Leto 51_______________________VRTEC_____________________Stran 131 Leop. Podlogar: Iz zgodovine kranjskih trgov. 4. Kostel. (Konec.) .urki so Kostel pogosto napadli. Navadna pot Turkov je vodila iz Sarajeva čez Travnik, Jajce, Bihač, Modruš, Ogulin na Vrbovsko. Tu so se obrnili proti Ljubljani mimo Kostela, Kočevja, Ribnice in Turjaka ali pa so udarili proti Reki in potem na Goriško in Furlansko.1 Leta turških napadov na Kostel, ko-likor so nam jih ohranili naši zgodovinarji, so ta-le: 1469., 1476., 1480., 1491., 1522., 1528. Tega leta, meseca julija, je prepodil Turke izpred Kočevja Bernard Ričan. Kostelci in okoličani so bili zbežali v gore. Turki so pa bežali preko Kolpe, vendar so pustili v neki kotlini 400 konjenikov in 400 pešcev. Ko so se ljudje vrnili na svoje domove, so planili Turki nadnje in jih pobili.2 Nadaljna leta vpadov so: 1540., 1545., 1558., 1561., 1578. Tega leta so Turki razrušili Metliko in se polastili skoraj ob istem času (aprila) Kostela. Prišli so pred trg preoblečeni kakor Hrvatje in prosili pomoči, češ, da so jim Turki vse uropali. Da bi jim tržani bolj gotovo verjeli, so nosili s seboj dojenčke in nekaj hišnega orodja. Iz krščanskega usmiljenja so jih Kostelci sprejeli. Ko so jih pogostili in jim poskrbeli za prenočišča, so legli k počitku. Sredi noči pa so odprli ti hinavci turški tolpi vrata. Ta se je naglo polastila trga in gradu. Ko so vse izropali, so zažgali trg in grad in odšli. Kranjski plemiči so kmalu zvedeli za ta napad. Udarili so naglo preko Bele Krajine na Hrvaško in se posta-vili pri Topoloviču na prežo. Pokončali so Turke, resili ujetnike in se vrnili z bogatim plenom. Zadnjikrat so strašili Turki v večjem številu okrog Kostela leta 1584. in 1585. (dvakrat). Kadar so lomastili Turki mimo Kostela v deželo, so prišli vedno v večji množini. Kje pri Kostelu so popustili nekaj čet, da so jim osi-gurali neoviran povratek. Po navadi pa Kostelci niso držali križem rok, ampak so naglo potolkli take posadke, potem pa se pripravili, da do-stojno sprejmejo vračajoče se Turke. Pripovedka nam omenja velikana »Petra Klepca«. Kot pastir je rešil pisanega vola izpod rogov črnega bika. V zahvalo je prejel moč, da je z lahkoto izkoreninil najvišje hoje in najdebelejše hraste. Kadar so pridrli Turki, je šel s Kostelci in Osil-ničani nadnje in jih pognal, odkoder so prišli. Pravijo, da je bil doma iz Banje Loke ali pa iz Gerovega na Hrvaškem. Kakor je že bilo — nas pripovcdka prepričuje, da ie tukajšnje ljudstvo, povečini uskoško, svojim najhujšim sovražnikom z največjo strastjo vračalo vse, kar je pretrpelo od njih. 1 Spomenica ob šeststcletnici str. 200. 2 Letopis Mat. Slov. 1887, 179. Stranjl32__________________Y5I?^___________________Leto 51 Leta 1456- so izumrli celjski grofje. Dedovali so za njimi Habs-buržani. Ti so imeli v Kostelu svoje oskrbnike ali pa so dajali graščino v najem. Imeli so tukaj tudi svoje sodstvo in pravico meča. Kot Jgospodarje Kostela se omenjajo: Lichtenbergi, Frankopan Martin, Pramberger Miha (Preimberger) ;15O4. — Ta Igospod Kostela menda tudi v srečni|večnosti ne^bo pozabil. Imel je 1. 1514. oskrbnika, glavarja Gregorja Gumpler. Biti je'moral^samec. Gumpler se je polakom-nil njegovega premoženja. Lepega dne je [Pramberger izginil brez sledu. Ljudjej'so ga iskali po vseh krajih, kamor je pogosto jahal svojega prama- Konja so našli mrtvega; bil je zaboden. Gospoda pa niso našli. Vsi sfo mislili, da je padel v roke roparjev, ki so končali konja, gospo-darja pa odpeljali kdovekam. Pravi ropar je bil pa Gumpler. Ta je končal konja, Prambergerja pa vrgel v grajsko ječo. Ondi ga je raislil izstradati na smrt. Pramberger se je pa v tej sili zaobljubil sveti Ani. Ravno ta čas se je jelo pri nas^ zelo širiti češčenje svete Ane, priproš-njice za srečno zadnjo uro.1 Cudežno je bil Pramberger rešen. V za-hvalo je zidal v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani kapelo v čast sveti Ani. Spominska plošča, ki nara pripoveduje o tem dogodku, je vzidana na zunanji strant gotiške podpore ob prezbiteriju. Za |Prambergerjem so prišli na kostel Ravbarji: Gašper Nikolaj, Erazem. V 16. stoletju so živeli na Kostelu pl. Langmantli. Bili so privrženci luteranstva. Adam Langmantel je bil poseben prijatelj kostelskega žup- nika Janeza Weixler, Prej je bil Weixler menih in je prišel v Kostel okoli 1. 1560. Ker so tisto dobo Turki zlasti hudo ogroževali to okolico, se je od Fare preselil v Kostel. Leta 1561. je začel prevajati Spangen- bergovo postilo. Tega leta se je oženil. Prevod je le počasi napredoval, ker je možu družinsko življenje menda vzelo precej prostega časa. Leta 1563. je bil še vKostelu; 1. avgusta pa poroča, da je s prevodom gotov, Kmalu nato je Weixler zapustil Kostel in se podal v Metliko k Vlahoviču, prvaku luteranskih apostolov vBeli Krajini. Na njegov nasvet so ga poslali stanovi v Krško. Od tam ga je pregnal leskovški župnik Polidor pl. Mantagnana.!Iz Krškega je šel v Novo mesto, potem pa v Selce pod Kozjakom (1571), Pozneje se je držal v novomeški okolici kot pre- dikant Slovenske Marke (1593).2 Langmantli so vplivali tudi na njegove naslednike v Kostelu. Leta 1598. in 1601. se omenja ondi Jernej Faber, ki je bil tudi luteran in je zelo nerodno živel.3 Pl. Langmantli so imeli Kostel do 18. stoletja. Potem pa je prehajal hitro iz rok v roke, dokler ni kupil graščine Andrej Marchioni, veie- trgovec iz Reke, 1. 1808,4 ; i Izvestja Muz. dr. 1903. 137. 2 Jahrbuch der Gesch. des Protest. 1893. 123. 3 Izvestja Muz. dr. 1892. 44. * Hoff, Geraalde v. H. Krain II. 109—112. Leto 51_____________________VRTEC___________________Stran 133 ¦ Župnija Fara pri Kostelu je bila ustanovljena leta 1363. Duhovni H oskrbniki so stanovali vedno pri Fari. Le, kadar so Turki kraj napadali, so M se premaknili v utrjeni Kostel. Prvi znani prifarski župnik je bil Kaj- fl nelin (1383). Sto let pozneje je župnikoval ondi Ivan Grumel, ki je ener- H gično zahteval nazaj vas Brige (Tiffenpach). Te je njegov prednik po H krivici izročil reškemu župniku. — L. 1747. je senjski in modruški škof "V posvetil ondotno novo župno cerkev. Leta 1757. je Fara pogorela. Požar H je uničil župnišče in v njem mnogo zgodovinsko dragocenost. Župnik fl je bil takrat Franc Klapše. Bil je menda brat Pavla Frančiška Klapše, fl ki je bil roien v Kostelu o. 1. 1688. in je umrl kot župnik v Tomaju. Bil ^^ je apostolski protonotar in kanonik v Pičnu. Utnrl je v 88. letu, 31. jan. 1772. in je pokopan pred velikim oltarjem v cerkvi sv. Petra in Pavla. Prištet je med slovenske pisatelje. Leta 1743. in 1757. je izdal »Sbrani Nauk karihanski«. Gojil je skupno cerkveno petje in v ta namen zlagal tudi pesmi. Pisal je v govorici, kakor je bila takrat živa med Kostelci.1 i Zgod. Danica 1879. 260—261. 414. Jezičnik XXII. 17. Šafafik I. 116. Glaser, Slovstvo I. 173.