VELIKE LAŠČE
Kulturna peš pot Levstik-Stritar- Trubar
Pot je krožna. njen začetek je prepuščcn popotniku. Pot lahko začnemo v Velikih Lattah, gospodarskem, kulturnem in politične središču naše krajcvne skupno-sti, ki so znane po veličastni cerkvi Marijinega rojstva obkroženi s skupino trikih hiš. Pred cerkvijo stoji Levstikov spomenik. V ohranjenem Levstikovem do-mu si lahko ogledamo spominskc sobe treh velikih rojakov, kjer se bomo duhovno okrepiali. Za nadaljnjo pot pa se lahko telcsno okrepčamo v lepo urejcni in po dobri kuhinji sloveči gostilni »Pri Kuklju«, ali pa v piz-zeriji »pri Roku«, okrepčevalnici »pri Škafarju« ali pa v zadružnem bifeju.
Iz Velikih Lašč vodi pot na hrib sv. Rok. Cerkev so sezidali stiSki menihi okoli leta 1550. Bila je večkrat prenovljena, prvič 1732 v zahvalo, ko je v naSih krajih prenehala razsajati huda živalska kuga. Tu sta stali košati lipi, pod katcrima je Levstik učil svoje rojake zgodovine in narodnega gospodarstva. Danalnjo obli-ko je cerkev dobila po drugi svetovni vojni.
Pot nas vodi naprej v vas Srbotnik in tez konjsko dolino pridemo v Dolenje (Spodnje) Retje, rojstni kraj Frana Levstika, literarnega teoretika in mladosloven-ca. Ogledamo si spominsko ploščo Levstiku, stoletno lipo, pod katero je Močilar Levstiku marsikaj povedal in Ilijev kozolec, pod katerim je pisatelj napisal povest Martin Krpan.
Pot nas vodi naprej v nekdanje stiške posesti. Skozi prijetno hladen in temačen gozd Ojstrico preko Pod-kraja pridemo na Podvalo, najvišjo toiko naše poti. Odtod je ob lepem vremenu prelep panoramski raz-gled. Na severu viditno Karavanke, Kamniškc Alpe ter litijsko hribovje, na vzhodu začetek Male gore, na jugu vidimo hribovje Velike gore s Travno goro, Slemena in v ozadju na jugozahodu mogoien Snežnik. naprej natn pogled plava po BloSkem hribovju na zahodu, krožm razgled kontamo s pogledom na Mokrško hribovje, Triglav, KureSček in Ahaca. V noinih urah se vidi sij Ljubljane.
Pod Podnalom je stisnjena Dvorska vas z značilno razporeditvijo hiš. Tu so imeli stiški menihi svoj dvor, odtod tudi ime vasi. Znana je po baročni cerkvi Janeza Krstnika. ki datira izleta 1722. V okolici vasi soštevilni vodni izviri. Po ljudskem izročilu ima voda iz nekaterih izvirov zdravilno moi in poseben okus, zato so si umirajoti želeli izpiti nekaj požirkov vode iz izvira
v Gabru. V novejSem času se v vasi močno razvija smučarski skakalni Sport.
Za vasjo se pot nadaljuje preko čudovitih polj in njiv na Mak) Slevico, kjer je križišče poti. Ena pot se odcepi v Dvorsko vas, druga v Velike LašLe, tretja k sv. Gregorju, četrta na Karlovico, peta pa na Veliko Slevi-co. Na tem križpotju so v 12. stoletju stale vislice. Pravijo, da se še danes včasih mimoidočemu primeri, da občuti sevanje nekdanjih grozot.
Pot nas vodi naprej na legendarno Veliko Slevico. Skozi vas je v prejšnjih časih vodila glavna dolenjska trgovska pot k morju. Na hribu nad vasjo kraljuje Marijina cerkev, znana po enem najlepše pozlačenih baroinih oltarjev na Slovenskem. Cerkev je znana tudi iz turških časov. na pragu stranskega vhoda je še danes vidna sled »turjkega kopita in biča«. Odtod je prelep razgled na Slemena, KarlovSko dolino in Lužarje.
Za cerkvijo zavije pot v čudovit gozd, kjer pridemo do križpotja; spustimo se po ovinkasti cesti do Pod-smreke, kjer je zagledal luč sveta prvi slovenski stilist in svetovljan Josip Stritar. V lepo urejeni vasi s čudovi-tim razgledom na dolino gospoda Mirodolskega si lah-ko ogledamo Stritarjevo kašio, na steni nove hiSe pa je vzidana spominska ploš4a s Stritarjevim reliefom. Ko zapustimo Podsmreko nas pot vodi po razgibani pokra-jini preko njiv, polj in gozdov, kjer se nam nudi čudovit razgled na sv. Primož in Veliki Osolnik s cerkvijo sv. Lovrenca. Mimo lepih vasic Brankovo, Opalkovo, Hrustovo, Hlebče, Jakičevo, Grm in Kukmake prispe-mo na Rašico. Tu se je v »tasrednjem mlinu« rodil oLe slovenske kulture Primož Trubar. Prišli smo na Tru-barjevo domačijo, ki jo sestavljajo spominska soba, kašia. galerija, skeden, mlin, žaga, krčma in čudovito naravno okolje za katerega poskrbi reka Rašica. Tu nekje je taboril turški blisek, ki je srdito napadel Turjačane in ker gradu ni zavzel je iz srda Rašico zažgal. Danes pa je to spet zglcdno urejena vas (ki se ponaša z Blagajano). Po Stirih urah hoje in nekoliko daljšem počitku na Rašici se polni vtisov vrnemo preko Pušč in sv. Trojice na začetek naše poti v Velike LaSče. Vsi, ki boste prehodili kulturno pešpot, boste pritrdili Stritarjevi misli:
»Deiela slovenska ima mnogo lepših in rodovitnejših krajev nego je laiki, vendar, ko bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi bilo dano na voljo, kje hottm ugledati beli dan, ne vabil bi si drugega rojstnega kraja.«-