ISSN 0351-9716 KNJIGE O VAKUUMU PRVEGA LJUBLJANSKEGA VAKUUMISTA Stanislav Ju`ni~ In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko, Jadranska 19, 1000 Ljubljana POVZETEK Prelistali smo dolga stoletja izgubljeni dunajski popis ljubljanske turja{ke knji`nice in v njem na{li {tevilne knjige najpomemb-nej{ih raziskovalcev vakuuma 17. stoletja. Raz~lenili smo prepri~anja piscev in jih povezali z vakuumskimi raziskovanji lastnika knji`nice, prvega ljubljanskega vakuumista in Guericke-jevega pomo~nika – Turja~ana. Njegovo pionirsko delo v vakuumskih tehnikah smo postavili ob bok prizadevanjem za prodor novih idej o pomembnosti eksperimentalne znanosti Francisa Bacona, Galileija in Keplerja. Books on vacuum of Ljubljana's first vacuumist ABSTRACT The several centuries lost manuscript catalogue of Ljubljanian Auersperg library was examined in search for the books about vacuum published in 17th century. The opinion and values of the authors were discussed in correlation with the library owner Auersperg’s own vacuum research in collaboration with Otto Guericke pioneer research. The connection between Auersperg’s vacuum work and his propaganda for the ideas of the early modern science of Bacon, Galileo, and Kepler was claimed. 1UVOD Turja~ani so bili v dobi razvoja svoje ljubljanske "kne`je" knji`nice sredi 17. stoletja najpomembnej{i velika{i na Kranjskem, pogosto prvi za samim vladarjem Habsburgom. Tako visok polo`aj so obdr`ali {e tri stoletja pozneje. Zato je posebno va`no vedeti, po katerih poteh so se zavzemali za napredek eksperimentalnih tehnik in {e posebej vakuumskih poskusov v na{ih krajih. Najbolj{i primer njihovih prizadevanj pa je seveda turja{ka ljubljanska kne`ja knji`nica, ki je bila postavljena v njihovi baro~ni pala~i pribli`no na prostorih dana{njega NUK-a in je hranila najbolj{o zasebno zbirko knjig v Evropi. V katalogu iz leta 1668, prepisanem leta 1762, na 431 straneh na{tejemo kar 3257 knjig v 6000 do 7000 zvezkih;1 {tevilne med njimi so bile posve~ene prav problemom vakuuma. Katalog Turja~anove knji`nice je dolgo veljal za izgubljenega, dokler ga na Dunaju ni na{el dr. Matija @agi in nam ga prijazno dal na razpolago. 2 GALILEIJEVE IN KEPLERJEVE IDEJE PRI TURJA^ANU Janez Vajkard Turja{ki je svoj {tudij zaklju~il v Sieni leta 1635 pri matematiku in arhitektu Gallacci-niju. Gallaccini se je pri svojem raziskovanju vakuuma skliceval na knjigo Benjamina Bramerja in je k njemu usmeril tudi Turja~anova razmi{ljanja. Teofilo Gallaccini (* 22. 9. 1564 Siena; † 27. 4. 1641 Siena) je bil sin siroma{nih, a uglednih plemenitih star{ev. Sprva se je posvetil filozofiji in medicini in doktoriral v Sieni 19. 6. 1583. Leta 1602 se je iz Rima vrnil v Sieno, poro~il doma-~inko in leta 1608 ter 1609 predaval matematiko namesto Pifferija. Leta 1621 je postal univerzitetni profesor matematike po smrti slovitega Guglielma Gangiolija; prevzel je {e predavanja logike in filozofije. Konec 16. stoletja je napisal knjigo o arhitekturi pristani{~, njegove rokopise o teoriji arhitekture so tiskali {ele leta 1767. Gallaccini je bil v svojih matemati~nih raziskovanjih zelo blizu Galileiju, {e posebno po Galileijevem obisku pri {kofu Siene avgusta 1633, neposredno po procesu, na katerem je bil Galileo obsojen v Rimu. Najpomembnej{a Turja~anova vrata v moderno, novo znanost sta bili seveda dve debeli v pergament vezani knjigi Galileijevih zbranih del v prvi bolonjski Manolessijevi izdaji iz leta 1656. Izdajo je razvrstil kronolo{ko. Za~el je z Galileijevimi sorazmernostnimi {estili, prednikom analognega ra~unalnika, ki ga je Turja~an nabavil {e v starej{i izdaji. Sledila je obramba v sporu za prvenstvo pri izumu pred Capro (1607), ki je bila v Ljubljani in gotovo {e ponekod drugod `e takoj sprva vezana z leto dni starej{imi Galileijevimi sorazmernostnimi {estili. Za tem je Manolessi objavil drugo izdajo Galileijeve razprave o vodi s {tevilnimi obrambami pred kritiki. Prvo knjigo sta zaklju~ili mehanika in tehtnica. Drugo knjigo je za~el zvezdni odposlanec, ki je Galileiju leta 1610 prinesel slavo. Za njim je urednik dodal son~eve pege, komet iz leta 1618, spore z jezuitoma Scheinerjem in Grassijem v razli~nih pismih in kon~no {e Discorsi z utemeljitvijo poznej{ih Torricelijevih vakuumskih poskusov. Spornih kopernikanskih Dialogov iz leta 1632 niso vklju~ili kljub smrti pape`a Urbana VIII. (Maffeo Barberini), saj so se nasprotovanja cerkvenih oblasti {e vedno bali. Te`ave so ostale {e dolga desetletja, saj Mayr leta 1678 v Ljubljani ni ponujal Galileijevih del, tako da imamo danes v ljubljanskih knji`nicah le Galileijev Sorazmernostni kompas v prvi izdaji (1606), v Mariboru pa Il Saggiatore, napisan proti jezuitu Grassiju prav tako v prvi rimski izdaji iz leta 1623. Vsekakor je imel Turja~an prilo`nost brati Galileija v celoti, saj gotovo ni pozabil, da bi si kje na skrivaj ogledal tudi spornih Dialogov. O~e kneza Janeza Vajkarda Turja{kega Ditrih je {tudiral v Tübingenu le malo po Keplerju; kljub temu 1 Radics, 1878, 14. VAKUUMIST 26/3 (2006) 23 ISSN 0351-9716 Turja~ani niso kupili veliko Keplerjevih del. Niso nabavil ne Misterijev, posve~enih na{emu Sigmundu Frideriku Herbersteinu, ne Rudolfinskih tabel, da ne govorimo o bolj kopernikansko usmerjenih Keplerjevih spisih. Morda bi pri~akovali vsaj Keplerjeve Rudolfinske tabele, ki jih je knjigarnar Mayr prodajal leta 1678 v Ljubljani; vendar pa Turja~an ni hranil tabel, razen ~e so bile natisnjene v ve~ kot sto koledarjih, na{tetih ob koncu popisa matemati~nih knjig. Danes starej{ih Keplerjevih del ni v javnih slovenskih knji`nicah. Turja~an je nabavil prvo izdajo Keplerjeve optike iz leta 1604 s prvo matemati~no obravnavo odbojnega zakona in vakuumskega medzveznega prostora; drugih Keplerjevih del ni imel. Kepler je leta 1604 svojo Optiko posvetil Rudolfu II. in z njo postavil temelje sodobnemu raziskovanju svetlobe. Ta dodatek k Witelu, srednjeve{kemu poljskemu optiku, je Kepler zasnoval `e v Gradcu, nato pa ga je resda napisal nekoliko v naglici, vmes med {tudijem Tychovih meritev Marsa v Pragi. Razlo`il je tako odboj svetlobe kot delovanje o~esa in svojo lastno kratkovidnost. Ob Witellu je najve~ citiral Porto, ki mu je priznal izum in celo prvo izdelavo razmeroma okornega teleskopa. Po Evklidovem vzoru je delo sestavil iz predpostavk, definicij, demonstracij, lem in korolarjev, saj je `e leta 1596 pri Maestlinu v Tübingnu zagovarjal Evklidova dela in mu je tak{en na~in pre{el v kri. Svoja merjenja Son~evega mrka v Gradcu 30. 6. 1600/10. 7. 1600 je Kepler podal v posebni preglednici. Prav tedanja uporaba lesenega merilnega pripomo~ka je Keplerja zapeljala k podrob-nej{emu {tudiju optike. Razen Bacona Turja~ani niso kupovali knjig, povezanih z londonsko Kraljevo dru`bo, denimo vakuumskih poskusov Roberta Boyla, Hooka ali arhitekta Wrena. Podobno pogre{amo tudi dela, povezana s tedaj novo pari{ko Kraljevo akademijo. Obe ustanovi pa sta seveda nastali v dobi, ko se je Janez Vajkard Turja{ki ravno sre~al z "Abrahamom". Turja~an je nabavil celo polemi~no teologijo Vale-rijana Magnija. Magni in Pascal sta se sprva dajala za prvenstvo pri novih poskusih z vakuumom, vendar sta pozneje raje dru`no kritizirala jezuite. Leta 1647 je Magni na poljskem dvoru kazal vakuumske poskuse in jih objavil v knji`ici, polni ostrih kritik Aristotela. Roberval je obto`il Magnija za plagiat, saj je Mersenne pri~al, da ga je o Torricellijevih poskusih osebno obvestil na sre~anju v Rimu.2 Vsekakor je Magni med potjo po Italiji moral kaj sli{ati o Torricellijevih dose`kih, ki so bili tema dneva po 2 Sousedík, 1983, 75 3 Guericke, 1986, 92–93, 108 4 Gorman, 1994, 19, 21; Thorndike, 7: 203 5 Lefèbvre, 1626, 122; Thorndike, 6: 397–398 6 Mayr, 1678, 72 Torricellijevem pismu Michelangelu Ricciju, datiranem 13. 6. 1644. Magni je hotel obveljati za izumitelja (Torricellije-vega) vakuuma na dr`avnem zboru v Regensburgu leta 1654; tam je sre~al kneza Turja~ana, ki je bil ena tedanjih politi~nih zvezd. Ni zgre{il niti magde-bur{kega `upana Otta Guerickeja, katerega o~e je v mladih letih opravljal poslanske posle za poljskega kralja. Guericke ni povsem verjel Magniju, saj je medtem `e nekaj sli{al o Torricellijevih uspehih. Magni je prvi natan~no opisal prehajanje svetlobe skozi zrak in skozi vakuum,3 njegova kritika Aristotelovega zavra~anja obstoja vakuuma pa je bila kar najhuj{i izziv jezuitom tistega ~asa. Tisti ~as je bil Magni na vi{ku svoje `ivljenjske poti, kot fran~i{kan pa ni bil prijeten sogovornik jezuitom. Sicer za znanost zelo zainteresirani pape` Aleksander VII. je leta 1661 po nasvetu jezuitov izdal ukaz za aretacijo Magnija na Dunaju in njegovo privedbo v Rim.4 Kranjski jezuit in ljubljanski rektor Anton Erberg se je {e stoletje pozneje jezil na davno umrlega Magnija, ki je jezuitom o~itno po{teno stopil na `ulj. Jean Rodolph Lefèbvre (Faber, * okoli 1580; † 1650) iz @eneve je postal profesor prava in filozofije v Bernu. Leta 1625 je objavil Filozofijo, ki jo je kupil Turja~an; naslednje leto so jo {e ponatisnili. Fiziko je delil na splo{no in posebno; v prvi je opisal nara{~anje tlaka zraka nad telesom, ki naj bi pospe{evalo njegovo padanje in za name~ek {e zmanj{evalo upor zraka pod telesom. Sifon in topovski izstrelek je opisal proti obstoju vakuuma.5 Celo med zmrzovanjem tople zaprte vode se je vakuuma sku{al re{iti s trditvijo, da bo posoda raje po~ila, kot dovolila obstoj praznega. Turja~an je kupil Cornaeusovo Zaokro`eno filozofijo, ki jo je Ljubljan~anom ponujal njihov novi knjigarnar.6 Jezuit Cornaeus se je pred Tridesetletno vojno umaknil v Francijo in sedem let pou~eval filozofijo v Toulousu. Po vrnitvi na Nem{ko je predaval sholasti~no in polemi~no bogoslovje v Mainzu in Würzburgu kot sodelavec deset let mlaj{ega profesorja matematike jezuita Schotta. Postal je rektor v Würzburgu in nato v Mainzu. Seveda je zagovarjal Aristotelovo filozofijo, tako da sta s Schottom ob podedovani vakuumski ~rpalki gradila tudi novo znanost s previdnim "dopolnjevanjem" Aristotelovega nauka. Schott je hvalil Cornaeusovo pazljivo preu~e-vanje poskusov in je v svoji Mechanica Hydraulica celo ponatisnil del opisov eksperimentov v praznem iz Cornaeusove Curriculum Philosophia pod naslovom Melchioris Corneai Diatriba de Novo Experimento. 24 VAKUUMIST 26/3 (2006) Med sedemindvajsetimi Cornaeusovimi objavljenimi deli so bila tudi njegova pisma, ki jih je Kircher priob~il v Iter Exaticum.7 O Cornaeusovih stali{~ih do vakuuma je Schott tako razpravljal kar na samem za~etku svojih prvih poro~il o Guerickejevih poskusih, pri katerih je sodeloval Turja{ki knez in gotovo urno kupil Schottova dela za turja{ko knji`nico. Schottovo Mehaniko je Turja~anov knji`ni~ar, sin ljubljanskega `upana, Janez Ludvik Schönleben, sicer uvrstil h knjigam o arhitekturi. Schott je v njej ponatisnil Kircherjevo pismo, poslano iz Rima dne 26. 2. 1656, o Cornaeusovi hidravliki "domnevno" vakuumske posode. Kircher je ponudil {e enostavni opis vakuuma drugega jezuita, hidravlika Valentina Stan-sela. Vsekakor je Kircher vztrajal pri Aristotelovih idejah, nasprotnih "vakuumistom", saj se v praznem ni znal izogniti nezveznostim in problemom sunka sile. Kircher je bil prepri~an, da tudi po ~rpanju ostane nekaj zraka, Schott pa je vendarle sprejel Ricciolijev opis te`e zraka. Nekaj strani z lepimi slikami je posvetil Heronovemu vodnjaku in vodometom.8 Janez Vajkard Turja~an je nabavil ve~ Bartolijevih knjig, natisnjenih v Bologni, saj je tam {tudiral od pomladi do jeseni leta 1633. Bartoli je bil sedem let starej{i od Janeza Vajkarda. [olske klopi je `ulil v Piacenzi in Parmi, bogoslovja pa se je u~il v Milanu in Bologni. V Bologni mu je predaval fizik Riccioli, ki ga je pozneje poslu{al tudi Janez Vajkard. Po potovanjih se je Bartoli leta 1650 vrnil v Rim, kjer je prijatelju v pismih ve~krat poro~al o omejitvah pri opisovanju fizikalnih resnic, ki mu jih postavlja jezuitska kuta. Bartoli je bil profesor in rektor rimskega kolegija. Ponovil je Pascalovo merjenje vi{in z barometrom.9 Kljub jezuitu Linusu10 je Bartoli zagovarjal tlak zraka v nasprotju z zastarelim pojmovanjem napetosti oziroma strahu pred praznim. Primerjal je dokaze o napetostih v praznoti po starej-{ih teorijah Torricellijevega tlaka nad vakuumom; sprejel je sodobno prepri~anje.11 Kljub temu je zavrnil Magnijeve12 in druge filozofske razlage vakuuma. Turja~an ni kupil tega, najbolj fizikalno obarvanega Bartolijevega dela Napetosti in tlaki, ki je iz{lo tik pred smrtjo kneza Janeza Vajkarda. Janeza bi snov glede na njegovo sodelovanje z Guerickejem utegnila {e posebej zanimati; knezovim manj razgledanim dedi~em pa se je nakup znanosti te vrste morda zdel za malo. Bartoli ni verjel v stisljivost vode, ki sta jo skoraj stoletje pozneje dovolj prepri~ljivo dokazala {ele 7 Schott, 1657, 465-486; Kircher, 1657, 509–512 8 Schott, 1657, 451, 453, 169, 193, 384 9 Bartoli, 1677, 66 10 Bartoli, 1677, 96 11 Bartoli, 1677, 185, 233, 241; 253; Gorman, 1994, 9 12 Bartoli, 1677, 274 13 Bartoli, 1677, 75, 91 ISSN 0351-9716 Herbert in njegov u~enec, ljubljanski profesor Anton Ambschell. Bartoli je napa~no domneval, da je Torricelli opravil poskuse v Firencah pred Beriti-jevimi v Rimu;13 zmoto so zgodovinarji popravili {ele sredi 20. stoletja. Bartolijevo delo o zemljepisu je ponujal Mayr v Ljubljani leta 1678. Lana je bil ~lan londonske Kraljeve dru`be; dopisoval si je, seveda, z njenim tajnikom Oldenburgom. Leta 1670 je zaslovel z opisom zrakoplovov iz bakrenih plo~evinastih krogel, iz katerih bi iz~rpal zrak; ideja je o~itno navdu{ila Turja~ana ob nabavi Lanove knjige. Manj verjetno je, da bi Janez Vajkard Turja{ki na strehi svoje ljubljanske pala~e {e sam preizku{al vakuumske balone, ki {e do dandanes niso poleteli. O vakuumski ladji je pisal tudi Philipp Lohmeir z univerze v Wittenbergu, `e po Turja~anovi smrti leta 1679.14 Slika 1: Prvi Turja{ki knez Janez Vajkard je imel po imenovanju leta 1654 pravico tudi do kovanja lastnega denarja, ki ga prikazuje slika. Na eni strani si je omislil svoj grb, na drugi pa, seveda, svojo sliko. Srebrniki {e poslednjim dvomljivcem dokazujejo, kako zelo se spla~a biti vakuumist. VAKUUMIST 26/3 (2006) 25 ISSN 0351-9716 Janez Vajkard Turja{ki (* 1615; † 1677) je vodil politiko cesarja Ferdinanda III., ki so ga vzgajali jezuiti in je postal celo sposoben jezikoslovec in skladatelj cerkvene glasbe. Ko je Janez Vajkard kon~al {tudije na "plemi{kem kolegiju" v Sieni, je po smrti Ferdinanda II. postal dvorni svetnik 17. 1. 1640. Nekaj tednov pozneje so ga poslali v Haag. Tam se je spoprijateljil s cesarjevim svetovalcem grofom Ottaviom Piccolominijem in tajnikom dr`avnega dvornega urada Johannesom baronom Walderodejem. Piccolomini je bil ~lan Fruchtbringende Gesellschaft, ob smrti pa mu je Janez posvetil spomine na Dunaju. Spominsko knji`ico so hranili v turja{ki knji`nici v Ljubljani, danes pa jo ima knji`nica v mestu Wolfenbüttel, skupaj z osmimi Turja~anovimi almanahi in drugimi deli. Prav Piccolomini je kot ~lan Fruchtbringende Gesellschaft posredoval pri Janezu, da je le-ta pla~al Stubenbergov prevod slovitega Francisa Bacona, prvi v nem{kem jeziku. Janez je Fruchtbringende Gesell-schaftu podaril imenitno in, seveda, drago kupo leta 1657.15 Bacon je bil seveda za~etnik eksperimentalnega razmi{ljanja ob slavi, ki mu jo je prineslo spo{tovanje londonske Kraljeve dru`be; `al pa njegove objave ne vsebujejo ilustracij, tako zna~ilnih za poznej{o naravnanost v fizikalne poskuse po prizadevanjih Galileijeve akademije Lincei. Spodnjeavstrijski plemi~ Stubenberg je prevod Baconovega dela leta 1654 posvetil Turja{kemu nekaj mesecev potem, ko je cesar Turja~anu podelil naslov kneza; prevod drugega Baconovega dela pa je isto~asno namenil kralju Frideriku IV. Janez Vajkard Turja{ki je med sodelovanjem z Guerickejem pri vakuumskih poskusih postal vitez zlatega runa, konferen~ni in dr`avni minister. Se vakuumski poskusi spla~ajo? 3 GUERICKEJEVI VAKUUMSKI POSKUSI V TURJA[KI LJUBLJANSKI KNJI@NICI Janez Vajkard Turja{ki si je seveda preskrbel prve tiskane opise Guerickejevih poskusov, ki jih je objavil nem{ki jezuit, Kircherjev u~enec Schott. Ta je najve~ fizike objavil v Zanimivi tehniki, ki jo je posvetil würzbur{kemu in wormskemu knezo{kofu, nad{kofu ter volilnemu knezu Mainza Johannu Philippu von Schönbornu; prav ta je desetletja prej kupil vakuumsko ~rpalko od Guerickeja. Podaril jo je jezuitski univerzi v Würzburgu, malo preden je Schott tam za~el predavati. Pozneje je Turja~anov tekmec Wenzel Lobkowitz komaj nagovoril Schönborna, da je dal svoja volilna glasova Leopoldu I. in s tem vendarle prevesil tehtnico za pridobitev cesarskega naslova v njegov prid. Turja~an je seveda nabavil Schottovo Pnevmatsko mehaniko s prvim natisnjenim opisom Guerickejevih vakuumskih poskusov. Tri leta pred Schottovo izdajo je novope~eni knez Turja{ki sodeloval z Guerickejem pri eksperimentiranju v Regensburgu leta 1654. Guernicke si je dopisoval s Schottom, osebno pa se nista sre~ala. Turja~an pa je v cesarjevem spremstvu obiskal Schotta. Poznej{o posmrtno izdajo Schottove Zanimive tehnike so ljubljanski jezuiti kupili ob ustanovitvi 14 Lana Terzi, 1670; Thorndike, 8: 613 15 Bircher, 1995, 289, 297 26 Slika 2: Naslovnica knjige Schottovega u~itelja Kircherja iz leta 1657, kjer je Turja~anov knji`ni~ar Schönleben posebej poudaril, da gre za darilo samega pisca Kircherja. Turja~an je imel v Ljubljani kar 19 Kircherjevih knjig, vsaj tri med njimi pa mu je Kircher osebno podaril. svojih {tudijev filozofije, Turja~ani pa so jo imeli `e prej. V tem pomembnem delu je Schott natan~no popisal zgodnje vakuumske poskuse v Evropi in Angliji, ki so prvega turja{kega kneza {e posebej zanimali. Schott se je skliceval na svojo Hidrav-li~no-pnevmatsko mehaniko in znova zavrnil obstoj vakuuma.16 Slika 3: Popis Turja~anovih knjig, ki na strani 227 navaja na prej{nji sliki posneto Kircherjevo (1657) delo s {tevilnimi razpravami o vakuumu (leto 1668 po prepisu iz leta 1762, Dunaj, Haus-, Hof- und Staats-archiv, Auersperg-Archiv VII, A/14/4 (Minoritenplatz 1, Haus-, Hof- und Staats-archiv, Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729-1895) stran 227). VAKUUMIST 26/3 (2006) ISSN 0351-9716 s 33hTj$Mfcr Ifalltr lfa«^F|pP*rndifr1l.rirJiiir nr|"i-T[!r: l(! ^J *¦¦' a.F^i'<7 fc* 2* " 'S !**tjr:' S1*' f ¦:' : ripAU^I-ur^lKfin* entm.lLo! Jtn£& J ml t-dn-j.'SJi j±i b4Hru^u=rl iLJ^fTi^ ¦fl^j|Jirfil-:i|»|ini|i ,' CptfatiTlll äe*i m(l" Jjtl ffWMriKöi.- gut g^i :*vi(ia^r*i hd^li'är Mirti«.'. IJtn.L.Vcr^-trl^iL jrMrtl^MTE i C lir:« &*{"¦£ farf <¦?¦ Ttr ^tL.' * !|1 M^SabdE.rd- «El* ri;i:,-:':.VJ,F:n iF-i.-e-"r:H 7JJ l>ikrl :b liip pi«i l-( jöirAriiif:. Ißlinr ii.horn-frsri.-rt tki fltll-.'flffl Fil Mi?-f«- ^tliJ :i?m f^'t-f^t fcn (Jfli r*ti M'^ir'^iri'fi vT;it«i:lii j^iiioi.' tonu Rttt-Jcnjrrirnjrcnrrti. **f rrj^.ifSr hi jiErr THmiihrtmihf.-MRVi . fcFtvu.ii rNLižjii.n.TMjtrn?™ _ rrHnl"* wur*Jimriin iwp'r.Ti !-r;für tifl Tjifl rii^ri TUlnr'ltal. ^l,r.7TTn.Mm fjinlta mi ^Hin/. !i» ¦feoj ^al'^bihr^Nlhtfnvilrf'iiiiitfn. fij nlfflJjrJ-Li J&\t\ r.'inn rti: tirAif hh lti X?\tttr: i&ict Darin mi tu mM i.' pttI'e pkM Vt*iii+q*ir:rn 7*m FvH'-Eur ti iiL-fm gcrr.uii^ 1'[ fUrcE t^t Jttfl tnal* j(Tn. 'Cic V 3iirTflüE" a:[Tr*m*^>inr.TJ;tinäJil Erttnlltt trnjem^ -trd im i run will TftYrcn±rHr. £.C, fiv urSdrnn'nrtjirinrdJiiE Cri|i*)ni'(rftjrtTifniiiiif:H;BHinr™-f7i^ ¦?¦ fs-n*dj hniuuh d;lj, 4^^itjiirt'f\i>inK.nrilü|iKri JFW1B mjiUJr umi hJbm.f^rfl ,iimr4..rt. ^Mntii'Mf.tt^ri miM^ntipctalrtr^foi tišjLk ^vE^riEH^rpnxn. riflJrrrrii^iJnn-JlJii «fiHliirtjwotr a!, p tup -c)9ir.rVqir('Lii;:^. itfrra^Ktmftr^SiiHJutlnfitiiERi, Po hü tir ?utnjiuiinv. >*> S=i'»t.' hrrmuHrrtifliin:LrEiri|'piiiirtiufrH K-- p.tiJdfribv:! : Tnjv^f?*»ir?ijE jfnf iiitm^iir^pEnf^/ Cirt! El ,Ell$4P M nn- ^! .r^!,-j|f(l 1 L- ¦ T L11 |T1 Ml hPCJl ^Tl1S^rfTJ4lJl4 irillluiEEr^ir JI(iV ,. u-irf|:t «"F"- *rOE=eitlrprrfirbH Hr*iv rir*«4trrTriWA^frJifliirltj uijSjLniam. btirmirmtiirvtt ZTJlNTPPlfr rrnsVn^^hM P'lfrkmifll^ MI infjMlHÜ*' E-jH r. |..:I i L : ikl ¦¦: '^i lt . t:.(^ :.ni rr:?»-- iFEU'ft^ll trj.rJitrtl,nWt'in Jlriititi cl.:rt .-;l;im'l ¦¦ .Vrjiiifcnii itlJlii I'tL bil? iL ,p L^Tm irrrtin, i^r> M (K LH h m (Ji J- ["t™1 h ' TW h rt * ' "¦ ?¦*]tr i" m n ? 11>ra1 J * t* t'-,aiVrridiiE; h, hw™fiT*niUJfimiiin. jinn 11 tutuiir E^i, fini ii'-iBiSBiilffH^'1 'n|rfciAnli|n--^2,ir'är.gr;if hiiif Nt n^n Slika 4: Schwenterjevo nalivno pero v turja{ki knji`nici (Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 560) Slika 5: Schwenterjev barometer s ~rpalko (Schwenter, Harsdörffer, 1636, 487) Georg Philipp Harsdörffer je bil ~lan nem{ke postal prisednik, od leta 1655 do smrti pa je bil ~lan Fruchtbringende Gesellschaft od leta 1642 z nadim-kom Der Spielende. Pravo je {tudiral v Alstedu in tam poslu{al Schwenterjeva predavanja. Leta 1652 je sveta doma~ega mesta Nürnberg. Ukvarjal se je tudi z literaturo in glasbo, posebno v Der Grosse Schauplatz jämmerischen Mordgeschichten, zbirki grozljivk, ki 6 Schott, 1687, 185–223, 255, 258 VAKUUMIST 26/3 (2006) 27 ISSN 0351-9716 zfr 3tr(4fri«7^tfKr4tJiiiJlnJHhH. illli np-fMrSlakhm M-^l HhDnJIlWH iiilfl LIN din V.\ In I ¦¦¦"!.'I (J.:- iTTL'Air^ J j*-TT?*i-iJii mil* tj|;*rnuf flnifllf ¦it rrini r-r I'M njiwicifu cxjih* i niibb»rjj|f.r jff^.-njif q-inr h-uj flii^tefiiiM. flMijlirriiKta-ii- r !¦¦ < U|.]n: ?ir» tV* ' Vihravi fir«! rt-cm em Miira.^JjihCfji/trLii-Li: r/^dCji^^Tr-ftii ^L^n *Hnl ilfUrfcNtlTin f vfci rftrPimKT, 'ni'iud; !m kVgi| #f IF ilrliUd ]!/J|fr J|>utnni[irLViHtaf 7.'iK:dftliaip7r/i>fn plfiM-.T* irllir^tjinjllHiIlTIrtiLfiTihJIJ^Jiir.IlFiiiiHflinhll.uIr.irllii*!:!:' iu Irmr aririirti iL-f intfl ^U|n *IJ n^rfte#Uhij4 Miftuj f-jfjjt YgJIW 3^1"» :r+|D(|, \n ^.aatKT-"iht ((yi If l'p |>IhpirJl tJ|i'M ^jjf^rt/jli hlHildHMl^drjrin^KrtiajiificiliHfjil. C*rtilt TdntlifrrtnWLilrl^ EBT^L^i^lvi^^-^-MhdlJCI iLmfirir.-i! n ¦: :'i|| TYIfrfnrhllnfnjIlll Bf*r iPJ.IIKhaflLV-dir'ij-.frl^n: rfr I OinHtr It j iPnl lir«fiirr»ffl fi+«\*f> Trtumf. Mj #:mi (.'mnifKiii-jITaih* nf**.....^I^lil E.^iDMjTTJ j(TiF fflimn J -VinJi m[ Vi /\ n.H: *tMi ^rfhjm' jiffrri:j»#Lb,| |«i>i|.i.ju^ ml r (|i|lflr.fl nr.£.ij( Mh r ttorrrirrirr jtjftripivr: LW fciTirjinitin fi: ;rJrj< ."¦<¦ '.sit H-i .^3|li Jdt« Ihl H« InMiri £¥*¦ r«1-n(IinC:l*iil:ml^M»(m SjflnjfimimyjmiKtnJnrMrfirt-td^riXr- JD^rflbnnvnn i'^.j.l- 3»o||ftirlMCff£M«llfai1»r- 4V7 l^lrtJ* lirjUHcj^JjidW-^TlBJi-n-iitiilliil Ui^ififnfjl rUnto» injiT:rjc|:rriil 11 ¦: fl m" i r^h t- ¦: it ¦¦ i. L,j;jnr.TiiHiii--t}iTi|iürn ran1 wr.-th.tlrJ;i[ .^in Iil .jnrn-pr« -inbirhjhuidf 111 ¦— OHinUllrfflrlf. 2iif.::tHYtr" (ElnHIcucn -nnun , tclvp return' uihjiriv mrTni hi Nii-jj1* £d J u«V*j*;.LjHniiiTnj:fl!Kr,aiiiHiiüi,M»ofcrKni hliwr,' kN: ri -rel,.., Irir||l rTutiAd/iKr-rTilrvrnrmmilLjil: ' NfC'rn;"^. juriKf,nrC(trti|'i'" ¦ cfn'W'nilKt irimiittiirLr: 0V^iin>tinrtJ Jiirn (nfminfihi.fifi*,inrov^i;TmTir;imÄti nwi titrrjn ¦h rTTrtih LiKiirui|lum TirjMn irf in tfatK Tii-hl-dlKti Si c;r flh/;m -uart?|kminrKilrrUFuirr-ll-iirtiL-HiMi.i^-Tii^MTr.^jp: iüHU^JtrtdLpj IlHU.: ^«ifliridfirtJijln- rt:mr ltmrhr.Hl TJ^H f ('rtfriJi^Tik^ftiJniniin-frirT^irinirrirtirjraiftiiFaL 3dikii ?ffH TIF ^Kl l-'Jlfir iT^-tlll'! l.'Tlllfdl IT Jcr-rnjHirqin J |( 1|],J fiViJrtlnCW Jltjii irll-rliil f iijft; !>V|'i.lT^3nTb>inirhl TJiEii. T-irrl Hi (*rflicrnim iTi^nnrKltl:14r4l J|ll ^Mkh ft( jf ^4Pi EviTIP .' Lit li rinfklirTrlnril RlILl i^ha ¦ -i|[llLiriJiTn::h |n jfjafm Hflidv^rt rTeiBamiiyiii'iillMfiAiJilfiwinatJjirTitaiiirflldfdrt. ^4**: tmJiMMi? Bf.iKim'i'iPv "-: -.-: fl; i it ri i L. t r-j i j in i ri(Prrj|i'riii. |l^^^l IdiMf Jifih jrl JL^ ^"^jC^inlthn r.-npir-T: Aur^H n n, rMC^-nirT" frtlrfl* ¦ '-^n "Jit Tii?sn tHiiM^i|T:r -firmr luriL fpV Jl mJfKtlUri ffrfHtm t. rf .11 l.tcLhc Jf Jfui ;n:r, rf i t:i- :.-n |,TJ1 ftl^l ihS llhl UllSnNf. rjJM"|rm|.h;m : ?111H TrrtMn mr Lin.l^l fti-j jtif'-ith)rpiicrniri;Miii|.Jj,H| rrt-vNAn MiiiiFH r..-hcir<-rL,1u'ir:n in. riiijjjjhiikJjiüEL'rji^Titiij'nii. ^imj) riiiw^'aii^ri' .^irijibif ?"?:jfci|'f :ir14.i-Tfijdirij.LuE-cüjii.i trt Muitar.jdiijmn iB^üi'jinila[JiflifstK' tkriiH^^jirti ©If IV Sllflfoo*. KftfMd tu^^dta^rr*lltHii«ik*ct>qr.THmiijft" rh|m i»i*[iKHn Slika 6: Schwenterjev termometer in barometer v turja{ki knji`nici (Schwenter, Harsdörffer, 1636, 456) Slika 7: Schwenterjev termometer in barometer (Harsdörffer, 1651, 2: 465) jih je Turja~an gotovo s pridom prebiral med meglenimi ljubljanskimi zimskimi ve~eri. Prvi del Deliciae, knjige o zabavni matematiki in fiziki, je bila predvsem Schwenterjevo delo, ~eprav jo je Turja~anov knji`ni~ar pripisal uredniku Hars-dörfferju. Leta 1636 je Schwenter v Deliciae opisal izbolj{avo mikroskopa s sukanjem po zgledu ~lo-ve{kega o~esa, v istem delu pa je med prvimi opisal 28 VAKUUMIST 26/3 (2006) ISSN 0351-9716 Slika 8: Schwenterjev termometer in barometer (Harsdörffer, 1651, 2: 659) nalivno pero,17 {tevilne vakuumske poskuse in let pti~a, napolnjenega z zrakom.18 Daniel Schwenter (* 31. 1. 1585 Nürnberg; † 19. 1. 1636) je bil trgov~ev sin, {tudiral pa je pri Danielu Gelegengeimu v doma~em Altdorfu. Med Schwenterjevimi profesorji je bil tudi Johannes P. Praetorius (* 1537; † 1616), katerega knjige je Turja~an prav tako nabavljal. Schwener je postal profesor jezikov starega vzhoda in matematike na univerzi Altdorf pri Nürnbergu. Leta 1626 je opisal meritve s sorazmernostnimi {estili po Galileijevem vzoru; Turja~an jih ni nabavil, saj je imel `e domala ducat knjig o tem problemu. Harsdörffer je v Schwenterjevo Deliciae leta 1651 in 1653 dodal zvezka 2 in 3. Turja~ani ju niso nabavili, imeli pa so ju drugi Ljubljan~ani tako v prvi kot v drugi izdaji. Harsdörffer se je zanimal za Magnijeve in Kircherjeve poskuse z vakuumom nad stolpom `ivega srebra, vendar pri tem ni omenil Guerickeja.19 Opisal je tiste ~ase priljubljen poskus s cevjo, polno `ivega srebra, ki jo zapremo s prstom in nato obrnemo. Zanimali so ga Magnijevi in Mer-sennovi poskusi s Torricellijevim vakuumom, Pasca-lovo barometrsko merjenje vi{in in Bremerjeve poskuse z vakuumom.20 Za Benjamina Bramerja (* 1588 Felsberg; † 1652 Ziegenhain) je po o~etovi smrti skrbela sestra, ki je bila poro~ena z Bürgijem. Joost Bürgi (Jobst, Jöst, * 28. 2. 1552 Lichtensteig v [vici; † 31. 1 1632 Kassel) je leta 1604 vzel Bramerja s seboj v Prago, kjer je mladeni~ ostal pet let. Bürgi je bil med letoma 1603 in 1612 Keplerjev pomo~nik pri ra~unanju v Pragi; ukvarjal se je z logaritmi in balistiko. Po vrnitvi iz Prage je Bramer v Marburgu objavil knjigo o vakuumu. Zasnoval je poskus, podoben poznej{emu Guerickejevemu; menil je vakuum predvsem zrak, ki ga iztisnemo iz teles z vodo ali ognjem. 17 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 519–520 18 Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 454, 472 19 Thorndike, 7: 594; Harsdörffer, 1651, 2: 464–467 20 Harsdörffer, 1653, 3: 659, 466 VAKUUMIST 26/3 (2006) 29 ISSN 0351-9716 Slika 9: Schwenterjev termometer in barometer (Harsdörffer, 1651, 2: 466) 4 SKLEP Po pri~akovanju je prvi ljubljanski vakuumist nabavil {tevilne knjige o vakuumskih poskusih. Svoje zanimanje za znanstvene eksperimente je kronal z gmotno podporo prvemu nem{kemu prevodu Baconovega dela, ki je omogo~ilo prodor novih idej tudi v Ljubljano. Literatura Bacon de Verulam, Francis. 1609. De sapientia veterum liber. Londini: Robert Barker. Prevod Johanna Wilhelma grofa Stubenberga: 1654. Francisci Baconis Grafens von Verulamio, wieland Englischen Reichcantzlers... Fürtrefflicher Staats-Vernunfft und Sitten-LehrSchriften. I. Von sed Alten Weissheit. II. Etliche Einrathungen, aus den Sprüchen Solomonis. III. Deie Farben (oder Kennzeichen) des Guten und Bösen. Uberzetzt durch Ein Mitglied der Hochlöblichen Fruchtbringenden Gesellschafft den Unglücklichen. Nürnberg: Michael Endter (s posvetilom Janezu Vajkardu Turja~anu) Bartoli, Daniello. 1677. La tensione e la pressione disputanti qual di loro sostenga (fostenga) l’argentovivo ne’cannelli dopo fattone il Vuoto. Discorso del P. Daniello Bartoli della compagnia di Gesu. Bologna: Gioseffo Longhi Bramer, Benjamin. 1617. Kurze Meynung de vacuo, oder lährem Orte. Marpurg Cornaeus, Melchior. 1657. Curriculum philosophiae peripateticae uti noc tempore in scholis decurri solet, multis figures et curiositatibus a mathesi petitis, et ad physin reductis, illustratum Auctore R. P. Michaele Corneo, Soc. Jesu SS. Theologiae doctore, ejusdemque in Alma Universitate Herbipolensi Professore Ordinario. Herbipoli (Würtzburg): Elia Michaelis Zinck Galilei, Galileo. 1612. Galilaei de Galilaeis. Patritii Florentini, mathe-matum in gymnasio Patavino… De proportionum instrumento a se invento, quod meritò compendium dixerisuniversae geometria, tractatus ... ex Italica in Latinam linguam nunc primum translatus, rogatu philomathematicorum a Mathia Berneggero ex italica in latinam linguam nunc primùm translatus: adjectis etiam notis illustratus, quibis & artificiosa instrumenti fabrica, & usus ulterior exponitur. Strasbourg: Carol Kieffer Galilei, Galileo; Manolessi, Carlo (ur.). 1655–1656. Opere di Galileo Galilei Linceo nobile fiorentino, già lettore delle mathematiche nelle Università di Pisa, e di Padova, di poi sopraordinario nello Studio di Pisa, primario filosofi, e matematico del serenissimo Gran Duca di Toscana: in questa nuova editione insieme raccolte, e varij trattati dell’ istesso autore non più stampati accresciute… 2 vol. Bologna: H. H. del Dozza Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphurous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32 Von Guericke, Otto. 1986. Neue "Magdeburgische" Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Akademische Verlagsgesellschaft M. B. H. Harsdörffer, Georg Philipp; Schwenter, Daniel. 1636. Daniel Schwenter... Deliciae mathematicae et physicae, oder, Mathemat. Und philosophiche Erquickstunden darinnen sechs-hundert drey und sechsig schöne, liebliche und annehmliche Kunststücklein. Nürnberg: Jeremia Dümler. Drugi in tretji Harsdörfferjev del: 1651 Kepler, Johannes. 1604. Ad Vitellionem paralipomena, quibus astrono-miae pars optica traditur: potissimùm de artificiosa observatione et aestimatione diametrorum deliquiorumq; solis & luane cum exemplis insignium eclipsium. Habes hoc libro, lector, inter alia multa nova, tractatum luculentum de modo visionis, & humorum oculi usu, contra opticos & anatomicos ... Frankfurt: Claude Marnius & Haeradum Joannis Kircher, Athanasius. 1657. Iter Extaticum II. Qui et Mundi Subterranei Prodromus dicitur. Quo Geocosmi opificium sive Terrestris Globi Structura… In III. Dialogos distinctum (Structura globis terrestris). Romae: Mascardi de Lana, Francesco Tertio. 1670. Prodromo ovvero saggio di alcune invenzioni nuove premesso dell’Arte Maestra. Brescia Lefèbvre, Jean Rodolph (Fabro, Fabri, Faber, Johannes Rudolphus). 1625. Cursus physicus... Genevae Mayr, Joannis Baptistae. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina Libraria Joannis Baptistae Mayr. Ljubljana: Mayr Mecenseffy, Grete. 1938. Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Werken des Johann Weikhard Auersperg (1618–1677). Archiv für Österreichische Geschichte. 114/2: 295–509 Von Radics, Peter. 1878. Die Hausbibliothek der Auersperge. Neuer Anzeiger für Bibliographie und Bibliothekwissenschaft (ur. Petzholdt, Julius, Dresden: G. Schönfeld’s Verlagsbuchhandlung). 10–17, 50–55 30 VAKUUMIST 26/3 (2006) ISSN 0351-9716 Schott, Gaspar. 1657. P. Gasparis Schotti Mechanica hydraulico-pneumatica qua praererquàm quòd aquei elementa natura, proprietas, vis motrix, atque occultis cum aëre conflictus, à primis, fundamentis demonstratur: omnis quoque generis experimenta Hydraulico-pnevmatica recluduntur: & absoluta machinarum aquâ & aëre animandrarum ratio ac methodus praesribitur: opus bipartitun, cujus Pars I., Mechanicae hydraulico-pnevmaticae theoriam continet: Pars II., Ejusdem praxin exhibet, machinasque aquarias innumeras, uti & organa, aliaque instrumenta, in motum as sonum concitat: nec non varia technasmata, quae motum perpetuum v aquae spondent, exponit: accessit experimentum novum Magdeburgicum, quo vacuum alij stabilire, alij evertere conantur. Francoforti ad Moenum: Heredum Joannis Godefridi Schönwetteri excudebat Henricus Pogrin, Typographus Herbipoli. Schott, Gaspar. 1664. Technica curiosa, sive mirabilia artis libris XII. Comprehensa; quibus varia experimenta, variaque technasmata pnevmatica, hydraulica, hydrotechnica, graphica, cyclometrica, chronometrica, automatica, cabalistica aliaque artis arcane ac miracula, rara et antehec inaudita eruditi orbis utilitati, delectationi disceptationique proponuntur. Pars I. II. Herbipoli: Hertz. Ponatis: 1687. Herbipoli: Endter Sousedík, Stanislav. 1983. Valerian Magni (1586-1661). Praga: Clara Vu{ehrad Thorndike, Lynn. 1941–1958. History of Magic and Experimental Science. 5–8. del. New York: Columbia University Press VAKUUMIST 26/3 (2006) 31