraciji izvrševanje njenih pravic iz člena 1-, točke L. sporazuma z dne 9. novembra 1843 na ozemlju, ki je pod oblastjo Vlade.
č) Vlada priznava osebju Administracije, kadar opravlja to osobje posle Administracije, naslednje prednosti in svoboščine:
1.	prostost od kakršne koli carine za tisto poslovanje osebja, ki ga opravlja v svojem službenem svojstvu in ki spada v okvir njemu določenih opravil; e •
2.	isto oprostitev od omejitve priseljevanja, registracije tujcev in obveznosti vojaške službe ter iste olajšavo glede valutniii omejitev, ki so priznano predstavnikom, uradnikom in nameščencem članic drugih vlad enakega čina.
Gorenje prednosti in svoboščine se ne priznavajo jugoslovanskim državljanom ali osebam, ki stalno bivajo v Jugoslaviji, razen v tištem obsegiij ki ga določi vlada.
d)	Vlada bo, kolikor bo to lo mogoče, olajševala prevoz blaga in oprave Administracije na prev-ozu in bo to blago in to opravo Administracije oproščala nepovoljnih sodnih odredb in zaplembe.
e)	Vlada bo dajala službeni korespondenci Administracije iste ugodnosti, ki so priznane službeni korespondenci vlad, članic Administracije, vštevši:
1.	prednost za telefonske in telegrafske priobčitve bodisi po žici ali brezžično in za pošto, ki se prenaša v diplomatski vreči ali po kurirju;
2.	popuste, ki jih uživa Vladu za službene brzojavke;
8. diplomatski položaj za kurirje in diplomatsko
vreče Administracije;
4.	oprostitev službene korespondence od cenzure ob primernih varnostnih odredbah;
5.	primerno ureditev uporabljanja šifer in okrajša, nih naslovov v brzojavni korespondenci šefa misije UNRRE na sedežu Vlade v inozemstvo in iz inozemstva.
Vlada bo priznavala Administraciji ustrezne poštne olajšave, vštevši tudi take poštne olajšavo ali ureditve o uporabljanju posebej natisnjenih ali pretisnjenih znamk, kolikor Je to v rabi.
f)	Administracija predloži Maj pa kdaj Vladi imena članov misije v Jugoslaviji, ki so upravičeni do olajšav, omenjenih v členih 5., 6. in 7. tega sporazuma.
g)	Osebje Administracije, ki ima jugoslovansko državljanstvo, ki pa ne biva stalno v Jugoslaviji, a je a prirojstvom ali kako drugače pridobilo drugo državljanstvo, bo deležno istih prednosti in svoboščin, dovoljenih s tem členom in s členom 7., kot osebje Administracije, ki nima jugoslovanskega državljanstva ali ne biva stalno v Jugoslaviji.
Vlada preizkusi primere, ki se nanašajo na tiste osebe, ki so jugoslovanski državljani, ki pa ne bivajo stalno v Jugoslaviji in so s prirojstvom ali na drug način pridobile drugo državljanstvo.
Administracija je upravičena prevažati v drnee države blago za nemoč in obnovo, ki ga je sama uvozila v Jugoslavijo in ki jo oproščeno izvozne kontrole ali drugih omejitev, p,o je last Administracije in je name-njeno za uporabo v d rti "ih državah zimo j Junriolnviie, toda je znčnsno vsIriM’^čeno v Jugoslaviji ali pa je na prevozu skozi Jugoslavijo
m
Člen 7.
Davki
a)	Administracija, njena premična in nepremična imovina, dohodki, njeni posli in transakcije kakršne koli vrste so oproščene vseh davkov, doklad, carin ali davščin, naloženih po Vladi ali kateri koli drugi nižji politični enoti ali drugi javni oblasti v Jugoslaviji. Administracija je prav tako oproščena vsake obveznosti, pobirati ali izterjevati kakršne kolj davke, doklado, carine ali davščine, naložene po Vladi ali po kateri koli nižji politični enoti ali javni oblasti. No glede na to je Administracija voljna pobirati pri svojih uradnikih in uslužbencih, jugoslovanskih državljanih ali stalno v Jugoslaviji bivajočih osebah tisto davke, ki se v Jugoslaviji redno pobirajo od nameščencev. Ta določba pa tudi no bo zadrževala Vlade, da bi ne pobirala posrednih davkov ob prodaji blaga v smislu veljajoče zakonodaje. Vlada ni po nikakršni osnovi zavezana vrniti kakršne koli davke, ki jih pobere na ta način.
b)	No Vlada ne katera koli draga nižja politična enota ne katera druga javna oblast ne morejo naložiti nikakršnega davka, doklade, carin ali davščin nu plačo ali nagrade za osebne usluge, ki jih plača Administracija ali kako inozemsko dobrodelno društvo svojim uradnikom, uslužbencem ali drugemu osebju Administracije (kakor je to pojasnjeno v členu 5. tega sporazuma), ki pa niso državljani Jugoslavijo niti ne bivajo stolno v Jugoslaviji. Izjeme od obdačbe, ki je priznana uradnikom in nameščencem Administracije, ki niso Jugoslovani, tem osebam ne dajo pravice zahtevati povračilo kakršnega koli posrednega davka, zlasti no davka na potrošne proizvode.
c)	Vlada ukrene vse česar treba', da se zgoraj navedena načela ostvarijo. Bazen tega izda Vlada vse druge potrebne odredbe v zvezi z resolucijo 16, da bi zagotovila, da se na blago in na storitve za pomoč in obnovo, priskrbljene po Administraciji, ne naložijo ni-kakršni davki, doklade, carino ali davščine, s katerimi bi se zmanjšala sredstva Administracije.
č) Če bi Vlada kakšen drug davek ali davščino nasprotno temu členu pobrala, mora to davke vrniti.
Člen 8.
Poročanje in razvide vanjo
a)	Vlada mora voditi ustrezno statistično razvidnost o poslovanju za pomoč in obnovo, potrebno za razbremenitev Administracije od prevzete odgovornosti in se bo posvetovala z Administracijo glede njenih žalitev po tem razvidovanju.
b)	Vlada bo dajala Administraciji vse podatke, poročila in obvestila, ki jih bo Administracija zahtevala In ki bi se nanašala na pomoč in obnovo in bi bila Administraciji potrebna za izpolnjevanje njenih obvcznoali.
Člen 9.
Sprememba sporazuma in dopolnilni sporazumi
a)	Vlada in Administracija se bosta blagoholno ozirali na vsako pobudo, ki bi jo dala druga drugi glede spremembe tega sporazuma.
Vsaka taka sprememba se lahko izvede ob oboje-etrnnski pritrditvi,
b)	če bi bilo to potrebno ali želeli, bosta pogodbeni stranki sklepali dodatne sporazume in uredbe, ki naj določbe teoa sporazuma izpopolnijo.
Člen 10.
Trajanje sporazuma
Ta sporazum stopi v veljavo z današnjim dnem. V. veljavi ostane do preteka roka ti mesecev od dno ko ena izmed strank pismeno obvesti dingo stranko o svoji nameri, da so pogodbeno razmerje zaključi.
No glede na pretek roka toga sporazuma:
a)	se odnosi med strankama urejajo še nadalje po sporazumu z dne 9. novembra 1943 in resolucijah Sveta;
b)	ostanejo v veljavi členi 4., 5., ti., 7. in 8. radi redno likvidacijo, dolder celokupno poslovanje Administracije v Jugoslaviji ne bo končano.
Ta sporazum je sestavljen v petih primerkih, med njimi so trije primerki v angleškem, dva v srbskohrvat-slccm jeziku. Obojno besedilo, tako angleško kakor srb-skohrvalsko, je za pogodbeni stranki enako avtentično.
V potrditev toga sva podpisana opolnomočenca, Id sva veljavna za to pooblaščena, podpisala la sporazum, ki je bil sklenjen cine 24, marca 1945 v Beogradu,
Za Administracijo Zedinjenih
na rodov za pomoč in obnovo:	Za Jugoslovansko vlado:
Boy P. Heiulrickson s. r.	Ing. Nikola Petrovič s. r,
Ta sporazum Administracije Zedinjenih narodov za pomoč in obnovo z demokratsko federativno Jugoslavijo je stopil v veljavo na dan podpisa dno 24. marca 1945.
Beograd dne 30. maja 1945.
Minister	Predsednik
za trgovino in preskrbo:	Gospodarskega sveta:
Ing. Nikola Petrovič s. r.	A. Hcbrnng s. r.
405.
Na podstavi člena 4. zakona o ustanovitvi sklada za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem predpisujem naslednji
pravilnik
o poslovanju s skladom zn obnovo deželo in pomoč opustošenim krajem
Člen 1.
Sklad za obnovo dežole in pomoč opustošenim krajem, ustanovljen s členom 1. zakona o njegovi ustanovitvi, je obrestonosno naložen pri Državni hipotekarni banki v Beogradu kot organu zveznega ministrstva za finance.
Člen 2.
Vsi dohodki po členu 2. zakona o ustanovitvi sklada za obnovo deželo in pomoč opustošenim krajem so morajo izročati Državni hipotekarni buniti v dobro imo. vino lega sklada.
Državna hipotekarna banka opravlja tudi celokupno iaplačevalno službo sklada.
Člen 3.
Državna hipotekarna banka vodi knjigovodstvo skladu za obnovo dežole in pomoč opustošenim krajem po svojih predpisih o poslovanju s skladi, le da vodi v svojih knjigah ta sklad v dveh delih, in to:
.1. I. sklad za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem; nmij vknjižuje vos dohodek iz Člena 2., točko 1. zakona o ustanovitvi sklada.-Lu
2. II. sklad za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem; nanj vknjižuje vse dohodke iz člena 2^ točk 2.,
3.	in 4. zakona o ustanovitvi sklada.
Državna hipotekama banka osnuje posebno raz. vidovanje vseh dohodkov sklada tako, da je izkazan vsak dohodek ločeno po točkah, naštetih v členu 2. zakona o ustanovitvi sklada.
Člen 4.
Vse posle računovodske službe tega sklada vodi oddelek za državno računovodstvo zveznega ministrstva za finance, ki vodi radi organiziranja te službe naslednje knjige:
1.	dnevnik s stolpcema za prejemke in za izdatke;
2.	razdelilnik za dohodke in razdelilnik za izdatke.
Vknjiževanje dohodkov in izdatkov sklada mora pri-
ravnati oddelek določbam točk 1. in 2. člena 3. tega pravilnika. Po potrebi osnuje tudi druge pomožne knjige, če to terja vrata te službe.
Člen 5.
Gospodarski svet zavzema in izdaja naloge za izplačila iz imovine tega sklada na podstavi Člena 3. zakona o ustanovitvi sklada za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem po računovodstvenom oddelku zveznega ministrstva za finance.
Člen 6.
Organ kontrolnega oddelka zveznega ministrstva za finance pri' Državni hipotekarni banki opravlja kontrolno službo o izplačilih in vplačilih za ta sklad.
Člen" 7.
Konec vsakega koledarskega leta pošlje oddelek državnega računovodstva pri zveznem ministrstvu za finance kontrolno-računski komisiji pri predsedništvu ministrskega sveta zaključni račun v pregled, pretres in razrešitev.
Člen 8.
Vse odločbe o razporeditvi pot roška imovine tega Sklada se dostavljajo v enem primerku proračunskemu oddelku zveznega ministrstva za finance radi njegovega razvida.
Člen 9.
Za vsako opravljeno vplačilo in izplačilo ali drugo vrsto spremembe pri skladu za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem, kakor ga vodi Državna hipotekarna banka po členu 3., točkah 1. in 2. tega pravilnika v svojih knjigah, mora banka redno poročati oddelku državnega računovodstva pri zveznem ministrstvu za finance radi soglasnega knjiženja.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve.
Beograd dne 19. junija 1945.
V.	št. 5059.
Minister za finance:
_	Sreten Žujović s. r.
406.
Odločba o izplačevanju držat n ib obveznosti, nastalih pred uveljavitvijo zakona o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti v območja Hrvatske
(minister za finance, VII. št. 3187 z dne 25. junija ltM5).
407.
Odločba o razpolaganju z vezanimi terjatvami in o izplačevanju akontacij na potrdila v območju Hrvatske
(minister za finance, VII. št. 8188 z dne 25. junija 1945).
408.
Odločba,
o izplačevanju državnih obveznosti, nastalih pred uveljavitvijo zakona o tečajih za odvzem lirskih bonov in okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti na denarnem območju italijanske lire, nemške marke in penga (Slovenija)
Na podstavi člena 14. zakona o tečajih za odvzem lirskih bonov, okupacijskih bankovcev in o poravnavanju obveznosti na denarnem območju italijanske lire, nemške marke in penga (Slovenija) takole
odločam:
1.	Za vse. državne obveznosti, ki so dospele pred uveljavitvijo omenjenega zakona, se izplača upnikom znesek do največ 5000 dinarjev DFJ, za ostati ek terjatve pa se jim izziajo potrdila, ki se izplačajo v roku treh mesecev od uveljavitve omenjenega zakona.
2.	Če bi bilo v nevarnosti obratovanje podjetij, važ. nih za obnovo dežele, se sme takim podjetjem izjemoma izplačati namesto 5000 dinarjev DFJ največ do 30*/» njihove terjatve. Potrebo, da sc podjetju izplača do 30*/* njegove terjatve namesto 5000 dinarjev DFJ, oceni nalogo-dajnik blagajne, ki naj izplačilo opravi.
3.	Državni uradi bodo izdajali potrdila iz točke 1. na obrazcih za potrdila, ki se izdajajo pri zamenjavi okupacijskih bankovcev. Pristojne glavne komisije za prevzem in zamenjavo okupacijskih bankovcev izdajo državnim uradom potrebno število obrazcev teh potrdil.
4.	Ob izdajanju potrdil bodo državni uradi v nadaljevanju tiskanega besedila na potrdilu »Položil je radi zamenjave oziroma odtegnitve« dodali: »neporavnano državno obveznost« in vpisali znesek celokupne dospele obveznosti v okupacijski veljavi, Če je izplačal državni urad svojemu upniku 30*/o njegove terjatve, doda z« tiskanim besedilom v potrdilu »Prinosniku se je ob po-ložbi omenjenih bankovcev izplačalo« še: »30 Vo« in vpiše znesek izplačane akontacije v dinarjih DFJ. Če je pa državni urad izplačal svojemu upniku samo 5000 dinarjev DFJ, ne doda za zgoraj navedenim besedilom ničesar, ampak vpiše samo v stolpcu za izplačane akontacije dinarjev DFJ 5000.—.
5.	Državni uradi izpolnijo poleg izvirnega potrdila tudi vse tri kopije, ki so v knjižici potrdil, svojemu upniku pa izdajo samo izvirno potrdilo, medtem ko ostanejo vse tri kopije v knjižici
fi. Potrdila, Iti gg izdajajo «a tej osnovi, morajo biti overjena 's podpisom blagajnika in uradnim pečatom državnega urada.
7. Upniki državnih uradov bc smejo na podstavi tako dobljenih potrdil in svojega blanko akcepta okoristiti s kreditom pri podružnicah Narodne banko, Državne hipotekarno banke, Poštno hranilnice ali Denarnega zavoda Slovenijo do 700/o protivrednosti v dinarjih DFJ svoje celokupno terjatve po potrdilu v okupacijski veljavi, jn po odbitku prejeto akontacije, ako jim je gotovina neogibno potrebna za nadaljevanje dela (nabava surovin in pogonskega materiala, izplačilo mezd in plač ipd.), za kar morajo predložili verodostojne dokaze.
Beograd dne 25. junija 1946. Vit. St. 3189.
Minister za finance:
Srcten Žujović a. r.
40».
Odločba
o razpolaganju z vezanimi terjatvami in o izplačevanju akontacij na potrdila v območju Slovenije
V zvezi % zakonom o odvzemu iz obtoka in o zamenjavi okupacijskih bankovcev in da bi so gospodarstvu zagotovila potrebna sredstva za vmesno dobo do likvidacije potrdil oziroma do dobloltiranja terjatev pri de-narnih zavodih, začasno vezanih po zakonu o tečajih za odvzem lirskih bonov in okupacijskih bankovcev iz ol>-teka in o poravnavanju obveznosti na denarnem območju italijansko lire, nemške marke in penga (Slovenija), takole:
odločam:
1.	Zasebni denarni zavodi smejo za izplačilo obvozil osli iz hranilnih vlog in tekočih računov do zneska, določenega z zakonom o tečajih zn Slovenijo, kakor tudi za izplačilo obveznosti po točki 4. to odločbe in posojil po točki 6. te odločbo razpolagati s svojimi terjatvami pri drugih denarnih zavodih do polnega zneska obveznosti oziroma posojil, ki jih morajo izplačati.
2.	Za poravnavo režijskih izdatkov smejo denarni zavodi razpolagati s svojimi terjatvami pri drugih denarnih zavodih do zneska teh izplačil.
3.	Denarnim zavodom so smejo za namene iz točk 1. in 2. to odločbo izplačevati pri' Narodni banki, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici in Denarnem zavodu Slovenijo akontacije na potrdila, prejeta v zvezi z zamenjavo lirskih bonov in okupacijskih bankovcev.
4.	Gospodarska jiodjatja, ki delajo za vojaške in drugo važne gospodarsko nameno, smejo za izplačilo te-žijskih izdatkov in nujnih naložb (nabava surovin ipd.) razpolagati s svojilni torjatvami pri zadevnem denarnem zavodu, toda samo do 30% terjatve; podjetja morejo uporabljati za te namene svoje torjatve pri enem ali pri več denarnih zavodih, prepovedano pa jim je opravljati izplačila pri več denarnih zavodih po isti osnovi; o tako opravljenih izplačilih morajo denarni zavodi vsakih 10 dni poročati ministrslvn zn finance.
5.	V točki 4. navedenim podjetjem smejo za isti namen Izplačati Narodna banka, Državna liipotejcarna banka, Poštna hranilnica in Denarni zavod Slovenije akontacije im potrdila, prejela v zvezi z zuuiuuiuvo lirskih bonov
in okupacijskih bankovcev, toda samo v mejah odstotka, navedenoga v prednji točki.
6.	V točki 4. navedena podjetja smejo za iste namene, kolikor jim po zakonu o tečajih zn Slovenijo ju po točkah 4. in 5. to odločbe izplačana sredstva ne bi zadostovala, dobivati za izplačila v to namene posojila na ostanek do 70% imensko vrednosti potrdil, oziroma do zneska 80% svojih terjatev pri denarnih zavodih. Podjetja smejo dobivali ta posojila, in to: na potrdila — pri denarnih zavodih, pri katerih so kopije potrdil, t, j. pri Narodni banki, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici in Denarnem zavodu Slovenijo, na podstavi svojih terjatev — pri tistih denarnih zavodih, pri katerih se njihove terjatve vodijo. Posojila sc bodo dajala podjetjem s kritjem v sola menicah in ob nadaljnjem jamčenju s temi potrdili oziroma z vezanimi terjatvami pri denarnih zavodih.
7.	Akontacije na navedena potrdila (točki 3. in 5, te. odločbe) izplačujejo Narodna banka, Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Denarni zavod Slo-venijo iz svojih sredstev, vendar mora ministrstvo za finance tem zavodom izplačati ustrezno povračilo.
8.	Predpisi, ki sc nanašajo na razpolaganje a sla-rimi terjatvami pri denarnih zavodih, oslnnejo do nadaljnje odredbe v veljavi, kolikor ne nasprotujejo predpisom zakona o tečajih za Slovenijo.
Beograd dno 2o. junija 1945.
VII. št. 3190.
Minister za finance: Srcten Žujoviu s. r
410.
Na podstavi člena 14. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev in o raz-polaganju e torjatvami na vezanih računih dajem drugo
navodilo
za izvrševanje zakona o izplačevanju potrdil, izdanih oh zamenjavi okupacijskih bankovcev in o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih
I.
K členu 1.
imetniki potrdil, ki ne stanujejo v kraju, kjer naj se jim potrdila izplačajo, lahko predajo svoja potrdila polog tega, da jih lahko pošljejo v likvidacijo po pošti, krajevnemu narodnemu odboru, ki jih dostavi zadevnemu denarnemu zavodu v likvidacijo.
'	II.
K Členu 2.
S podjetji je treba razumeti vsa industrijska, rudarska, obrtniška, založniška, prometna in trgovinska podjetja in obralo, gozdno proizvodnjo, zasebno Internate, zasebne bolnišnice (sanatorije, porodnišnico), lekarne, pa tudi vso obrate po zakonu o obrlih, kolikor niso spredaj našteti. Da bi pa moglo potrdilo veljati kol potrdilo za podjotje, je potrebno, da so to vidi jz potrdila samega (n. pr.: Potrdilo se glasi na ime »Ivan Božović, Beograde. Dasi ju le la laslnik nekega podjetja, se likvidira polrdilo v tem urhneru. kakor da ia lastnik zasebnik, Ce ao glasi
potrdilo »Ivan Božnvič, kleparska obratovalnica, Beograd«, se bo likvidiralo kot potrdilo za podjetje. Če se pa glasi potrdilo »Ivan Božovie, klepar, Beograd«, seholikvi-dizalo kot potrdilo zasebnika, če imetnik ne dokaže, da ee njegov obrat vodi s tem nazivom).
III.
Kolenu 4.
Odbitkov za sklad za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem ni pri potrdilih, katerih imetniki so kolek-tlvi pri vojaških enotah,
IV.
K členu 6.
Na navadne in trajne hranilne vloge pri kreditnih in ostalih zadrugah in njihovih zvezah, ustanovljenih po zakonu o gospodarskih zadrugah, se mora glede odbitka' za sklad uporabljati točka 2. tega člena.
V.
K členu 10.
Da dela neko proizvodniško podjetje za vojaške ali za važne gospodarske namene, dokaže podjetje s potrdilom pristojnega zveznega ali deželnega ministrstva.
VI.
K členu 12.
a) Pri dospelih državnih obveznostih se odtegujejo Obliki, za sklad po njihovem skupnem	znižanem
za znesek, ki se je izplačal (iz te obveznosti) po členu 9. zakona o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obteka in o poravnavanju obveznosti. To velja tudi tedaj, če se je za talce obveznosti izdalo potrdilo.
b)	Na dospele državne obveznosti se ne morejo več izdajati potrdila na podstavi odločbe ministra za finance z dno 26. aprila 1945 (Uradni list DFJ št. 27 z dne 27. aprila 1945) in navodila za uporabo te odločbe VIL št. 1827 z dne 12. maja 1945 (Uradni list DFJ št. 65 z dne 25. maja 1945).
c)	Obveznosti državnih ustanov in narodnih oblasti vobče, ki izhajajo iz poslov, v katerih nastopajo državne ustanove oziroma narodne oblasti kot podjetje (it. pr.: dedavnica za popravilo vagonov direkcije državnih železnic, prav tako: izvršilni narodni odbor za mesto Beograd, nastopa kot podjetje, kadar kupi od industrijskega i>od-jetja »Makiš« d. d., po trajnem razmerju — ne ad hoc — električni tok, ki ga prebivalstvu naprej proda), ne štejejo se za državne obveznosti po členu 12. zakona o izplačevanju potrdil, izdanih ob zamenjavi okupacijskih bankovcev in o razpolaganju s terjatvami na vezanih računih, pa s« od njih za sklad nič ne odteguje.
č) Odbitke od sodnih pologov, ki so pri denarnih, za. vodih, odtegujejo ti denarni zavodi, morajo pa obvestiti pristojno sodišče o tem, koliko je pologa ostalo.
d)	Davčna naplačila v okupacijskem denarju so izenačena s pologi pri državnih uradih.
Beograd dne 26. junija 1945.
VIL St. 3193.
Minister za finance: Sreien Žujovie s. r.
X.


• !