Slovenski tabor pri Senipas-u na Goriškem. (Dalje.) G. dr. Lavrič je gotovo Baj bolj popalarea mož aa Goriškem, to so kazali aavdušeai nživio"-klici, ki so se vselej poaavljali, kedar se je prikazal. Da je svoj predmet izvrstao izpeljaval, kaže jegov govor, ki se takole glasi ; Sloveaski možje! Vsak človek iraa svoj poklic ia svoja opravila, ktera opravlja sebi v korist ali v škodo. Prav tako inia vsak aarod svoja deželaa opravila, ktera opravljajo javai uradaiki jeaia v srečo ali aesrečo. Ti gospodje so v vedai dotiki z ljadstvom. Nekteriai plačajemo davke, drugi opravljajo političaa opravila, ia sopet dragi so aaši sodaiki. Ker so ta javaa opravila prevažaa, je očividao, da se morajo te službe deliti le takim možem, kteri aaj bolje pozaajo deželae okoliščiaej ia kteri z aarodoai vred isti jezik govore ia pišejo ia to v aaajea, da se ljadstvo ia nradniki razumejo v pogovorih m pismeBih aapravab. To tirja tadi čast ia doBtojanstvo aaroda. Ako bi se drugače ravaalo, Bastati mora veliko zmot, krivic ia akode (klici: Bogrne, da!), to reaaico vsak človek lehko razaaie, ia tako se godi tudi po celem svetu. Le mi Sloveaci srao tako Bearečai, da Bimamo takih uradaikov, posebao aii goriški ia tržaški Sloveaci ae moramo britko pritoževati, ker je pri aaa veliko uradaikov, ki bc znajo aloveaski še govoriti ae. Iz tega izbaja gotovaškoda. To dokazaje govoraik z Bekteriaii podučaimi izgledi iz svojega pravaiškega življeaja ia aadaljuje: Pa ae saaio pri aizkih gosposkah se tako godi. Se bajše je pri visokib. Pri aaši aadaodaiji v Trsta ai nobeaega svetovalca, ki bi zaal sloveasko pisali ali sloveasko govoriti. (Klici: Slabo!) Ali je to prav! (Ni prav!) Pa tadi poatavao ni. (Ni! Bi!) Ker 80 aaše poatave v tem obzira še precej dobre, le premalo so razglašeae, zato pripastite da aektere berem. §. 13. sodaega reda od leta 1781 se glasi: nObe straaki, kakor tudi juaa pravaa zastopaika se imajo v svojih pravaih govorib poslaževati jezika v deželi aavadaega". §. 165. pa ukazuje to : pVsaka priča se ima posebej preslisati, dovedbe pa se iaiajo kolikor je mogoče z laataimi besedaaii prič zapiaovati, ia vsaki po kočaaem ispraševaaju dajati, da.jih aama prebere ia podpiše. §. 166 veleva; če 8vedok med prebraajem hoče nekoliko premeaiti svojo povedbo, ali ji kaj pristaviti, Itna ae aa koacu vae zapisati prav z njegovimi lastflimi besedami. Miaisterijalai dekret od 17. marca 1862 pa ukazaje v 4. §. da niorajo sodaije v 8lovenskih deželah sloveaske vloge sprejeraati ia kolikor mogoče sloveaskim atraakam izdajati odloke ia rešitve v sloTenakem jeziku. §. 5. dovoljuje še, ako bi se potreba pokazala za povabila ia dekrete vaake vrate poskrbeti potrebae nati8nene obrazke. Glasoviti §. 19. državaoosnovnih postav od 21. decembra 1867 ae glaai: Vsakema avstrijskemu narodu je zagotovljeaa narodflost v šoli v uradaih in sploh v narodBeai življeaju. Postave so tedaj precej dobre, ali izpolnujejose ne. Kdo je tega kriv? (Uradaiki), dobro, pa tudi naša poprejšaa sažnost, saj ziaotiaismo smeli; potem pomaBJkaaje Barodaih šol. A zdaj 8mo Sloveaci sami večidel tega krivi. V dokaz prašam, ali ao vai naši župaai pokazali, da 80 zares sloveaski župani? (Ne! Biso !) Niso. Še zdaj nočejo nekteri po slo- veasko aradovati ia ae skrbe, da bi si dobili pisarja, ki bi zaal slovenski. Ali sbqo stopivši v uradaije tirjali ali saj prosili, da se zapisaiki sloveaskl pišejo, da bi se niogel vsak zaslišaaec sam prepričati, ali je res tako pisaao, kakor je oa govoril? (Bonio !) Ali smo tirjali od našib advokatov ia notarjev, aaj aloveaski pišejo vse tožbe, prošnje ib pogodbe, da bi jib vsakdo sam razamel? Nisaio (aisrno, zato ko ae zaajo). Ia vendar plačamo vsako delo, kdor pa plača, saie tirjati, da se odpravek tako opravlja, kakor ob želi. Naj bolj krivi so pa tisti, ki imajo postave izpeljavati ia jih ne izpeljujejo, odzdaj aaprej mora vse to dragače biti. S postavo v eai roki, v drugi pa z veČBO pravico, ki jo je stvaraik podelil vsakeaia aarodu, koga se bomo bali? (Nikoga!) Tirjajmo tedaj ia tirjajmo BepreBehoma, saj mora vaak svobodea Barod sebi v korist sam delati. Nekteri pravijo sicer, da se ae niore po aradaijah sloveasko pisati, ker ai aaš jezik za to dober. No pred celim svetoiu rečem: To je aesramaa laž. Edor naš jezik lemalo pozaa, pozaa, mora prizaati, da je lep ia bogat. Kdor ga pa ne ia se ga tudi učiti aoče, ta aaj molči, ia aaj ae aodi lepi aaš jezik po avoji Bevedeaosti ali trmi. Drngi celo trdijo, da SloveBci sami ae žele, da bi se po uradaijah sloveasko piaarilo. (Ni res! Mi smo za aaš jezik!) Glejte tako aas čraijo aaši sovražaiki. Osramotite jih, ia potrdite tretji predlog aašega daevaega reda s pristavkora vred, da se ima začeti po uradaijah po sloveasko uradovati: brez odloga. Mi čakamo od leta 1781, tedaj že dolgo ča8a; vrh tega ne pozaajo omeBJeae poatave aobenega odloga : zakaj neki bi pa mi maflj tirjali od postav. Trpeli amo Sloveaci dovolj, potrdite tedaj celi predlogvčast ia slavo raili aaai domoviai! G. predsedaik bere 3. resolucijo ia Ijudstvo jo sprejme soglasBO. 4. resolucijo zagovarja prav tehtao ia aavdušeBO g. D o leaec tako-le: Tisoč let je aaš aarod pod tajim jarmorn hiral, aavadil ae je bil tako tega jarma, da ga skoraj čutil več ai. V sredBjera ia še v tem veku do leta 1848 so gospodarili Slovencern v vladarjevem ia v svojem imeau tuji plemeaitaši, kajti aa Sloveaskem bivajoče plematvo ai aarodao, ampak tuje, laško ali aemško ; iai Sloveaci tedaj aiaiamo svojega plematva, kar ni ravao velika nesreča. Leta 1848. je Bapočila Bova doba, svoboda je zasijala vseai aarodom; tadi Sloveaec je spozaal svojo aužaost ter se začel zavedati; aprl se je aestrpljivi gospoaki in srečao se je otresel. — Od tihmal se jamejo Sloveaci za naroduoat svojo aavduševati. Ali svobodai žarek kiaala je zakrila iaegla absolntizma; namesto gosposke srno dobili birokracijo, to je veliko število uradaikov, tujcev ali pa potajčenih domačinov, kajti absolutisticBa vlada je zvesta svojemu načelu ndivide et impera" — zmerom skrbela, da ae bi se med Ijudstvom ia vladBiaai zastopaiki prevelika prijaznost gojila; pošiljala Bam je tujcev, da bi nas imeli tem bolj y strahu. Imeli smo tadi Bekoliko domaeih uradaikov, ali tuja kaltura jih je ukradla svoji materi, koje so se sramovali, in kojo so pri vsaki priliki zaaičevali. Rečem, casi birokratovske gosposke, so bili ča8i skušnje; niarsikteri kmet si je upal trditi, da je bilo bolje pod staro gospoako, aego pod vlado aradaištva, ia to po pravici, kajti birokracija tlači kakor mora. (Res je!) Dasiravao živiruo zdaj v ustavni državi, se vaadar reč glede uradaištva ni dosti zboljšala. Namestu da bi bili aradaiki ljudstvu pravi prijatelji, učitelji ia zvesti varhi, so mu večidel acprijazni gospodovalci. Izgled preziraaja aašib svetih pravic so aara nekteri dobro zaaai Goriški uradi. Pod Goriško preturo, t>> je okrajao sodaijo, spadajo skoraj sami Sloveaci ; tam gre Slo-i veacu dostikrat za kožo pa ga uradaika ai, ki bi bil sloven-' ščiae v jeziku ia pisavi zraožea ; sluga vč lsib tudi straake se rabijo za tolaiače, kakor da bi se botelo pokazati, da Sloveacu ai treba uradaika, saj zaaj zadostuje tudi sluga. (Tega nočemo dalje trpeti \) Tudi po drugib goriškib nradib ae uživa Sloveaec tistib pravic, tistega spoštovauje, kterega zasluži kot zvesti državljan ia dober plačalec svojih davkov. Navedel bi lebko še dosti drugib resaic, pa kaj bi jih tukaj razlagal, vsaj je dobro zaaao, da se nekteri goriški uradaiki sloveaske besede bolj boje, aego hude ure. Da se tam tako godi, je zravea drugib vzrokov tudi dosti kriva aeugodaost, da iiaaiao večiao tujib uradnikov, kteri aašega jezika ia aašib razmer ne pozaajo. Dokler vlada ostaae pri starib načelib, dokler se bode Sloveaec v laške ia aemške, Nemcc ia Lah pa v slovenske kraje pošiljal. tako dolgo se bode težko zaželeaa ravaopravnost vreaaičila. (Pa se aiora vre3aičiti!) Zbrali smo se danas takaj, da zahtevamo kar aaai aove postave zagotavljajo; aii bočeaio daaas od vlade tirjati, da zaaai §. 19. ae ostaae aa papirja, ampak da zadobi tudi za nas Sloveace praktičao veljavo. Od tabora sprejeta resolucija eastitega predgovoraika zahteva, naj se brez odloga, ali pa vsaj v enem letu po sloveBskih uradaijah čisto sloveasko uraduje. Da vlada team lože v okom pride, aaavetujeai taboru drugo resolucijo ; tabor zahteva vta aamea, aajaepodeljujojavae alužbe domačiaom, kterih jeveliko število tudi zuaaj slovenskih krajev. G. predaedaik bere 4. resolucijo, ki jo tabor soglasao sprejme. (Dalje prih.)