Dopisi. Iz Hrvaškega 20. sept. R. (Tristoletnica v Zrinu.) Citatelji „Novic" vedo, da se je imela obhajati tristoletnica neumrlega junaka hrvaškega Nikola Subiča 8. dne t. m. na mnogih krajih. Pa bilo je veliko več dima, kakor plamena. Velik je bil glas, pa malo n&rodne srčnosti. Tudi v rojstnem kraji viteškega junaka , v gradu Zrinskem, bila je namenjena ona svečanost, ki so jo vsi domoljubi zahtevali, al — ni bilo ne duha ne sluha o nji! Le mala peščica prijateljev iz bližnje okolice se je snidla v omenjenem gradu, kteri, dobro znavši ovire zarad tristoletnice, so bili izgled vsem domoljubom. Žalostna res je o tem ljudska nevednost. Ko smo namreč prišli v Zrin, nas vse gleda, kaj da hočemo se zastavami narodnimi itd. Pa kmalu pridere ljudstvo za nami, jeze se, da jim nihče ničesa ni kazal. Se cel6 katoliški pop, kteri je dobro naš prihod in tristoletnico znal, je odšel v bližnjo župo (faro), namesti da bi bil v domači cerkvi sv. mašo bral in tako svečanost povikšal. — S petjem slovanskih pesem, ndrodnim plesom, čašo dobrega vina itd. smo slavili in častili neumrlega junaka, dokler nas ni trda noč prisilila, da se vsak na svoj dom vrne. — Tako je obhajala mala, pa mnogo vredna družbica tristoletnico v Zrinu, pri kteri priliki še omeniti moram, da so bili Slovenci, kteri so jo vredili, — in večidel Slovenci, ki so jo obhajali. Iz Koroškega 18. sept. P. — Nikjer menda ni ndrodna ravnopravnost, ktero po pravici zahtevajo Slovenci , tako revna kakor pri nas na Koroškem. Pri <5. kr. deželni sodnii v Celovcu, kamor spada najmanj 150.000 Slovencev, tedaj dobra tretjina, neki le dva gospoda svetovalca razumeta slovenski. Po takem ne vemo, kako bi mogoče bilo sestaviti popolen sen&t, ako gr6 za obsojo človeka, ki zn& le slovenski in se je ukrivičil tacega hudodelstva, za ktero postava odločuje kazen od 5—10 let ječe? Prav taka je tudi pri c. k. državni pravdnii; samo gosp. državni pravdnik je trden v slovenščini, njegova dva namestnika ne razumeta slovenski. Treba je tedaj na Koroškem tolmačev, kjer biva med komaj 400.000 stanovalci 150.000 Slovencev! Naj reče kdo: ali tolmači nadomestujejo ravnopravnost? Glede na tako napako se tedaj trdno ------ 313 ------ zanašamo, da bode si. ministerstvo pravosodja zdaj, ko je služba c. kr. deželnega sodniškega svetovalca v Celo ve u izpraznjena, poslalo na to mesto možA, ki je v besedi in v pismu trden v slovenščini, ktera je v tacih okolščinah vsacemu ondašnjemu uradniku živa potreba. Da je to tako, očividno pričajo — tolmači! Od sv. Trojice na Staj. T. — Ako vam, drage „Novice" po dovršenih preskušnjah o ljudskih šolah doljnjega Stajarja nekoliko vrstic pišem, ne bote se čudile, ako vam povem, da v obče naše šole ne napredujejo tako, kakor je živa potreba. Videli smo, da učitelji otroke 3. razreda isto učijo, kar je že drugemu, v mnogih predmetih celo prvemu razredu dostojno, in da se vsi predmeti preveč mehanično učijo: učenci či-tajo, pišejo, pa večidel ne vejo kaj. Morda bi se dalo tudi kaj več storiti o spoznavi sveta in narave itd., o zgodovini domači ne slišijo nič. Vaj v govorjenji in spisovanji pravilnih spisov, ktere so človeku potrebne, kakor vsakdanji kruh, celo pogrešamo. Zato dobivamo starši od naših vojakov liste, da se Bogu smili, zamotane kakor klopko, brez vse podobe. Kdor je imel priliko, s ptujimi, severnimi vojaki govoriti, ta se je prepričal , da prostak govori in piše omikano kakor naši častniki. — V poljedelstvu otroci že zadostujejo, ako ktero drevce vcepiti znajo. — Lepo bi bilo, ako bi naši učitelji deco učili zgodovino našo, če tudi prav na kratko, da sliši prošlost, teže, slavo našega junaškega ndroda. Naš Krempelj nam je knjigo spisal, ktero naši ljudje zelo častijo, in se tedaj v mnogih rokah nahaja. Al boljšanja naših ljudskih šol se ne nadjamo, dokler se učiteljem ne zboljša njihov stan, da bodo bolje plačani in da dobivajo svojo plačo z drugimi uradniki vred, da ne beračijo svojega živeža po županii; kajti tako so služabniki prostega kmeta, odvisni celo od svojega učenca. Počasi jim postane beračenje navada, in je napravi zelo surove. Ako jim na pr. krme za živino, ali v kuhinji kaj zmanjka, poprosijo samo učence, da oni ali njihovi stariši mu prineso mleka, sena, slame, česar po svoji kolekturi ne dobivajo. Ne upa si tedaj tak učitelj svojih učencev kaznovati, zlasti bogatejih ne, kteri po takem večidel za siromaškimi v uku zaostajajo. Da vendar pri skušnji ne bi „prevrgli", izurijo si kakih pet dečkov in toliko deklic, in to so tiste v „Novicah" omenjene „grešne ovčice", ktere se za vso šolo pri skušnji potiti morajo. Težko je tedaj v tacih okolščinah, da bi otroci bogatih staršev na koncu leta šolskih premij ne dobili, sicer učitelju prihodnje leto dober vrelec usahne. Tako se bogati sami okanjujejo, siro-maški pa otroke domu jemljejo, rekoč: kaj bi se moj deček okoli potepal, saj se tako nič ne nauči! To je, dragi čitatelj , živa istina! — Mnoge naše šole pa so slabe zato, ker so učeniki slabi; mnogi se za šolo ne brigajo, kakor bi trebalo, in le za posestvo svojo skrb imajo. Da bi se kaj hasnovitega sami še naučili, zato jim ni mar, akoravno se niso več učili, kakor tretji normalni red, in kratke mesence pripravništva. Gospodje duhovniki, kteri jim s čim postreči hočejo in jim koristne bukve, „Novice" ali „ŠolskegaTovarša" posodujejo, da bi se kaj hasnovitega iz njih naučili, dobivajo je za pol leta, ako pred listi niso bili razrezani, tudi cele nazaj! Pa tudi pomočnika nočejo imeti, boje se, da bi je prekosili; izgovarjajo se, da ga ne morejo rediti, čeravno si kupijo posestva, ker je županija dobro oskrbuje. — Ali bi po vsem tem naš preč. konzistori, kteri je ljudski šoli neposreden predstojnik, ne imel bolje paziti nad vedenjem učiteljev naših, da bi ljuliko ločil od zdravega žita, to propuščamo drugim v razsodbo. Le dobre ljudske šole so prave odgojiteljice mladosti, prava semenišča duševnega izobraženja. Dandanes se svet zelo ozira na šole, ker so one izvir duševnega izobra- ------ 314 ------ ženja, brez kterega vse materijalno napredovanje, tudi vsa obrtnost in trgovina zaostaja ali le revno životvari, ndroda samovest pa pod zlo gre. — Zato si. oblastnije, ktere imate šolstvo v svojih rokah, čujte nad ljudskimi učilnicami, kajti one so vseučilišča ljudska, in gotovo tolike skrbi vredne, kakor vseučilišča za pravo-slovce in zdravnike. Ako se v teh šolah izrejajo prihodnji umni kmetijski gospodarji in obrtniki, gotovo so ti za domovino našo toliko vredni kakor vsak doh- tarski klobuk I Iz Sodražice 20. sept. — Z velikim veseljem morem povedati, da tudi pri naši okrajni gosp6ski so začeli po slovenski pisati. S tem se bode vstreglo vsa-cemu kmetu, da bo sam lahko umel, kar se mu piše, ako le brati znd, in ne bode mu treba vsake vrstice nositi županu ali še dalje tolmača iskati. Hvala tedaj, komur hvala grč! Tudi tukajšnja šola je čisto slovensko osnovana, kar pa ni po všeči tistim, ktere je nem-škutarija oslepila, da ne vidijo, čemu so ljudske šole. Ti so prav podobni tistim ljudem, ki mislijo, da je kmet že kaj več, ako Čez svojo pošteno kmetiško obleko obleče gosposke škrice! Bog daj ljudem sprevid, da spoznajo, da farna šola naj nam izredi farane, ki znajo lepo po domače brati, pisati in rajtati, — da so dobro podučeni v krščanskem nauku, — da se naučijo za kmetijstvo in rokodelstvo potrebnih naukov, — da poznajo nekoliko domače in tuje dežele in kaj se tam godi, kam bi se dala kakošno roba prodati in tacega več. Vse to vedeti, je vendar tavžentkrat več vredno kakor če se mu v farni šoli toliko vbije nemščine, da nobenih nemških bukev in nobenega nemškega pisma ne razume, in par nemških besedi poje kakor petelin svoj kokodavs. To vendar ni težko spoznati, da v svojem maternem jeziku podučen in izveden kmet je veliko več vreden, kakor neumna kmetiška birsa, ki lomi par revnih nemških besedi! Tukajšnja noša se je nekako čudno spakedrala, posebno kar se je naša vas začela „trg" klicati. Ženskih obro-čev — krinoline jih neki imenujejo — se vidi čedalje več; ako ima cura (dekle) le en groš, dala bi za to opravo tri. Bog daj norčicam pamet! — Vreme se nam zdaj po volji suče; žito se nam je dobro poneslo, posebno prosd, turšice pa bomo malo dobili; zavoljo preobilnega dežja je tudi krompir začel gnjiti in se ga mnogo črnega nahaja. Otave smo malo nakosili; temu pa je suša kriva, ki se je ravno takrat pričela, ko smo senc pokosili; detelje smo dobili več od lani; tudi fižol se je dobro ponesel zraven druzega sočivja. Ubogi kmetic komaj toliko pridela, da velike davke zmore in svojo družino revno preživi, ker nima še druzega posebnega zaslužka. Zato se pa tudi druzega ne sliši med nami, kakor: letine slabe, davki veliki. Bog daj skoraj boljše čase! J. L., kmet. Od bleškega jezera 18. sept. P—ž. — Dolgo se motam letos okoli jezera, o kterem po pravici naš pesnik poje, da ga nikjer ,,ni lepšega kraja kakor je ta — prava podoba raja." Vreme nam ni kaj posebno prijazno bilo, vendar tudi nismo bili brez lepih in vročih dni. Homatije politične letošnjega poletja so bile menda krive, da ni došlo, kakor druga leta, obilo tujih gostov; vendar smo imeli nekoliko Hrvatov, Italijanov in Angležev; tudi ruski profesor^A. Duvernoj iz Moskve je bil tii, ki je prehodil tudi Švajco, pa se čudil čarobnemu bleškemu jezeru; tako močno se mu je dopadel. — Za prijetno stanovanje zdaj ni take stiske, kakor je nekdaj bilo; v toplicah, ki so zdaj lastninagosp. Luk-mana, so prav lične sobe z izvrstno postrežbo, kakor g. Lukman sploh skrbi za olepšanje topliške okolice; pa tudi mlademu gosp. Malnerju gr6 čast in hvala, da nevtrudljivo skrbi za olepšanje svojega posestva z zasadbo drevja itd., in to ne le iz dobičkarije, ampak za to, da se vsemu temu kraju pridobi čedalje več hvale in da so gostje zadovoljni. Le tako naprej! in kadar pridrdrd kdaj — in to mora biti — železnica blizo Triglava, hvalilo se bo tudi imč Lukmanovo in Malnerjevo. Jedilo v gostilnici Malnerjevi je bilo iz~ prva prav dobro in ne drago , — poslednji čas pa ne moremo tega rSči; ali je Peternelova gospa kuharico ali pa recept kuhinjski izgubila — tega ne vem. Da se „pri Petranu" gostje postrežejo s prav dobro kuhinjo, to je že sploh znano, in tako je bilo tudi letos; samo da sicer prav ljubeznjiva gospa Petranova včasih nekako trmo ima, pa jo kmalu zopet zgubi. Evine hčerke so že take; kdo jim bo to zameril? saj tudi mi možki gospodarji nismo brez svoje glave. — Druzih zabav je tukaj celo malo bilo — natora sama pa odškoduje človeka za tiste „unterhaltunge", ki jih vživa v druzih toplicah. Vendar bi dobro dela včasih kakošna ndrodna veselica, — al čisto nič ni bilo letos slišati lepih domačih pesem po jezeru. Skoda! Eno nedeljo pa smo pričakovali neke posebne veselice; počil je glas, da iz Ljubljane pride velika „kavalkada" — 8 jahačev; drevored pri Malnerju je bil okinčan z mnozimi zastavami, le z domačo ne, — to je bilo znamenje, da imamo tujih gostov se nadjati. Ob desetih, ravno med cerkvenim opravilom, začno možnarji pokati na znamnje, da se bližajo konjiki, — kmetje so mislili, da Garibaldovci pridejo čez goro in bležke žene se že neki kakor nekdaj o francozkih časih pripravljale na upor. S tem, se ve da nepotrebnim strahom pa je bila — vsa slovesnost pri kraji. Kaj je pomenila slovesno napovedana „ka-valkada, še danes nihče ne ve. „Laibacherca" j0 je neki poetično popisala, — se ve, da papir je potrpežljiv. — Tudi vojakov je veliko tukaj, ki so poživili idilično tihoto; imeli smo z vojaško godbo dva prav vesela plesa. — Med gosti naj omenim še deželnega gospoda poglavarja barona Bacha z njegovo gospo in gospodičino hčerjo. Jako jim je neki dopadla bleska okrajna; samo ceste skozi vas Grad, mislim, da niso hvalili, kajti bolj je podobna kozji poti kakor cesti. Tudi generalmajor Preradovic je bival 2 dni tukaj in je popraševal, ali ni nobenega naših slovenskih prvakov tukaj. Otožnega srca smo mu morali odgovoriti, da so voditelji naši čisto pozabili bleškega jezera. In tako z Bogom — za prihodnje leto! Iz Senožeč 22. septembra. M. — Naš novi srenjski odbor si je vendar enkrat, namreč danes po štirimeseč-nem stokanji glavarja izvolil; izvoljen je vrli naš domoljub g. Jože Zelen, kar gotovo vsacega domorodca in poštenjaka srenje naše veseli. Čestitamo mu! pa se tudi nadjamo, da bode na prid občini "zdaj praktično izpeljeval, kar je mnogokrat teoretično za koristno dokazoval. Obrnemo se pa tudi do odbora, da ga bode na vse strani krepko in vestno podpiral; kajti, „sloga jači a nesloga tlači:" to stoji vekovito na čelu vsaki napredvalni družbi. Torej bodite složni vsi, ki imate srce in glavo za občni blagostan; saj na čelu imate moža pravega značaja. Da mili naš jezik čestitljivši sedež dobi na svojem mestu, tega smo si gotovi; pa tudi smo si v svesti, predno še enkrat slive dozore,^ da imeli bomo tudi pri nas narodni dom — čitalnico. Cestitvam posel! -— Dopisniku iz Trsta v „S1. P." št. 18. pa to-le: Posel, ki ga dopisnik T___P.... našemu županu naklada, bode, ker je županu dokaj važnih opravil na rame naloženih, valjda lahko dopisnik sam prevzel, ako bo svoje marjedlice belil še s tisto žaltovino, ktera tiči v končnici „ije," ktero že vsaki prosti bravec težko požira, pa še teže prebavlja. Dotični S ... ski krčmar „recte" krčmarica, mu pa poroča, da „Tigra" je že več let toliko modra, da ve, zakaj so ji kremplji konee plasnov pognali, ter milova dopisnika, da je v naravo- Islovji tako malo trden, da ne pozna zveri, dokler njenih krempljev ne okusi. Priljudnim Gorizuttivcem se tudi zl6 nič prikupil ni, kajti prostaki, pa tudi drugi nočejo veljati za pre-pobožne. Umrli sestri. (7. kimovcaj ZguVla te je družina, mila Ana! Edino hčerko staršev se živečo; Prestala Ti si smrti moc grmečo, Ko si dve leti zdihVala bolana. Loč'la se si verno v Boga vdana; Užgala žalostnim si up, da srečo Našla si pustivsi življenja ječo, Ko nas skeli prebridko ljuta rana. Pregrenke družina solze pretaka, Krog bledega, velega Tvoga lica, Neutolažljivo mat' Tvoja plaka. Ne zdrami več te glas nobenega klica! Dok glas trobente ne pridere s zraka, Mirno spi v Bogu, ljubljena sestrica! V Senožečah 7. kimovca. F. Meden. Iz Borovnice 15. sept. R. — V nedeljo po malem Šmarnu so v Rakitni 17 funtov težko volkuljo (canis lupus L.) vstrelili, ktero je borovniški gosp. kaplan za gosp. V. Galeta umetno napravil. Krvožejna mrha je menda že mnogo ovac podavila; tedaj že davno smrt zaslužila. Pravijo, da se še trije drugi po gozdih okoli potepajo. Tudi kosmatina in požeruha medveda (ursus Arctos L.) večkrat sledijo v naših gozdih, in nekteri trdijo, da jih je cel6 čvetero, namreč, dva mladiča in pa dva starca. — Pretekli teden se je tudi azijatiška ciganka — kolera — pri nas prikazala in že tri — dva možka prav naglo, in eno žensko — vzela, dva pa še bolehata za njo. Bog nas varuj veče nesreče! (Iz Št. Vida nad Ljubljano. — Naša mlada čitalnica hitro postopa. Komaj po visoki vladi dovoljena že napravi v nedeljo 30. dne t. m. prvo besedo ob 7. uri zvečer ,,pri Kraljiču". Kaj živo rodoljubje tudi na kmetih premore, kaže vam program, ki se more meriti z vsako mestno čitalnico. To-le se bode godilo ta večer: Prečastiti gosp. predsednik bode začel „besedo" z govorom, potem poj6 domači naši pevci pesem „Slovenci mi rojaki vsi"; za tem govori tajnik gosp. Janez Kunovar; po govoru pojo zopet domači pevci „Duh slovenski", in potem zopet stopi na oder in govori gospodičina Kraljičeva Cilka. Kaj pa zdaj ?------ kratkočasna glediščina spevoigra „Bob iz Kranja" se bo igrala, ki jo tudi igrajo domači rodoljubi in rodoljub-kinje. Ali ni to program, da je kaj! — Le ena se bojimo, in to je, da bo ta večer — „Kraljič" premajhen. Iz Kranja 24. sept. — Kakor sem Vam zadnjič pisal, tako je tudi res bilo z našo „besedo." Kakor v igrah, tako tudi v petji je vstregla prav izvrstno obilo zbranim poslušalcem. Kakor ste bile igri dobro izbrani in izpeljani („Bob iz Kranja" in „Kljukec je od smrti vstal"), tako so tudi gospodje pevci lepa dva čvetero-speva (Lisinskovo „Predico" in Valentovega „Mačka") izbrali in ju s zasluženo občno pohvalo dovršili. Ne bodem se spuščal v pretresovanje posameznih del, povem le to, da gospodičini in gospodje so zadostili svoji nalogi ; naloge pa so v vsaki igri bolj ali manj „hvaležne", in tako ena več, ena manj unanjega efekta dela. Gospodičina R. nam je že odpred priljubljena igravka in prikupila se je tudi danes kot „Polonica"; prvikrat pa je danes stopila na oder gospodičina P. in sicer kot „potinja." Čudili smo se njenemu krasnemu petju, s kterim je brž o prvem nastopu si srca vseh pridobila, pa tudi igrala je tako izurjeno, kakor da bi bila že večkrat se gibala na glediščinem odru. Z njo si je či- ------ 315 ------ talnica naša pridobila izvrstno moč. „Godrnjača" in „Kljukca" je igral gosp. M., ki nas vsako leto saj enkrat iz daljnega kraja pride razveseljevat z izvrstnim svojim dramatičnim talentom; on, kije „per eminen-tiam" skladatelj šaljivih kupletov nam je tudi ta večer o „dobrem in piskavem bobu", ki ga pek6 po svetu, kuplet pel, ki je izbudil viharno ploskanje. Naj vam en bob za pokušnjo pošljem: Kdor je pač ravnopravnost znašel, Ta bil je velik res bedak! Da bi brez nje vse lepše bilo, To vd pač dualist že vsak. Pri Pipku sem bil zadnjič videl Lep ravnopravnosti izgled: Dva brata sta potico jedla, Vsi drugi jedli so podmet. To bil je pravi, pravi bob, Bob — oj! — ravnopravnosti! Mislim, da ne lažem, ako rečem, da je vsak zopet prav zadovoljin zapustil čitalnico. Hvala gospodičinjam in gospodom, ki so nam napravili vesel večer! Iz Ljubljane. Juter vdrugič doide Ljubljani velika radost, da se v ozidji njenem iz vseh slovenskih pokrajin snidejo udje „Matice" v občni zbor. Srčno pozdravljajo prihod njih tudi „Novice" ter jim kličejo dobro došli! — Čitalnica predragim gostom na čast zvečer napravi „besedo", v kteri se bo pela izvrstna Ipavčeva spevoigra „Tičnik" in v ktero so vabljeni vsi udje „Matice", „Juž. Sokola" in „čitalnice". — (Iz mestnega zbora.) Gospod župan odgovarja na nektera vprašanja: 1) da se je oklicala prepoved, da nihče ne poškoduje brežin pri Gruberjevem kanalu in da nad tem bodo culi mestni policaji; pridelka pa letos ni še bilo na teh brežinah, ker se trava ni še dosti zarastla; 2) le pomota je bila, da se je od domačih gospodarskih voz zahtevala mostnina čez most v malem grabnu. Iz svojega potovanja na Dunaj poroča gospod župan, da fabrika za tobak in monturna komisija v Benetkah nehate, tedaj ne more biti, da pridete v Ljubljano; o general-komandi je sklep, da pride v Gradec, že gotov; — dalje poroča, da po ces. sklepu od 14. avgusta je dovoljeno, da se sme oglednina za zidanja poberati v Ljubljani, in da je dr. Kovač v zahvalo, da ga je mesto izvolilo za svojega mestjana, osnoval ustanovo za otročjo bolnišnico stem, da za zavarovalščino od 1200 gld. hoče on odrajtovati vsakoletno plačilo. — Odbornik dr. V a len ta se pritožuje, da komisije za kolero, kakor so zdaj, premalo store, da bi se vzlasti se-kreti in gnojišča v hišah cedili, pa tudi storiti ne morejo, ker nimajo moči za to; on želi posebnega, polno-močnega odbora. Gosp. župan razloži na drobno, kaj se bode po sklepu deželne zdravstvene komisije storilo, in da bojo najeti delavci po hišah šli in raztoplino železnega vitrijola večkrat na teden vlivali v sekrete. Dr. Valenta je s temi razjasnili zadovoljen. Odbornik Horak nasvetuje, naj bi se za kaka dva tedna prepovedalo prodajanje sadja kakor v nekterih druzih mestih; dr. Bleiweis je zoper to prepoved, ker zmerno vživanje sadja ni škodljivo, včasih še ce!6 koristno, zlasti ker je zdaj že sadje zrelo. — Dr. Toman obžaluje, da se je v šoli bolnišnica napravila. Gosp. župan odgovori, da zdravstvena komisija je z lučjo iskala druzega poslopja, pa ga ni v vsem mestu ne. Odbornik Fr6lich želf, naj bi se zdaj na gostilnice ostro pazilo, da niso čez postavne ure odprte; gosp. župan obljubi to. — Po nasvetu 2. odseka, v čigar imenu je poročal dr. Toman, je bilo sklenjeno, naj se stori, česar je treba, da se bode mestni grad „pod Turnom" iz spodnje Šiške ločil in dodal mestu. — Po nasvetu finančnega odseka in sporočilu ------ 316 ------ županovem je bilo sklenjeno, da se 42 oralov njiv, ki spadajo pod grad mestni, gosp. Činkelnu za cihorno fabriko v najem dd po 25 gold. za en oral, za kte-rega se zdaj ni dobilo več kot 14 gold. Večina zbora pritrdi temu sklepu. — V odsek za zidanje realkine šole je bil voljen župan. — Deželna zdravstvena komisija je uni teden enoglasno sklenila, naj mestna ^ gosposka za^ čas kolere odloči pericam poseben kraj, da pridejo iz vež, kjer zdaj nabirajo umazano in tedaj tudi u kužen o perilo, in kamor vozijo oprano. Magistrat jim je pripravil za to sejmske ute. Al na to je vstal grozen šunder in klepet, ker je nekdo poštene babice podšuntal, da bojo morale v utah po 7 gold. davka plačevati na mesec, zraven tega pa še vsak teden 15 kraje, posebej. Vse to pa je laž; pericam so ute odločene brez vsega plačila. Ako njim niso po vsem pripravne, ne vemo, kako da so štacunarjem in kramarjem? Nad-jamo se, da se babicam vleže prevroče našuntana kri, ker upor zoper postavo in potrebo zdravja nič ne pomaga. — C. k. deželna vlada je razglasila, da se vse šole v Ljubljani začno 3. novembra t. 1. — Danes (v torek) je neki 8 ljudi zbolelo za kolero, dva sta prav naglo umrla. Do 24. t. m. jih je zbolelo 39, ozdravelo 10, umrlo 14 v Ljubljani. Po vsem Kranjskem jih je do 22. t. m. zbolelo 363, prebolelo 101, umrlo 137, ostali so še bolni. — (Odgovor zastran podkovijske in zivinozdravil-ske šole v Ljubljani). Ker nam je došio že več vprašanj : kdo se vzeme v to šolo, koliko potrebuje učenec, da se živi v Ljubljani? itd., odgovarjamo na to, da naznanilo v prihodnji dokladi „Novic", to je, v Oglasniku" bode na drobno povedalo vse, kar je vediti potreba onemu, ki želi priti v to šolo, ktero se začne o vseh Svetih. Res je živo potreba, da vsaka soseska bi imela v tej šoli izučenega kovača in v živinskih boleznih izvedenega živinskega pomočnika: soseski je tak človek na srečo, sam pa si tudi služi dober kos kruha, kakor pričajo obilne skušnje po deželi. S posebnim veseljem pa moremo povedati še tudi to, da že nekteri v naši šoli izučeni kovači in živinozdravniški pomočniki, ko so jih po dovršeni šoli v vojake vzeli, so prišli potem v veliko dunajsko šolo na cesarske stroške zato, ker so pri vojacih pokazali, da jih je ljubljanska šola naredila pripravne za boljše službe.