429
Kmetijstvo.
Kaj je krivo slabih vspehov pri svinjereji?
Svinjarstvo bi donašalo veliko lepši dohodke, da se tolikokrat napak ne vrši in zanemarja. Najglavneje napake pri svinjereji, zaradi katerih svinjerejci imajo velikokrat dosti škode, so sledeče:
1.) Dosti se ne izbirajo živali za pleme. Najlepši prašički se prodajo, ko bi se prav za prav morali vzrediti in porabiti za pleme. Tudi se na to ne misli, da bi se za pleme jemali prašički svinj tedaj, ko so najbolj plodovite. Izrejajo se večkrat za pleme prašički od svinj, katerih plodovitost že pojema. Pri izbiranji mrjascev se nič ne gleda, če je dober za plemenitev, in če se mrjasec kupuje, kupi se tisti, ki je najceneji.
2.) Občine imajo preslabe mrjasce. Občine dovolj ne gledajo, kakšen je občinski mrjasec in kako se ž njim ravna. Tudi na to se ne gleda, da bi v občini bilo dovolj mrjascev.
430
3.) Mrjasce in svinje prezgodaj rabijo za pleme. Pravi čas za porabo je, ko spolnijo najmanj deset mesecev, a rabijo se pa svinje že s 4 ali 5 meseci in mr-jasci s 6 meseci. Take plemenske živali ostanejo vedno slabe, in prasci od njih ostanejo slabi in majhni.
4.) Prašiči se premalo gibljejo. Prašiči, ki se debele, morajo biti na miru, a plemeni in zlasti breje svinje se morajo slednji dan dovolj gibati. Sicer se preveč odebele, imajo le malo prašičkov in še ti so slabi, ter nimajo mleka.
5.) Doječe svinje se preslabo krmijo. S tem same pešajo in prašički se ne rede. Prašički potrebujejo vsak dan veliko in dobrega mleka, da močno rastejo, zato se mora svinji dosti jesti dajati. Seveda ne takoj prve dni potem, ko je imela mlade. Ne zadošča, da se krmi s krompirjem, zeleno krmo, repo, kuhinjskimi ostanki itd., kakor je že navada, temveč se jej mora dajati tečnejšo jed, kakor na debelo zmlet oves, ječmen ali rž z mlekom ali siratko, pa tudi otrobi.
6.) Prašički se prezgodaj odstavljajo. Mnogi jih od-stavljajo že čez tri tedne, ko bi morali sesati najmanj šest tednov.
7.) Pozneje se prasci preslabo krmijo. Ko prašički nehajo sesati, se ne smejo slabo krmiti, temveč potrebujejo do starosti šestih mesecev dobro krmo. Skrbno se mora nanje gledati. Dosti se morajo na zraku gibati, v hlevu imeti čedno, določeni čas jim je dajati jesti in to najmanj štirikrat na dan. Preveč se jim ne sme dati na-jedenkrat. V hlevu mora biti prava toplota, suho in gosto nastljano. Dajati se jim mora precej časa neposneto mleko, še le čez nekaj časa posneto, veliko pozneje pa še le kislo mleko, debelo zmleto žito, ječmen, lanene preše in siratka. če se na prašičke, ko se odstavijo, ne gleda, rasto počasi, postanejo stisnjeni in hrbet jim kvišku stoji, če so le v hlevu, pridruži se pa še več boleznij, za katerimi pogine mnogo prašičev.
8.) Za stare plemenjake se dovolj ne skrbi. V hlevu imajo nečedno, slabo nastljano, dostikrat se gnoj ne iz-kida a le nepopolnoma, korita se dosti ne znažijo, ne gleda se nato, če je preveč vroče ali mrzlo, če imajo vodo, kadar se hodijo past.
9.) Svinjski hlevi so napak zidani. Tu se največ zakrivi. Prašiči žive v otrovanem zraku na gnijočih tleh v temoti, pote se po letu in prezebajo po zimi. Svinje se poškodujejo, kadar so breje ob voglje in slabo nare jene duri. Prašiče in svinje nadlegujejo miši in podgane, in bolehajo za trihinami in vraničnim prisadom. Naj se še tako dobro krmijo, vendar pri tacih razmerah še nič ne izda.
10.) Reja in debelenje prašičev zmatra se za stranski posel. Opravljajo to le ženske, moški se za vse nič ne brigajo. Gospodinje pa že imajo tako preveč dela in ne morejo dosti gledati na prašiče. Prepuščajo stvar poslom, misleč, da je zato vsaka še tako neumna dekla. Če slabo gre, se pa tolažijo s tem, da nimajo sreče pri prašičih ali da se sploh reja prašičev ne splača.