Politični ogled. DRŽAVA SHS. Ministrom se mudi na počitnice, hočejo pa poprej »e vojaški in uradniški zakon spraviti pod streho- Drugega vsaj v glavnem, ker mislijo ministri, da ravno najslabše plačani državni uslužbenci lahko čakajo na plačo. Vse slabe in nazadnjaške nakane čvrsto podpirajo detnokrati, če pa radikali slučajno pridejo na misel kakega zboljšanja v upravi, so pa demokrati zopet največji nasprotniki. Med radikalci in tudi med minislri so še vedno tri ¦skupine. Ena bi na vsak način hotela imeti demokrate v vladi, da bi z njimi vodila nasilno politiko proti Slovcncem in Hrvatom, druga sporazuma sicer ne odklanja, a misli, da je mogoč tudi, če vse pri starem oslanc, in tretja, ki se zaveda, da se mora marsikaj spremcniti. Po trdovratnosti prve in po neodločnosti druge skupine se še do danes ni niti ena v Zagrebu dana obljuba izpolnila. Najbolj zagrizeni so radikali iz Bosne. Ti so prišli sedaj celo s predlogom, naj bi se prihodnje volitYe vršile samo po srbskih pokrajinab, lo je v delu države, ki si ga v Beogradu že od nekdaj predstavljajo za Veliko Srbijo. Izvoljena večina naj bi potcm proglnsila državo za velesrbsko, ostali hrvatski in slovenski dcli t>i pa šele potem smeli volili, ko bi se enkrat dovolj posrbili. S takimi in podobnimi naklcpi sc je začelo baviti tudi doslej še precej resno beograjsko časopisje, ki pa obenem tudi nesramuo blati in obrekuje vodilelje Slo•venccv in Hrvatov. Najtežje kalibre so napcrili zadnji čas proti dr. Korošcu. Beograjska «Politika« mu očita, da je odobraval avstrijsko nasilje nad zasedeneo Srbijo in da sili sedaj zopet v sovražni tabor. Ostudno in brezvestno obrekovanje je delo &rbsk» gospode, ki s svojim narodom še nikdar ni delila nesreče in težkih časov, je temvcč celo med vojno razkošno živela po francoskih letoviščih ler ves čas svojega poliitenega dela grabila tnilijone. Nesposobnost in zaslepljenost vlade glede nolranjih razmer se pa kaže tudi na zunaj. Beograd je dal Mussoliniju najvišji orden, proslavljal ga je na vse pretege, z italijanskim prijaleljstvom je strašil Slovcnce in Hrvate, ni se pa niti enkrat poslužil pravic, ki mu jih dajejo mirovni dogovori. Sedaj hočejo Italijani prevreči vse pogodbe in dogovore ter zasesti Reko in naša vlada bo po svoji slari navadi najbrž zopei popuslljivn, kcr gre vsc samo na škodo Slovencev in Hrvalov. ALBAMJA. Z albansko vlado v Tirani smo bili nckaj easa že v dobiih odnošajih, kar jc imelo dobre posledice za bbe strani. Vsled znane malomarnosti naše zunanje politike je pa dobila zadnji čas v Albaniji velik vpliv Ilalija, ki hoče dati Albaniji kantonalni upravni sistem, ki bi razdelil Albanijo v tri upravne dele, v severni (katoliški), tiranski in južni, pod grško sfcro stoječi del. Miriditi so bili prej za nas, danes pa so za nas izgubljeni. Vpliv Ilalijc pri njih je vclik. Srcdišče alhanske politike se po ilalijanskem vplivu preseli iz Tirane v Skader. Italija nam ponuja Solun, zaslavlja pa pot do Albanije. Albanci hočcjo zavojevati zapadni del Macedonije in poznavalci tamošnjih razmer pravijo, da imajo pri tem raiatne uspehe. BOLGARIJA. Bolgarska vlada zanika vse vesti, ki govorijo o kmetskih uporih v južnem delu, pae pa na veliko poroča • razkriti zaroti komunistov. Začela je silno preganjati delavske organizacijc in za oporo pri tem delu kličc nazaj Wranglovce, ki so bili izgnani za čnsa kmetske vla- tle. V PORUHRJU so razni izgredi in napadi na dnevnom redu. Francozi pri zasedanju in zaplenjevanju uničujejo velikanske vrednosti, ne spoštujejo človeškega življenja in svobode, Nemci pa dajcjo duška svojemu ogorčenju z napadi na železnice in francoske postojanke- Sv. oče je pozval nemško vlado, naj. se izjavi proti takim dogodkom, belgijsko in francosko pa, da naj ne dela korakov, ki bi razburjenje prcbivalslva še povečali- RUSIJA. Začelkom letošnjega leta so dohodki državc potokali večinoma iz naturalncga davka (v žitu) in izdajtenja bankovcev. Dosedaj je prva postavka prinesla 70 ¦nilijonov zlatih rubljev, druga pa 20 milijonov, tako, le ta postavka tvori sedaj samo 16% celega proračuna. Edaj so pa mesto naturalnega davka zopet uvcdeni daYB y dcnarju, ki doprinašajo držari dvakrat toliko. Sa- iiacijski načrt ruske vlade za leto 1923-23 se glasi: 1. nobenih novih davkov, 2. izenačcnje davkov potom uvedbe enotnega dohodninskega in premoženjskega davka v mestih in zemljiškega na deželi in 3- čimvečje štedenje. Kljub temu se bodo iiradniške in delavske plače lahko znatno zvišale. Naie nin.it«.  Dekliški tabor za dekanijo Hoče in sosednjih župnij se vrši v nedeljo, dne 15. jul., na Ptujski gori po sledečem sporedu: 1. okoli 8. ure zbirališče pri kapeli v Zupečji vasi,  odkoder gre skupna procesija na Goro. 2. ob pol 10. uri  pridiga in slovesna sv. maša. Po sv. maši zborovanje zunaj cerkve. Govori govornik iz Maribora in zastopnice posameznih društev. 3. Po zborovanju večernice. Pridigo  ima g. Franc Polak. Dekleta hočke dekanije in sosednjih dekanij, udeležite se tabora v obilnem številu. Udele-  ženke dekliškega tabora imajo polovično vožnjo. Radi po- lovičnih knrt se naj zglasijo pri gospodu kaplanu jy Hočah  Polaku.  Zakaj gre dnc 22. julija vse v Šoštanj? Zato ker kaj lako veličastnega, kakor sc obeta ta dan, naša Šaleška dolina še ni videla. Vse priprave so že v polnem teku, prijave prihajajo od vseh strani v tolikem številu, da je pirpravljalni odbor že v rsni skrbi, kako natti dovolj velik prostor. Ena najlepših točk bo gotovo^slovesna služba božja pod milim nebom ob spremljaniu močne godbe na glavnem trgu mesta Šoštanj, enako kajkor velik telovadni nastop popoldne, ki obsega 10 ^zbranih točk. Zlasti bodo gotovo ugajale krasne vaje ijnladenk s cvetnimi loki, ki tokrat nastopijo prvič v novlh slikovitih krojih, enako višji naraščaj s težkimi vajajbi. Člani pa bodo vadili poleg lepih prostih vaj še krašfre skupine iz 40 telovadcev in vaje v zvezdi. Nekaj poSebno lepega bo tudi nastop pevskih zborov. Prijavljenih je že več evskih zborov, med njimi eden naraščajski, ki šteje 50 pevcev. Zato pa dne 22. julija vsi na orlovski dan v Šoštanj! Bog živi! Delavski shod v Velenju. V nedeljo 15. julija se vrši velik shod naše stranke za delavce ob 8. uri 'dopoldne pri gospodu Gollu (namesto pri g. Valenčaku) kjot je bilo že zadnjič objavljeno. Na shodu govori narodnij poslanec g. Jože Gostihčar iz Ljubljane in govorniki iz dhigih krajev. Ta dan je važen za vse delavce vseh strok, i^aj za celo Šaleško dolino nobeden ne izostane, posbno ru^arji nel Popoldne ist.ega dne ob 3. uri pa se vrši velika ljudska veselica združena s shodom, ki bo za kmeta in delavca važno politično zborovanje. Vabljeni ste od blizu in daleč! Na obeh shodih poročajo isti govorniki kot dopoldne.