Potato tekoü rmtom St. 24.
Št. 29.
V Gorici, dne 15. jnnija 1921.
Posjunezna fttev. — 2f stotlnk.
Letnik IV.
60BISKÄ STRAZA
»b»ja * Gcrci t*sko »redo opoldue do preklica, Velja za cr)o leto 12 L, mesecno 1 L. za ino-
i irivo 16 Lir. N» naroiila brez dopcslan*» naročr.ino «e no bonio oziraii. Posamt zne Steytlke
laiitjo \ lazpcdaji 2U stotu.k. UredniStvo: ulica Vetturini 9; upra*a: ulica Vetturini    9.     —     —     —
Rokopisi «e ne rračajo. Nefrankirana pisroa Be ne sprejemajo. Oglasi, katere je treba ynarrei placati
¦e racunajo po dogovoru. — Izdaja konsorcij .Goriike Straie*. OdgoTorni urednik: Franc Norak
Tiska:  .Narodna Tiskania* t Gorici, ulica Vetturini šteT. 9.     —    —    —    —    __    __    __    __    _     _
NAVZG OR!
ClovesKa dru/.ba je v dolgotrajnem
vcč tisočlcincin razvoju naprcJovala la-
s'o, da si inodcrni Clovck nc more nit I
nrcctetavljati političnih. '<osp«»dar;sk:h, kul-
fö'rnlli razmcr prctcklih stoletii. Za nas je
nepojmljjivo suženjsko razmerje. razrnere
sredjiieveskega tlačana. Mi siccr ziijiu:».
da jc biJ'.i res tako. da so bili v starem
vcku su/.iij'. da so bili cni navadna privat-
na last gospodarja, da ie gospodar s suž-
Kijcin postopa! in sine! postopati po ta-
kratiiem pravu in zakonu. kakor z z\-
\ aljo. ga prodati. ubiti i. t. d. Ali da bi
sc navedeui clovck mogcl \ živeti v vlogo
sutiovcškcua sužnja in tudi v viogo sred-
njeveškega tlacana. To jc za modernega
človeka nemogoče.
Clovck PC more prenašati vcč nc no-
mičnih, nc kulturnili. nc gospodarsktti
privilegijev. ki bi ločili človeka od člove-
ka, marveč niemu jc ideal največja cdna-
kost v politiki. kulturi in gospodarstvu.
Ideja cdnakosti ie sila. ki troni elo-
\cstvo v večncm navzgor in stolctjc za
sioletjein padajo zidovi. ki sc vsakokrat-
nim mogotcem. onini. ki še poscdujejo
politicnc, kulturiic in gospodarskc pravi-
ce. zdijo nepreniagljivi.
Vsakokratna    reakcija.    borba    mo-
o>tcev in poscsmikov. proti masi. ki stre-
:ii in lioče na gon». sc    irndi    prepričatl
".-lorcOo sc nrav        nemogoce je: usojeno
je masi. da ostanc masa. brezpravna. da
ostaiie orodje izkoriscevanja mogotcev.
Ta   »nemogoce je«,    klic    mogotcev
-koz cclo zgodovino    nasproti masi in o-
nim, ki vcrujejo, da je mojsoce. da izcinc-
Io vsc ncpravične razlikc v človeški druž-
"•i. da sc razbijejo in podcrcjo vsi zidovi.
Ja sc izravnajo vsi prepadi» ki hvijo člo-
veka od človeka, jc    cna    stran borbe, kl
<c vrši v zgodovini
Temu  »nemogoee    je«          stoji    na-
-pr-'ti resnični. zgodovinski »mogoče je«.
Su/n.ii in <>ni. ki niso mogli prenašati
Mi/oajsiva. so verovali. da jc mogoce. da
Izgiuejo i/- človcškc družbe suznii -¦- pre-
nričamc. \ elika. ziva vcra nias ¦•- vstraj-
:ia borba in dclo vcrujooe mase in zago-
voniikf.\- tc iMasc. so razbili ta zid. ki jc
:>il  v sraiiioto t.'s.kratni dru/.bi.
l>unasni.- buržoazija in. nicni vodl-
tclji so vcr<'\a!i. da jc niotfoče zadatl
smrtTii ndarcc srcdnjcvcskcmn ynsnodar-
•;kciuu «:i političncnm fcvdalizrnn: fevda-
li/cjn iii ujc^ovi nčiiclji so bili strti.
Danes je proletariat fonnalno svo-
boden državljan, polttično ima iste pra-
vicc, kakor kapitalist, ednak je pred za-
konom.
Odprt niii jc parlaincnt ima volil-
ii(» i>ravico i. t. d. a eno mil ie v današ-
njcni kapitalističncin sistemn ¦ šc nemo-
v^očc          kapiialisti so sklcnili in    vlo/.ili
svoi veto: ^dinv mi znamo in smemo po-
scdovati in npravliati tovarno. banko.
j^ospodarstvo--. Ti prolctarijat. lahko i-
maš vse pravice samo ne dotakui se
naših tovarn. naše indiistriie. naše^a ka-
pitiila, tiasega zlata.
»Nemogoče je« da postancš li v jjo-
spodarsivn mini cdnak. kcr sc na ^ospo-
darstvo nc razumcš, ker si ustvarjen sa-
iiio za to, da points nam žep.
AH iz Rusije in vseh držav. tudi za-
padnili. doni tcmu nemoKoče je«. reak-
jionarncmu klicu današnjili mosrotcev —
kapitalisKiv vclik Crcdo<- -- »iuojjrtčc
ic .        klic svciovncjra prolctariinta!
In spct se lomi zid. razbija sa in nodi-
ra venijoca masa svetovr>r«-a pnJctar-
jaia in prepričana masa razumnih tako
zvanih duševnih delavcev.
Ta zid - gospodarsko : \slcd tcira
nidi politično, kulturno ;i • ¦ >io.; izkori-
sčcvanjc človeka po človeku inoramo
razbiti.
Mo^oče ni bila vcra mas. trpečili.
ponizanili, oncčaščcnih šc nikdar tako
velika. da. sc mora strcti nemoralni gospo-
darski. politični in kulturni red. kakor jc
vcra današnjcvja proletarjata in vsejta
poštenetfa človeštva. da se mora streti
današnji kapttalistični red.
Prolctarjat in tudi velika vedna ta-
kozvane intclijrcncc je bila v svetovni
vojski orodje kapitalističnili držav.
liudstva kapiralističnih vojujočili sc držav
jc bilo ponižano po kapitalistih do navad-
nega blaga, ki jc moralo biti prodano po
najvišji ceni za največji profit.
To človeško bla^o pa ni čutilo še uikdar
v scbi tako živo človeškejra dostojan-
stva, kakor čuti daues. raditoja ncusini-
Ijcna socialna borba. radi tesra ncprcma-
sMiva vcra \ vrtajcnjc in živlienie prole-
tarjata.
Kdo jc iJolžan in kdo laliko dclujc. da
zavlada v človeški družbi moralni trospo-
darski. polirični, kulturni rcd?%
(Italic.)
Toda eno je. Ta ali oni ie mislil, da
/Jvi tu na severni meji Italije tuie barbar-
sko Ijudstvo. ncznatno, a divje, proti ka-
tercmu sc inorajo boriti italijanski prebi-
valci v ncvarnosti za svoje živlienje. Da-
nes bodo naši poslanci lahko povcdali, da
živi tu nad pol inilijona Jugoslovenov.
kulturnili in politično zrelili. ki so se v
obilem štcvilu vdcležili volitev in pošilja-
jo zastopnike v zbornico. Izvedeli dobo
po našili poslaneih, da smo v teku dveh
let do zadnjevca časa silno mnoiro pretr-
pcli. moralno in tclcsno. in da v okvirju
cue države zahtevamo tudi cnake pravi-
ce z italijanskimi državijani, v prvi vrsti
varnost zivljcnja in imetja.
Nasj zastopniki bodo povedali. da
potrebujenio poinoči za obnovo. da ho-
čenio šolstva in zasiguranja našcga na-
rodnejra značajai in svoje avtonomije. da
se morenio razvijati in procvitati. ker bo-
mo sieer    v nadlcjro sebi in državi sami.
Že so bili tu pa tarn naši Ijudie v Ri-
inu in so se poganjali za naše pravice.
Toda  našli  so  srlulia  ušesa.    Popolnoma
verjetno. Visoki ^ospodje so se vprašali:
Kdo pa vas je poslal? Ljudstvo? Kje je
tisto ljudstvo? Katero ljudstvo? In kaj so
nato odjjovorili naši ljudje?
Danes imajo naši zastopniki v rokah
pooblastilo od tisočev in tisocev svojih
volilcev. takorekoč pooblastilo cele ko-
ri.škc dežele, za katero morajo ^ovoriti v
zbornici in povsodi. kjcr je treba.
To so dejstva. ki daiejo velikansko
vrednost pohodu naših poslancev v Rim
in ne smemo biti črnojrledi, ko irovorimo
> uspeliili. Uspeh ie že v tern, da so nasl
poslanci prestopili prasr zbornice. In rad
bi videl drzavo. ki jc tako nesramna. da
bi se upala pred očmi cclesra sveta potep-
tati v nrah obljube. ki iili je dala in ki bi
celo kraljcvo besedo in obljubo poliodila
v blato.
S povrumoin .vrlodamo v bodocnost in
7. zaupanjem v naše zastopnike. ki bodo
storili vsc. kar bo mo^oce storiti in take
postali vrcdni zaupania. ki vra jiin je dalo
narodno delavno ljudstvo nase Ooriškc.
Bo^ daj sreco!
0 našem neuspehu v Trstu
poslancem na pot.
Niiši poslanci so odšli v Rim in mi
:im \oscimo dasi malo pozno srec-
•]•> poi'in obilcn uspeli. Povdarili smo žc.
Ja l)';u'o imcli naši zastopniki težko sta-
liščc \ it zbornici, zakaj samo štirjc so.
• >zironia pet jih ic.   Italijanov   pa je  nad
pet sto in ti nam Slovanom kot neznatni
manjšini, ki jim kvari jezikovno zaokro-
/.enost Italije. niso ravno naklonjeni. In
jasno je. da bo marsikatcri sklep šel tudi
!>reko nas.
Nasi bratje v Trstu so zbrali pri pre-
tcklili volitvah premalo jjtasov (2930)).
da bi niogli poslati vsajenega zastopnika
v Rim. Ta neuspeh bi znal našim (ioriča-
iioin nekoliko pokvariti veselje, ki polni
sree vsakemu zavedneniu jjoriškemu Slo-
v'cncu vsled sijajne zmatfe. ki smo jo iz-
vojevali na jtroriškili voliščili. To jc po-
vsem razumljivo. saj smo bili vedno vsi
Primorci ponosni na volivne uspelie naših
tržaških bratov pod bivšo Avstrijo ter
smo si volilno zavednost slovenskili trža-
čanov po pravici jemali za z.^led. Zato
mora ta neuspeh naše stranke v tržaškcm
volilncm okrožju boleti vsakevca izmed
nas. .Ic-li pa ta neuspeh nepopravijiv? To
je dr.ugo vprašanje. o katcrem ie treba
sprcKovoriti par bescd in o katcrem jc
treba priti na jasno.
Laski listi  iz Trsta   bobnajo  v  svet.
da   hočcjt)   Slovcnci    opravičiti    ta    svoj
>poraz¦.<> z nasilji. ki so jih fašisti zakrivili
nad  našimi  volilci  na  dan  volitev. Toda
to jc Ic prazna  tolažba samcjra scbe --
| umujejo naši nasprotniki — d(x;iiu je tre-
] ba iskati prave vzroke driitfic. Slovani nc
I bi bili smcli zanesti borbe  v takšno trd-
! njavo italijanstva, kakor je Trst,   kjer jiii
j je Ic ncznatno število. tako da bi bili bolj
pametno storili. ko Iii se bili držali proč
od volilnc borbe. Olavna misel v laškcm
modrovaiijirjc torej ta, da v Trstu sploh
n; zadosti Slovcncev niti za enejja same-
kra   poslanca.  Tasisti  bi  liili   lahko  popol-
j ijoma, liiirni ali pa bi bili lahko vsakemu
j slovenskemu volilcu razbiii srlavo. vsc to
! b» bilo brez  vpliva na  uspeli  ali neuspeh
J slovenskc  1'ste  v Trstu.    Ta  trditcv    je
I prazna domisljiia in Lalii ji najKržc saint
1 nc   verjameio.   ^tcvilo slovcnskih  j^lasov
!  -
(2°30) je dokazalo, da bi bili tržaški Slo-
venci lahko dobili svojevia posianca. ko bi
bili 1.) vsi tržaški volilci mogli storiti svo-
io dolžnost. 2.) hoteli storiti svojo dol-
žnost in X) ako bi tr/.aški volilni odbor
mogel storiti ali enostavno bil storil vse,
kar je bilo treba storiti.
1.  Mnovro slovenskili volilcev v Trstu
ni moj^lo storiti svoje   dol/.nosti   radi fa-
šistovskih  nasilstev.    V  Križu    ic  mofflo
voliti Ic (>1  voiilcev, dočim jih ie bilo o25
oropanih   volilnc  pravice:  na  Opčinah je
volilo od (>C)7 Ie 2in mož:  v (iropadi od
574 samo 109. Samo na teh trch voliščih
je bilo  1447   volilcev    oropanih    volilne
pravice. kajti na vseh teh vouščih so fa-
šisti uvianjali razna nasilstva. lako da se
naši ljudje niso mogli udcležiti glasovanja.
Na teh  voliščih pa bi bila dobila   sloven-
ska lista vsaj 9O';,;. t. j. kakih ]MMi vrlasov.
kar   bi  znašalo že 2930         13(K)        4230
vrlasov. torej vec kakor so iili dobili socia-
list! (4155.)
2.  Ogronino število nasih liudi ic bilo
to pot zaslepljenih  od  komuinstičnih   kri-
vih  prcrokov   in  niso hoteli  storiti  svoje
dolznosti, niso glasovali   za naše douutče
može. temvcč so si izvolili cospoda Horn-
bacci-ja.
Od 0()67 komunističnih glasov jc bilo
(hočcmo biti sk re mini) vsaj 50 "„ sloven-
skili glasov. t. j. okoli 3300 vrlasov. Da jc
ta prcdpostavka točna, da so komunistič-
ni »lasovi vecinoma "-insovi slovcnskib
delavcev. nam kaže prcdvscm število ko-
munističnih vjlasov v slovenskem pred-
inestju. pri Sv. Mariji Magdaleni, v Kjar-
boli, Skcdnju, na Oreti, pri Sv. Jakobu
itd. Koinunistična lista je imela veliko šte-
vilo glasov Ie tarn, kjcr živijo Slovcnci. in
Ftf   LOCMSKAR:
Naši grehi.
krrokaz   v  eiiem   deianju.
SKSTI  PR1ZOR.
P r c j š u j i.
Marietka. Kako sem pametno uarc-
tiila. da sem dala svojo obleko dclati v
mesiu!
L'rsa. i »rago jc res. pa saj ii;iamo
dc.iar. Moi soprog tako bom rckla od
>cdi.\ ia/. «»čctu. ti mu moraš pa ixci pa-
Mi ie lu»li moderuo tako ta bo princ-
"vl   i.)l;:r.5c\. Ja homo imcli dovolj.
SKDMI  PR1ZOR.
P r c j š n j i. C r e v 1 i a r.
C rev liar. Nic uisem potrkal. saj smo
Jomači. Bojr daj dober dan obeina! Tu-
kajle prosim gospodična (odvija črevlje)
misliut. da bodo po modi, če tndi ne po
noLi.
Marjctka. Ah. kako so nerodni! Saj
niniam kopit, mojster — skaza!
Crevljar. Jaz jih pa imam in ne mo-
rem pomagati. če ima j^ospodična Mar-
jetka tako nerodne noge. da ne naidem
zanje primernega kopita.
Marjetka. Vi skrbite za svoja kopi-
ta! Pa ^ospodična Megi mi morate reči
odslej. ne več Marietka.
Crevljar. Mini. Migi -- kakor hočete
zaradi mene.
j        Marjetka. Kakšni črcvlji so to!    Ali
vam nisem  narocala:   visoke pete,  zelo
' visoke!
I         Crevljar. Aha, da  boste bolj  visoke-
] j^a sianu. kaj nc?
i         Ursa. Tiho mi bodjte s svojimi opaz-
j kami!
'         Crevljar. Pa visoke pete več stancjo.
1         Ursa. Kai toliko govoritc!  Naj    Vas
i to ne skrbi, saj imamo.
Crevljar. Potem pač! Takole visoke.
i seveda. (kaže z roko preveč.)
!         Marjetka. \i ste prismoda  ¦— kot sc
spt.-dobi iili nareditc.
;         Crcvl.iiir. Kr>t sc spodobi. vrospodična
Wi^ri: jaz sem mislil. da sc    takole    spo-
, dobi.
Urš^. To je za kravjo deklo ali pa zr«
! lila|)ca. Šc podkve stc pozabili pribiti.
Crevljar. .lib  pa bom -
Marjetka. Vi ste  neumni!  Nikoli  vcC*
! mi ne boste dclali!
j         Crevljar. Pa  prosim. da bi prcj    po-
, ravnali.... saj veste...                     %
!         Ursa. Spravite sc mi  in nareditc hi-
! tro. Potcm dobite vse plačano.
Crevljar. S to zadnio besedo sem pa
: zelo zadovoljen. Zdaj pa naredim  takole
visoke  pete  (pokažc  preveč).  Naj stane-
io kolikor liočcjo. kajne! (Odide.)
OSMI PRIZOR.
P r c i š n j i  brez č e v 1 j a r j a.
Urša. Ta človek je pa res norec.
Marjetka. In nesramen! Kar sedaj že
lirja d»>l^\ ko ve. da !se ni očeta — hočeni
red papana — domov. Knicčk«:\] " Crcv-
ljarju tudi nc dam več delati črevljev!
Ursa. Da bi Ie že priscl oče - hočcm
rcči - moj-soprog .Bomo vsaj enkrat za-
vczali jezikc tcm ncolikancem. Vsak si
žc upa dclati opazke zaradi dolgov. (Se
začujc trkanje).
DKVKTI PRIZOR.
P r e j š n j i. Stur m.
Siiirm (priliznjeno.) Klanjam se. kla-
njam se!  Castitam, častitam!  (Podaja o-
bema roko    in se   priklanja.) Jaz slišala,
nriti gospod papa. Oh. to bilo veselje!
Urs3. Tc!egr:-iiiral jc. Vsaki čas mora
biti  tukaj moj soprog. No. z njim se bc-
I sta pa žc kaj pomenila po nemško,    ker
¦ Vam vrre tcžko naš    nerodni jezik.    Moj
mož. ( ziroma soprog.  pa zna nemsko in
zdaj sc ic naučil še amerikansko.
Marjetka. Cujctc. mama? (Posluša-
! jo. Zunaj sc čujc glasno vrovorjenje .Mi
I smeJi.)
!        Ursa. Jczcs. Jezcs, moj mož         nc.
j moj soprog je žc tu.    (tTrsa in    Marietka
liitita skf.zi vrata.)
DriSKTI PRIZOR.
S 11! r in  (s a m.)
Sturm (si v zadregi popravlia obleko,
lase. se gleda v ogledalo na steni. odpne
suknjič. da se vidi zlata verizica.) Zdaj
pa postaviti! Kako žc rekla po sloven-
sko? Imam cast, se Vam spredaj posta-
viti -- moje ime Avgust Sturm, trgovskl
nanieščenec  tukaj,  zaročenec    svoje  Iju-
bljene Pavlc-------Zc grcdo.    ze    gredo.
(Se ])ostavi k vratom.)
KDNAJSTI   PRIZOR.
P r e i š n j i. — O r c h e k, U r š a. Pa v-
1 a, Marjetka.
(Sc  ])rerinejo  skozi  vrata.)
Orehek. Taka vožnia! (Odlaga kov-
C-csr.)
Sturm. Klanjam se. Klanjam se, gos-
pod Orehek! Veseli smo vsi Vas videti.
Cast mi je moje ime Avgust Sturm
— zaročenec svoje ljubrjenc Pavie in tr-
g(j\ski nemeščenec.
Orehek. (Resno.) Tako, tako. Bomo
videii.
Pavla (poda roko Sturmu).
Marjetka. Prescnetili stc nas. oce -
fie. papa. §c spodobneje se nismo imell
časa obleči. Vsaj ob taki priliki. bi se spo-
dobila vsem nova obleka.
Orehek. Cemu? Morda meni na cast?
Ursa. Komu pa vendar? Saj ti si nam
vsc, moj dragi soprog. (Pripravlia stole.)
Sedite vendar! Teci. Meg?, po vina. ti-
stcga že vcš...
Marjetka.  Takoj.   mama.  (Odide.)
DVANAJSTI  PRIZOR.
l'rejsnji brez  Marjetke.
Ursa. Jaz pa stopim po prigrizek.
Orehek. Saj ni treba. Preveč sem že
zdclan od pota. Taka vožnja. to je že od
sile!
Ursa. Malo boš pa vendar. (Odide.)
(Dalje.)
*+
-Piccolo della Sera< je takoj po-
ročal o tern pojavu z zclo pohvalnim jfia-
som. Dasi je tudi med socialistieniini gla-
scfvi vcliko slovcnskih, liočemo biti d(»
koncn skrouini in jih homo pustili popoi-
noma iz racuna. Svota vseh slovcnskih
xlasnv bi bila torej 4155 .vU»O - 7455.
To je vce ko zadosti za encira poslanca,
kiijii komiinisti so .^a dobilf z 6667 ulaso-
vi, docim znaša tretji količnik italijauske
liste 5U36 «lasos .                        *
•>. Pripravc za volitve so bile poman-
k!ii\e. da ne rečemo kar neniariK'. To pa
ie prcdvscm krivo. Üa so misi dclavci r/.a-
vrvjli toliko tflasov s tern, da so jih dull
JiiMiibaccHu. Mod vsemi predmc^ni se jc
iKts škedcni najbolje pokazal, k.icr jc naša
lisiu inicla dvakrat vec ulasov kakor ko- .
iiiiuiisiiciui. \" škediiju pa se jc vršil vo-
lilni shod, na kiitercm sta irovorila kan-
didata dr. \Vilf:-.ii in Slavik. Nikier drujiod
po prtdnicstjili (vsai bli/njiii) ni bilo slu»-
dov. in pnvsod. kjcr jih ni bilo. so dohili
ki.ninnisii    vcčiuo    na    raeun   slovenskih
jjasov.
Političim društvo ridinost koi osred-
rtii viiiivni odbor se jc seveda nahajal
pred te/ko nalo^o. katcri ni ino^el bit!
kos. kcr se je njegovo delovanic nioralo
razširiii na vsu deželo. Radi te^a sc po-
mankljivosi priprav za volitvc tudi da o-
praNičivi. Sicer pa ill ne 'Zvc za to. da bi
se «a ali oni napadal. da bi se teniu all
oncuiu kaj ocitalo. (ire le za to. da se spo-
zuai(» in uvioiovijo pouki. ki izhaja.io iz
/adujih \-o1itev in ki jih lv> treba porahiti
za prihodnje. To pa jc treba napravitl.
doklcr »e \ tis. ki so jja napravile volitvc.
Sc s\\/. in dc.Ulcr se ne zabriše. Samo se-
dai. lako.i po volitvah. se čutiio dovoil
iusr.o vse ponnnkljh rsti in prsebuo se
n a p a k e. ki smo jih uapravili in ki so v
veliki tueri  ludi krivi našcjca  ncuspeha.
Kot najusodncjšo, kot  .vclavno ali na-
.jehio napako naše strankc je  ireba    na-
'-ch;-i!i deistxo. da se ie podala v    volilni
boj brez pro«rama. To  pot  nismo  inieli.
ozir-nna  nisujo dovolj jasno povedi.li  na-
siiii   volilccm   niti   političnc.^a     pro^rama
.':!;•,;« sli-vei'ske   lu'vodnc  strankc.  da     niti
ne -ivvoiimo (»    kakem ijospodarskeni in
soeialrn. u;  nr< y.raimi.     Yirstso  našili  na-
rodnilj pravic. sposiovaujc nasih obicaicv
itd. s'j le cilji. a ne program. Program mo-
ra  picdvseni  povedati. kako se bo dosc-
vici :a ali oni ci!.<. ki .vra stranka ima pred
seboj. Takej^a pro.vjrama ni>mo iuieü. Mo-
riüün ^a pa dobiti. ako liocemo živcti kot
sir.iisk.i.  Hdini   r.aš  polilični  program     pa
;n< re biti avtonouiističen program. Hoče-
i!ii* < \ tonomijo     Jnlijskc   Hencčiic- .    ker
sir.-- ».repričani, da se bmno rcsili od T»a-
n-v.u-i.\ '^ospodarske in socialnc pnjjube le
ledaj. ako bonu» na svoji zcmlji svoji  vio-
s])odar.ii. Trsi in vsa pokrajina se    bosta
ilosi>cdarsko razvila le tedai. ko bosta za-
vzcmala nasproti  drnuim pokrajinavu Ita-
lije noseben  polo/aj. ki  vc:i   zaiitevaio ei-
n<::;i aiiska.  scsrava.    ^osp«»darska     <)d\is-
m.si Trsta in pokrajinc od juvjoslovcnskc-
iiu in avsirijskevja ozadja. 'TaUšen noloža]
ruiiii   more  daii   le  zakonodaina    avtono-
nii.ia. Hočenio imeti uiir med jusrosloven-
skiiii  in  iialijanskitn    dcloin  prcbivalstva
Siiüjske licnečije- in posebno v nje vrlav-
nili sreJišči1!. M^cemo ?a mir. ker •«; eOinl
predpoiioi za »»biutvitcv prcdvojnejja bla-
vrosta.nia  v nasi de/.cli.   Tciia mini pa tic
boiut    inieli. d;;kler  nc  dobimo zancsljive
p'iüciic. ki bo brezobzirno nastopala proi!
/aii'.\:iiii  ene  ali  druvie  i';in.d'M;sti.  Varo-
v;il;-   luv;oslovcne  in  Italijane. Tcjfa miru
nas.i dr/.avnu policija nc more dati. tcm-
ve0 lKUti ^a la.'nKo zaianiči sanio nasa do-
üiaca de/.c!n:.i policija. / «.-no besedo: Prl-
ziii'.'. ;iiii(i  raimüskn  «;-i>m: !!>»¦.   >)ri/na\'am--:
d;. -in«» itaü.janski državljani. priznavanio
d:-   :Homo  d«il/"n"sti   italiiariskili   dr/.avlja-
«u.\.  i'<da i!i;jeni.» in  ?ie  mnreiro    biti  !e
nuva.hui   pnkrajina.   ten;^ eč     a\ ioiiomi-a
dc/.elii v okvirn države.    Naimani pa se-
\cda liJičeino bin kaka koloaiia!
Avioj'jMiiiia to je splošna nasa /e-
ljt. ki se je vsi dobro /a\ed,uiio. Okoli u
ideie bi se zdni/ili vsi priii'orski .In^oslo-
\cni in tržaški Slovcnci se bol.i kot dru^i,
tudi najbolj /a^rizeni konumisti. Smotrni
;«\ t'-noinisticni program -e obeneni cdino
I'ojr.ti sredst\.» proii iialijanskcnni bloku.
kait! /clia po :r. t<muniii ie skupna \seiu
doii\ jinuui naše de/.elc in nc le sanio
Mi:»n .Hi^osIm\ ci";ni. Tr/..»>ki laški p.acio-
liaiisii pravijo. da .ie naša siranka s svoji-
mi nast«)poiii \ Trsiu lnucla zlomiti fasi-
sio\ sVvi blok. (jnsi)od.'c sc luotiio. ko n:i-
r^laš;ij(i kaj takeln, in naše \ olilne pripra-
ve \ Trstu \ isuko i)rcceniniejo.
' •                                '.
Izid \oliics \" tržaškc-ni solixuein o-
kre/jn je torej noka/al, da nas ie \ Trsti
/ad"sii vcliko štcvilo. Ja laliko \oditn(
ncfdvisno \olivm» burbo. Kl.iub tcniu, d:
so r.a.-i tr/.aski volivci inieli na vcč \'oli-
ščili revolver na prsih in bombe nad iila
vanii. ie naša lista zbrala okro'jrlili .>!iiM
j^lasov. To jc /:i sedanie ray^icre le;
uspeli. ki izkljncnje \sak obnp in nas l<
mora bodriti na novo delo /i bodoce \o
litse. \h\ sitio scvlaj pr'>n;;dli. s • predvsen
krivi naši slovcnski komunisti. kakor sun
vidcli z^oraj. Trcba bo torci napeti vsi
moci, da se tern nasim zaslcplicnim lju
dem odprejo oči. da sprctrlcdajo in uvidi
jo, da jiiti tista devcta dcžcla. ki ii pravi
ino komunizein. nc more dati nebes n
•  teni svetu . Tcdaj sc bodo zopct povrnl
v našc domačc vrsie in |)ri prihodujih vo-
litvah. ki sc bodo jj'oto\o vršilc nri u.^od-
ncjsili okoliščinuh kakor scdanje. nasim
uasprotniktuTi nc bo več dano. da bi naši
stranki v Trstu ])cli inrtvaške pcsini.
Da to dosczemo. pa nam jc potrei)en
smotrni, iiolitictii. gospodarski i.i socialni
program, da ^a posiaviino nasiiroti uto-
pičncmu prograinu naših doinačih na-
sprotnikov in neiiniorno delo za nicga iz-
vrsitev. juijosloveüska narodna stranka
mora pri prihodnjih volitvab iti v boj kot
- primorska avtouomistična sfraiika . Po-
vcjmo. kaj hočenio. siccr nam .uasi na-
sprotniki lahko rečcio. da ne vemo. kaj
liočemo!
Ofvoritev zbornice.
Dne 11. t. m. t. j. preteklo soboto je
bila svcčano otvorjena zbornica. Hišc so
bile v zastavah, vojaštvo je zasedlo poti
v /bornico. Ob osmi uri so zairrmeli to-
povi. Cez pol urc so stopali prvi poslanci
iti senatorji v zbornico. Loze so bile na-
tlačene občinsi\a. iioscbtio žcnskc, med
niimi so bile tudi /cue socialističnih in
komunističnili poslanccv. \ sa nozornost
ie obrnjena na slovenskc in r.cmškc po-
skinee in na fasistc. Ncmci se niso vdclc-
zili se.ie. iMussclini tudi ne. tržaski fasisti
so vsi navzoči.
Ob 13ol enajstili so vsiopili kralj in
kraljica ter spremstvo. ki so jih pozdra-
v IIi z /ivijo kliei. ie fašisti in Slovcnci so
bili mirni.
Pričclo je  priseganje  poslancc\.    Ko
jc klical Giolitti posamezna  imeua iz m>~
vih pokrajin. so sc čuli    irlasovi:      Živel
Trst!      Živela Istra!<- i. t. d.    Pri iuicnii  I
'...avrcnčič se je čul samotcn klic: >-Živcla  \
(jorica.'- Pri imenu ncnavzočcua Tojr«:en-  :
bunra je zarjul Cjiunta (Tržačan. ki se je   \
zaklcl,  da   imenovani  poshuicc  ne    pride
v  zhori'ico):   Doli /  Avstriio!"
Ob 11. uri ie začel brati kralj svoi
l>restolni jjovor. \ j^ovoru. ki ^ra ne mo-
renic priobčiti \ celoti. sc jc spotnnil na
novo pridobHenc pokrajinc in pozdravil
nove poslancc tykolc:
A cliaj mo.i |)o/dra\ /asiopuikom
novopriklopljenih pc-krajiu. svobodno iz-
\o!iciiin; od opc.isa delavu.va Üudstva. s
katcrim sc J)o\cču.ic in krepcii lialija. Tn-
kaj, v narodni skupsčini, ki se p<Alni. da jili
snrcjme. hodo našli živo in \ ccuo rimsko
tradicijo. kastei a zliva različne urcditve
in različnc kulture \ cno eiioi» k-irv/a "i
-n'kdar   nodjarmljcnje.«
I )aljc jo dcii'l kralj. da bo s!a vnanja
ooiitika za tern, da ubla/i luivskri/ja ipcd
strastnii in koristmi. Nalojfa te^a /:.'k*;no-
dajnckia zbora jc. da. i)oina.ua iz\ r^ili nrv-
liod iz neiioni-alneca \ ojne^a stanja v
rcdne  razmcre.
:         Parli'incur sc bo mor '1 pj;svctiti uiir-
in novzdijfi iiidusirijskili in poljskili de-
lavccv. Z dcuiokratično misliio mora bi-
ii prczcto tudi yfospod.'P'sko zi\ lii'-iL-. Dv-
lati mora. da okrepi zadrunc in s tcm
spodbudi nove (»blike združeneua dela, da
dovoli dela\skim slojcm. da sc postopn«»
pripra\ ijo za tc/.avno i;aloi;o vodstva •/<»-
spodarskevfa delovanja, da utrdi smiscl
za zavTM'ovanje in ustanove . ki sc z njimi
pecajo. da dise*plii'ira x.asti.pstv a nosa-
mcznih slojcv in jilT imzovc. tui navedc-
io iiačine rešilvc vclikih dclavskih \'pra-
suni. vse to pa v dulm poi)obie cnakosii
med \seiri (-rirani/acijanM in vseini nii-
imvimi stremljenii.
Kraljcv :<ovor sc je nanašal indi >ia
s(tle in na delo ua kult\irnem polju. N:i
koncu je po/,nal k slovji \ intcresu domo-
vine. ki jo more ncslovca le.slabiu
I Ji cilj lahko združi vse U'Pc in zdru-
/i   k   prepoircbneiii'i  s< dei"^ ;•;i!¦«   x sc   dn-
ho'.'c:  okrepitev  drza\'i'.e «,bkisii. Hr/.ava,
ki  bc-di  izraz  skuone   \«>lie.     m.-c-'u    na-
sproti  nedovoljcnim  zahtcvam   in  pravic-
lui nasproti  vseni. mura  biti \ isia sila. ki
; ima  drzati  prctiranc  strasti  >'  me iah  za-.
: kona. Toda  ta  okri"w:-Mia državna  oblast
mora imeti svoj temelj v dii ' " ; drža-
vljanov ¦ .«
,         Pcdpišenu» z radostjo v sreu: na.i sc
: in lc zi;odi!
j  ,.Niti voiaki • niti volilci".
j h'asistom. tcm uajmlajšim političnim
oirokom. ki so ltaliji najbolj ncvarni. nc
da /ilica mini. iMi. Ju>iosloveni. sum jim
ncprcstano na   poti,  radi  nas  nimajo  niti
.    mimcifa spanja, niti mirnv^a živlienja.
Smešno se nam zdi, če sc včasih o-
bračajo proli monarhiii. če j^ovorc cclo
nroti kapitalizmu. zakaj v bistvu so )w
ssoji uacionalislicrti laktiki in po vseui
snloh najbolj «ipičui   predstavuiki lahko/.i-
i     vih   mc^otccv.  ki   niso  poizkusili  ničcsai
)     in se hosjejo ijjrati z ljudstvom in dr/avo
L            Rojx.tali so. kot da iuiajo nol dr/.avi
-/.:>. seboj \.\ e\o:  rar deseiin  null  pnslaii-
i:c\   in  še  ie  nii; aio enotncua  prrvtrania
>     raziin ei'e i.'jke: razbiti \sc. kar ne raz-
)     bi.ia 7  ujiiiii.
:   .          i i   i.iud.ie   ; : Piula.io   vse.   kar   ie     slo
\i..nskcy:a in si ie  inorcio izmisliti d(»vol
i     na^levc^ in ilovolj iiM>-.;:>ncjfa srcJstva, d:
»  . bi  nas po/rli ciiuprcj.
:  i           II Popolo di Trieste«, to niih krasiu
-   i 'jflusilo, vredno n.icnih  vrstnic. ie prinesh
-   jv  pretcklem  tcduu članck  pod  naslovon
Niti vojiiki niti volilei.^ V tern clanki
a ki priča. da v fašislrvskih ulavah ni do:i ;
Ii     hiijika, hočejo    doka?ati. da za n-is na t
zcmlji ni prostora in ni prostora in da uaj
irledanio.  da   izv;inemo  prci  kot  moy Cc.   .
na   krskršciikoli   način   hocemo.   D\\:   \K)i\
sta. Ali jostancmo lt!ilijani, ali pu pn»da-   ;
:i-<) zciiiljo iii jjreiuo v .lu^osla\ iii>. Do te-  i
¦d;:j  pa. uaj nam  odvzamcjo v>-o  pravice
in tudi vse dolžnosti. Teda.i bi ne imeli ni-
ti pravice  voliti zupanc. niti dol/nosti iti
k vojakom. Tctra list nc pove. ali naj bi
davkc i)lačcvali ali nc.
No. nam bi bilo prav, čc morejo oni
to izvesti. Mislimo pa. da se niti ne za-  ;
vedajo, kako budalost so   izustili.   Biti v
dr/.avi in ne imeti ne pravice in ne do!-
žin-sti. lo se pravi, biti izven države, ne   ¦
biti  r.ik.ier in  veneiar bin nckje. Oboje  pa
ni niojroče.                                                      I
N;»rodua  strast je te ljudi  take da*.cc
pripel.iala, t'a  ^cvore  Ivdastt Oc. ' i  bi   iili   |
niti  iašisiom  ne bili .pripisovali. Tako iz-   !
iciiMic sran.ie je uiopija. ki ka/.e lc. kakšne   •
ljudi  iinaiiio za uasprotnikc.                         I
Res Cudovita je usoda. Zakaj sc niso
narodi   usiavili   na   svojem   pohodu     j)red
tisoč in t >!ikiiiM leti i'a  \ rim vorskih jrre-
bc;jo\-. saj bi bili lahko vedcli. da jih bo-  j
do  hodoče   imperijalisiicne   dr/.ave   rabile   i
za s\;>ic Piejnike. K'aksno delo so ustva-   !
n'le  s  s\ oiim     neinesnišljeniin     korakom.   :
Potuiči-i se nrC'ej'.>.  ?zscliti se ii'ceio. i>o-
klati   iili   kliub svoji  .?H>n  K*ti"!i  kiiliu i   i-e   !
morejo        kaj poien;?                                   ;
Da. da. liubi fašisti in lašjvi nacionalf-   j
sii!  Tu sum, io  ie dejstvo in  preveč nas   j
ie. petkrat prcveč. da bi se    potuičili    in   |
zcmljc liniaiiio v najenui. ampak jc naša.   [
Cc  nas hocete. bo  treba računati z \ se-
mi pravicami in   dolznostiui. sieer sc nam
bo treba odpovedati: nismo krivi mi. če
nismo uirtcv pleti kot topovi. ki sc jih lah-
ko prelije.  ampak  živa    veja juirosloven-
skejfa   telesa.  l^roti  naravi jc     vsak    boj
brezuspesen in        otročji.                              \
Vprasanje izpuščenih jmen v voiilnih
Imenikih.                               |
!         Takoj  do  volivah   smo    čuli     n-.pn/o   ;
i)rito/b. n;t so bili nekaicri volilni imeniki
zel-i iien-jpoini, tako da poznamo občine.
\   kaicrih je bilo izpuščenih  do .WO  volil-
' eev. \ sa mržuja in krivda radi tctra se je
rbračiila proti župauom in občinskim
lajniKom. liotcli smo tudi objaviti imena
onih /npanstev. kjer se ie to izvršilo.
Te^a nismo storili, Pač smo objavili
dopis i/ K.ie/'e. v kalerem ie na?)adal do-
pisnik xcrahovskexra tajnika jMavrija, ua
main prevec iiali'ani/.ira in da je bilo po
nie'^ovi krixdi izpusejuili iz voiilnih inie-
nikov },'raho\skc:<a /iiinmsiva di» ,i(Mi \o-
lilcev.
(i.   Mavri  nam je  par  dni     poprcj  i;!
z<<pet pouovno posh-il dopise in za^otovl-
Ki. iz kü.tLM'ih ptfsncmöino. da nc taji. da se
ie italijapščino na /tiptMiskcm    uradu nc-
koliko r-ro-cžiralo.  bi"ani  se  pa, proti  ob-
dolžitvi. da bi bil on oropal toliki   in toli-
ko   ljudi   voMIpc   !)ra\ice.  Svoio  obrambo
Pt;:meliu.?e na deiMxo. da se ie stanie pi'.:-
bivalccv po \ ojnl tako izprenienil«1. da ni
Sal •   scstaviti  nepoirreseu   volilni     imenik
tako   velikcvra   županstva   kot   ic  .ijrahov-
sko. V vini'..ri vrsti ie dala oblast scstaviii
. te  imenke  ze  I.   I^IM. a tako  nc.i'jsno, da
j sc   ui  inojflo  vcdeli.  zakaj se  bodo  rabili
i in   tedaj  tudi   niso  /nnuiiski   in   kuracijski
! ur::di  noslati    iiatančnih     izpiskov.    Pred
j temi   volitvami pa  ie   znašal  baie rok  za
I sesirsvo   v» iilliiii   in'ci'Jkov   samo   II     dni.
! tcd;ti MP';vro nremi;!'.». Tudi sc    ui     nihee
I izmed zaupnikov nobritral zato. ali so vsi
j volilni upravičenci te ali one vasi vpisuni
ili nc. ii'cjtcm ko se ie v prcšn.iih č isih.
ko smo liiü  razdcljcpi  v    strunkc.    silno
;ia/iio ii:' to
V tern oziru  iira  ^. tajnik    n:oni;'   \
marsiC'cm    res prav in za tako puvšalno
j obdol/.iicv ni    bihi do\olj dokazov. da bi
; niOK'li naloz'iti krivdo na cno. samo osebo.
¦ Radi   tcira   radi   imiakneiuo  svoio  trdit-jv
(donisnika nc izdanio. čuli    smo    pa isto
* tožbo z vec    strain),    kei.....'emo    niko-
mur dclati krivicc, in ker m. tajnik zahtc-
I va to, cc mil jc s tern kaj pomascano. Pri-
! ponmimo pa. da nam sc    vsecno    čudno
' čudun zdi. da je bilo lc malo občin s to-
! likšnim  šrevilom  izpuščenih    volilcev  in
: da so bili dani i)Oiroji povsod cnaki. Tudi
vemo. da bi v    slučaiu to/be vžival prc!
ital. justieo simpatiie oni, ki bi bil obdol-
zen. da  jc izpustil slovenske  volilce iz i-
menika in ne mi.
;         Prepričani  smo.  da   ni   izpustil   nihee
volilcev    izrečno    zato, da bi hotel ško-
dovati sh venski    stvari ampak radi    po-
1 vrsnosti. Toda po loči jc prepozuo zvoui-
, ti. četudi bi ne bile volitve za nas izpadle
>; tako sijajno kot so izpadle. Xa v  bodoce
i se mnraino obvarovati    takih    nepravil-
| uosti. JMšle  bodo  avtononine   volitve  in
'• tc nas nc smejo dobiti nepripravliene. Za-
•   ' to naj poskrbe župni uradi, žuoanski urv-
"  ; di in strankini zaupniki \ posamcznih v •-
seh. Ce  ic bil pourcsck  odpustcn daues
v bodoce re bo \-eč!
J
\   Prat! Qpozodejstiom v Istri.
-,            Vciular se je nasel mo/.-ltalijan. ki  k
\   I imel  loliko postenos'i  in  po^uma.    ua  u
!   I po\ zdi-rnil  svoj das  proti  neštetiin   irr< •
i   i zodc.i>t\"Ui.  ki  s<» se   izvršila   r.b   / idnil
i   ' \Mi|i?«"th  v  Istri.
Tr/aško kopcrski >kof An^ch» Bar-
tolomassi jc v svojem skofijskem listu
priobeil na uvodnem mestu protest proti
ziočinom v Istri.
Pravi, da ua dolznost poklica in -;lo-
boka presunjenost srea sili k temu. da i>o-
\zdiicujc jflas in kliče k redu in miru. On
pravi:
Protestiram proti navalom. ki mi se
izvršili na ecrkve. župnišča in /upne
made.
Protestiram proti razmctavanju l.nji^.
matic, slik, pohištva in sveiib predmetov.
Proiest.iruin proti irrozniani. izreče-
niiii s j>iraho\ anjem in orozjem: proti
besnemu mučenju, ^--oti ranjeniu in pre-
tepanju župnikov in kaplanov. ki so bili
s silo iztirani in prisiljcni. da bežijo. Za-
iiiisiiti so morali več kakor 10 xiipnij it:
kaplanij. ki so sedaj oropane svetih opra-
vil in duhovnc poiuoci.«
Nikakor se ne morcm striniati in no
morcm dovoliti, da si i>rruCc dr/avljanov.
nc ozirajc se na cerkveno in dr/.avno av-
toriteto, teptajoc ur/.avnc zakone. zako-
iie |)ia\ icnosti in CloveOuosti prilascajf-
nravico do sumariCiie^a posiopanja in ¦:«•
le radi prazne^a obrckovanja liudi. ki sc
prcvzeii siraukarskih strasti. Taki Oin-
niso !e izr<:dki krivičnosti. tc:"M\eC s.¦
pravcaic krutosti in javne. uadlovce. ;»«•-
sebno kadar se i/.vr>uiejo proii !KM>hr;>-
zenim Ijudcin. oropanim vsake p<»nMČi \r
sai: (K-brambc
Odkrilo priznii\ ;.im. da bi si "c !vi
nikoli niosi'el niti / daleka misiiti. da ptl-
dejo nad me dnevi. kn !-.<,m moral \ r^iti *»*
/alostiio  do!/nost.
To so nje^(i\c besede. Nat; apclir..«
na čl( \ečr.ost. na kršcausko liubc/en m-
na verske naiike in r«>;i in pozi\a \ s.. t'.i;
pomirijo   razplnmteie    sirasti   in     /acne««
iveti  v  ijube/.ni.
i         Javil  se   je   pri   prisnijMii;   •••Masiui.iif.ii
1 in zahteval naj se po\iPe     .l.iiün     '!'••¦!.:
; sain prizna. da jc trcba tako.i in pspe^u«.-
I pomay:aii z darovi. zait» sain darn.ie Jon;-
Ii?*  in   s   »em   oivorja   Doliiranie   /a   ;>.irs',c
/.rt\'c. da  sc   vsaj malo    p(»pravi    ur'-/- u
!:;i\ tea.   ki   se  jc   /^oüila   istrskin;   duh<>\-
uikoiii   in   ccrkvenim   napravam.
1          ! cir.u Tiiniauio kaj prism\iti.  i»?ečciuo
ic. cia  če bi ue 'oil    prise!    ülas    !U'mccsil».
\ saj s tc sirani, bi  bili iz^ubili  \ so    ven»
\   posicnost   italijanskc   iavnt»sti.  poUtičiie
in cerUvenc.
T(^ nas liod/i'^a k zaupanju. da sc u-
bla/ijn spori, da se zacclijo ranc. Škot»»v
\ z^lcd darn uaj pa opomni tudi nas. da
Jaruiemo po s\oji moči ?a ubo.ue Istranc.
ki so /rivovaii za svojo idejo \se. l-.^.r -•"
imeli iü so da;ies nai\cv"-ii rc\ -j/i. l^ni'ie
Y_j»bili meri!
'    Ideia ali stranka?
•          Poročali smo že. da se ie idrijska k« -
munistična sekcija vzdr/.ala volite\   in i'-
dala pro.iflas. na podla.iji katercua izstojij
iz italijaiiskc    koniunistične siraijKc.    pad
pa se prizi!ux a nara\ nost k 111.    imerr.wi-
, cionali. \ iditelj te idrijskc sekciic jc nc-
ki Dr;;'4"otin (iodina. iniclivjcnten in ajLci-
len Olovek. san-ostojen mislec. ki je spo-
znal. da jc slo\ciiski  Jelavec. ki  ie slept»
'. včlanjen v itali.iansko koiuunistiCuo stran-
•  ko sain«» hlai>ec in da nui ta stranka  p«»-
I ni;i:sr:i s svojimi italijunskimi del::\ei k\eJ-
: jcrnu do te.irn. da ta pride ob kruii. k«» ira
! izpodrine  Italijau.   Tudi  komunisti  prizna-
' vajo  in  direktno  hocejo. da    sc     dela\c:
; dru/.ijo po naroJnih sekcijah in cc stoii  v
! koiuurisJičncM! prokrramn. da mora ko-
miini/.eiri sOititi ni'ile narodc. so slovcii-
ski komunisii !>oklicani v prvi vrsii. di« sc
otrcsej.» itali.ianskc^-.i sovinizuia in sCiti-
i<; saiüi sebe in svoj narod. ki ic v stiskJ.
Tc zaključkc narckujc zdra\ razum.
Toda italijanski koniunisticni strauki ne
vjrc za idejo. kot tudi njim slcpo podlož-
nitii slov. bratceni ne. ampak za lo. da >••
Slovcnci ujih hlapci. Iz tej^a stalisča so
(smesno!)  izključili  iz  strankc vr.  <iov! ;•"
radi tezkih disciplinarnih presit>!>kt»\-  .
5         Socialisticni listi. med niimi tudi diO-
, ni -ProletareC' l^išej«» it» z veseljeni ir?
| opisnieit) (iodiuo in podobnc liudi koi ua.i-
j lu'.iso propulico. uvrščaio '^a med eksi-
! steneo /i-lostne !»retel\U>sti. Ne bomo po-
| niivliali neravpo lasUovih besed, a iVribi-
1 iemo in smo prepričani. da je ^ospod (io-
dina danes po svojem notraniem prenri-
čanju ravno tako cist kouninist kot je bil
j po]irei in da bo po svoji vesti in svoi jm
\ prepricanju sc veduo delal v blagor dc-
] lavstva. Na boljsein ie samo v toliko. da
i ima čistt» vest, pred prihodnjostio in <! ie
i ohranil san'.osiojr.ost v mislieniu.
J         'V   Oodii'a  nas  ni  MooMristil. d:>   i/'a-
\ in.i   '••>. a  po1 dar'iVK. raJi  te;ia.    da     bo
n::se dclavsp i   u\ idelo. J:i ne urc   'a id:-
i     io lein Üiidem. nmpak za srraii\o. /j br«./-
noiroino  iH-vh»in«.st. ki   \ ed.-  nušv    i'c!'\-
¦   J stvo   \   •/UH.iPs.   ii'   rKO"'»l:i'  J>rop;-st.     C   s
•   ' :e. da sc zaveiuo!
•   |         ......                                              ~~~
Dopisi.
Podbrdo. .^1. maja smo u\i postaji
na voz.    v ka.creira    sta bila nrrv/eua 2
para  z cvet.icp» okii!Č:uiih koui. naložili 3
:io\e /\ onov.;. katere so sami farani ku-
i     nili    1;: '.)i z cdino s'ow r.skimi :v»pisi r>o-
'• !ia/:-ii   i'i-iicciii.     v.i  je   PoJbrsUa  sura
VABILO.
k red nem u
občnemu zboru
Gentralite posojilnice
registrovana ^adr. z omeieno zavezo v
Qorici, ki se bode vršil v četrtek dne 30.
junija t. 1. v uradnih prostorih Corso Verdi
St. 32/1 ob 10. uri predpoldne se-«ledečim
dnevnim redom:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  a) Potrjenje računskega sklepa za u-
pravno Icto 1920.
b)  Določba o uoorabi dobrčka.
c)  Določba višine obresti deležev.
4.  Slučajnosti.
Naöelstvo.
Knečka hranilnica In posoiUntca z neo-
mejeno zavezo v Hudajužnl vabi svojc
člane na rednl obcjii zbor kateri se bo
vršil dne 27. junija tek. leta v Oospodar-
skcm domu s sledečim dnevnim redom:
1,  Potrditev računov iz leta 1920.
2.  Volitev načelstva in nadzorstva.
3; Sfirememba pravil.
4. Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Opomba: Ako bi ta dan zbor ne bil
sklepčen, se vrši osem dni pozneie.
»Hranilnica in posojttnica« v Rihemberku
res:, zadr. z neom. zavezo vabi na redni
občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne
26. junija t. 1. ob 15. uri v lastnih prosto-
rih. Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.  Potrditey računskega sklepa za I. 1920-
3.  Volitev načelstva in nadzorstva.
4.  Slučajnosti.
Odbor.
Pohištvo
se Tsled setilve   pruda   Via Rossini 8
pri  S?nen'em Irgu.
NAZNANJE SE, da se je pozet   otvorila
staroznana gostilna J. Cerne na Sv. Oorl
pri Qorici. Mrzla in gorka jedila ima na
razpolago. Pristna briska vina.
Redni občni zbor.
Kmečke tiranllnJce in    oosofilnice    reg.
zad. z neomej. zavezo na Libužnjem se
bo vtšil v nedeljo dne 26. t. m. popoldnc
po .blagoslovu  v  kapelaJil.ii.
Dnevni red:
!     l. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrjenje računa za I. 1920.
I    3. Slučajnosti.
Op. Ako bi ob določenem času ne bil
| občni zbor sklepčen, se 1 uro pozneje v
istih prostorih vrši    občni   zbor.   ki   bo>
I sklepčen pri vsakem številu deležnikov.
1                                                            Odbor.
Franc Prinčic
Katertniev trg It. 2,
Gorica                       Gorka
Prodaja cementa? POFÜAfld
=:;:,   :.^   prve  vr.=te.   rrrrr^yri
PRODA SE
stro] za   ceraentno   zidno   opeko s   ca.
železnimi podlogami za ceno 3600 lir in
hldravllčna stiskalnlca za cementnl tlak,
za ceno 4000 lir oboje malo rabljeno.
Bogdan Oblak, tovarna cementnih Izdel-
kov, Logatec.
Domača tvrdka
EVGEN RAJER
Gorica» Solska ulica 8
priporoča sVojo zalogo prist-
nih domačih in tujili
viD, žgaBja, likerjev itcL
FPostrežba točna - Cene zmerne.
Šledilnike,
Ijubljanskega sistema, za vzidanje, izde-
lujem in imam v zalogi. — Izdelovalnica
štediiniko* KRANJEC LUDOVIK, Trnovo
prl HI. Blstrici.
DOBRO BLAGO po najnižjih konkurenčnih cenah i
— vsled mnoge prodaie ========
naknpi Tsakteri, meičan all vaičan in vsakega stanu le prl dobro
znani domači tvrdki
KUŠTRIN & MARMOLJA,
GORICA, ulica Carducci 25,
%     trgovina Specerijskega, koloniialnega blaga in dežetnih pridelkov.
—— ZOBOZDRAVMČKI ATELJE =====
Dr. A. SERJUN in M. KOVAČlC, dentist
'                         TOLMINU    ——-----—
izrršnje /obfzdravniška dela vsake vrste po najnovejši tehniki t zlatu
in kavčuku. solidno in v najkrajšem času.
Plombiranje zob ter izdiranje brez bolečin.   —   Cene zmerpe.
Via Cardacci   RDfUkfi"!    CAfTltllT"1   Via Cardvcci
(Gosposka ulica)  DIVUI^I Vf    M/iUIll\I   (Gosposka ulica)
priporoča  svojo bogato  zalogo  vsakovrstnega  usnja,   nadplatov,   črevljarskih
potrebščin  in orodja,  ličila, mazila.   najboljših gumastih  podpetnikov. sedlar-
==    skega usnja in potrebščin i. t. d.----         -......¦------
Črevlji domačega izdelka.
GobUbI pasoTi na izbero in po naročilu.
S-veče za cerkve, pogrebc in domačo rabo vseh velikosti.
Cene zmerne.                                   Po&treŽb* toon* iu iolidna.
mw Na debelo in drobno **wm
=—=   Razprodajalcem prlmeren popust.  —«==
•  Božja po« In letovttöe na sv. Qorl
ivorjeno. Oostilniska postrezba z gor-
i in nirzlimi jedili ob vsakern času.
nočišč pa se še ne dobi.
Dlmež. strah kranjskc dcžele. Ijud-
ijrra s petjem v šestih dejanjih. — *%>
¦zunimivo ijjrro upiizorl prihodnjo ne-
i »Bralno in pevsko društvo« v Crni-
Na vsporedu je tudi petie. tambu-
e ltd.    Posebna vabila   se ne razpo-
-t Odvetnik dr. Orel je Imenovun «id
5ke odvctniske zbornice za namest-
pok. odvetnika dr. frankota ter je
'zel njegovo pisarno in se preselil v
tore Čorso Verdi. St. 32. v hišo Cen-
ic posojilnice.
r Izpltl na Lloven8kem u^Itellšču v
linn.    Sprejemni   in premestni izpitl
., i. in 3. tečaj toga zavoda se začne-
ic 1. julija i. 1. Tozadevne nrošnje naj
lo/ijo do 20. t. ni.na ravnatelistvo u-
iisča, priloživši sledeče listine: a) kr-
list; b) zadnje šnlsko  in c)   uradno
vniškn  i/pričevalo.    7. julija   pa   se
cio izpiti    učiteljske   usposobljcnosti
ov^nske Jjudske sole. Prošnje naj se
jo potoiu  pristojnih  okrajnih   solskili
)v  na  izpraševalno komisiio za  uč!-
;o usposobljenost v Tolminu.
-     Zopet napad ob belem dnevu  ua
»In. Hnc iS. t. m. ob pol ene lire po-
le    je bil napaden    niladcnič Kuliut
ist od dveli laskiti potcpuhov.   Eden
: nastavil revolver na prsa. drujji inn
ciskal /.cpe. \ /.ela sta inn dve srebr-  j
i, cnv jc hotel dati v  mestu nopraviti.  I
ir clcuarja, en žepni  nožič. tobak in  j
: nialenkosti.           Nato stu zbežala   j
Kromberjju.        Zato svarimo ljudl.   i
e ljodijo sanii po samotnih noteli.
r Slrote, deökl in dekllce. sc sprcj-
v odj^o/o in izobrazbo v dobro dru-
Prijflasijo naj sc v    Slovenskem s!-
;u« v Gorici.
; Nesreča na trgu del Cristo. () tern
že poročali zndnjlč. Stvar se je zgo-
ako-le: Križaj in Vujjsa sa bila dobra
elja. Pila sta tiste sobote eel popol-
Pozneje sta se ločila in Križaj je Šel
jo zaročenko na izprehod. uied tem
stopil tudi v krostilno na trsru del
>. Ravno je /apuščal vrostilno Krl-
:o je prišel Viij^a s svojirn drusrim
teljem   Dorianoin.    Križaj  ie  Vugo  I
V tem pa je dejal Vuga Križaju v
la inu bo prevzel dekle. Koi na to pa
el K#ižaj iz žepa revolver in ira jc
:al Viuru   na ta način. da urn je ležal
ani. V listein liipu se inn it sprožil.
i si je inislil. da je in or da Viwra samo
i. zato an je nesel v trostilno in od
/ kočijo. da s:a spravl v holnlSnlco.
sti     večer    je  govorll    s storilcern
>alo«.    o katerem govorc nekaterl
:ot o kakciu Sherioeku   Holmesu. a
al. da nima časa. Križaj si ie inislil,
var ni tako očitna.   da «a je   ravno
ito ie res šel k Oorjanu in ga prosil,
iolči. >Marša!o'< je prišei šele po o-
i zopet na Križaja, ki je seveda \ se
il kot je /x Oorjan preje povedal. K
dejstvu samo to: Po pisaniu laških
bi bilo soditi.   da nimamo pred se-
sto uavndne nesreče.   ainpak   jjrd,
n    iinior iz Ijubosiminja.    Po drillt
pu iioOejo imenovanega   Sherlocka
jsa povzdlgniti za eno stopinio višje.
lajo te^koOe tani kjer jih ni. kot da
za /.vitega morllca iz londonskih all
*. ških predrnestij v najznamenitejšem
lu angleSkega pisatelja Conan Doy-
j irnamo izkušnje. kolikim tatovom
0  naši Holmes! na sied.   Še vlovijo
pripeljejo, a ga nočejo zapreti.
- Tatvina v cerkvi sy. Antona. Te
• sc obhajale v cerkvi sv. Antona v
' neiiavadne slovesnosti, ki so opo-
zlikovce na dragocenosti. ki jih
cerkev. Skrili so se v noči s pon-
na torek v cerkev in pokradli iz ta-
«lja in s kipa Matere Božje, ki je bil
•im v cerkvi. vse. slednii so celo
obleko* in pobrali uliune. Jezuscka
zagnali po fleh. Zloiuili so skozi za-
:> na prosto. Ljudstvo je bilo siluo
Jiu) nad zločinci. Proti veCcru se Jc
;!a v več varijantah vest, da so sto-
•rejeli finaneni stra/.niki. in jih imajo
lein iiradu na Solkanski cesti, ob 6.
jih popeljejo v niosto. Vse ceste in
osebno na Kornu, so bili polni ljudi,
tevila jih je eakalo pred financo na
lski cesti pozno v noč. Ne vcino, čc
ta večer peljali. tndi ni-potrjeno, čc
•es tisti. dasi so aretirali šest zrelin
. ki so inieli svoje gnczdece v ulici
dorn in delali ponočne izlete. Doma
nili vrednosti za 35.000 lir. Pravo
:o gnezdo. Onim, ki st» jih i/sledili.
»riznanje!
Stavka državnih  uradnJkov   kon-
Uradniški      odbor    ie      progla-
lec stavke ter ukazal. naj   uradnikt
zopet v slu/.bo kakor   po   navadi.
pra\ i \- tozadevnem proglasu, da je
•••(> proučil položaj. iz katerega izhaia,
la vsa odgovornost sarno na vlado,
izpolnila oblinb. ki jih ic dala urud-
. Spričo zagotovil. ki jih je dobil od
parlamentarnih skupin. Sinatra od-
1  potrebno ukazati članoin   nradnl-
vez. naj takoj zopet začnejo   vrsiti
sluzbo kakor po navadi v pričako-
da bo parlainent resil spor. ki je na-
stal med vlado in uradniskhn slojem. ter
poskrbel. da ostane pravica uradnikov do
organiziranja nedotakljiva. za kar jc ne-
obhodno potrebno, da sc predvseiu pre-
kličejo vse kaz-in. k\ so /.adele posamez-
! ne uradnike.
Cuden sfnčaj sc je prigodil v (io-
rici zadnje dni. Nekega dne, ob neki uri
po nočl so trije tatovi na spodnjem reka-
lisCu vdrü v skladišče neke trgovinc in
pokradli za krog 1000 lir blaga. Tatovi so
jo pobrisali, le eden je imcl pretežkc pete,
vjeli so ga. a ne orožnikf in peljali na
orožniško postajo. Tarn ga orožnik ni ho-
tel sprejeli, češ da ni marešala doma. Ko-
maj so ga pregovoriU. da ira je vtaknil
nüd ključ. Zk»l>ni jezik' pravijo z vso
resnobo. da je bil tat orozniku znan in da
ie bil dotiern' gospod tat le slučajno v ci-
vilni oblckf. Ne vcrjaineruo sieer remu
uatolcevanjii. a zanimivo bf bilo. Cc bi
malo jasneje posvetili v to zadevo.
; Tat vine in uapadi se zadnii čas pn
mestu in na de/eli silno ninože. Z vso tr-
dovrittuostjo zutrjujejo. da so si fašisti, ki
so po volitvah izgubili svoj zasluzek. pri-
skrbeli patent za ta najnovejši in dobro-
idoci poklie. Mi sieer ne moremo kontro-
lirati resničnosti teh vesti. tntla ee se to
izka/c kot resnica. bodo morali naši po-
slanci energiCno zahtevati od vlade. da
jiin še ?Kiprei izplačtiie ustavljene pod po-
re, da se de/ele i/nebi te nadlege.
Števerjanska narodna niladina bo
.sredi meseca inlija vprizorila Finžgarjevo
Naša kri na novem. velikem. umetni-
sko izdclanern «>drtr. Bratska društva v
Brtfih in goriški okolici dobiio v kratkeni
okroziiico o tej veliki briški prireditvi. —
Desetega brata« ie v Števerjanu igrala
prerečeuo nedeljo podružnica -Liudskcga
odra . ki naj ima namen koinuuisTc iz-
obraziti tor duševno dvigniti. Podgorski
kcuiimisTi pod xodstvom tov. Simonetija,
so se živo zamislili v vlogo Krliavljevo.
kotero so ponavljali na poti domov. Sre-
čali so namreč strašno nevanio črno po-
šast stex'erjiinskega ur. kurata. V svo-
svoiem krljavljaskem pogiunu so ga za-
Celi psovaii ter preklinjati. pac ne v espe-
rantu mednarodnem jeziku —¦ ampak
v pristni italijanščini. Najpogurnnejši iz-
med njili jc hotel tu nevaren črni strati
kar ubiri. Kcr pa ni imel hridke krljavlja-
vc sablje. je zahteval revolver od t»)vari-
še\'. da resi sebi in clružhi življenje.
I)a. da. komnnisti in olika. to ne ffre
\kup! ^teverjanskim komunistoni pripo-
rocamo holjsih uC'iteljev kot so v Pod-
gori.
Naznauilu. (ilavno zastopstvo banke
-Slavije<  za Oorico, goriSko okolico. vl-
! pavsko dolino. Kras, kakor, tudi kanalski
i in tohninski okraj se nahuja Via St, Chia-
ra 4/1. Drag. Kcrsevani. Kdor Se ni obno-
vil ali pa želi zavorovalnino zvišati. nnjsc
(»glasi pri zgoraj imenovanem.
, Mcstne kopeli. Naznania se slav.
obd'nstvu. da so bile v soboto. dne 11. t.
ui. otvorjene rnestne kopeli. katere so po-
oolnoina prenovljene. Odprte bodo od
maja ter do konca septembra od 6. urc
zjutraj do 8. urc zvečer. Ostale mesece
v letu pa od 8. do 12. ure predpoldne.
Iz Jugoslavije.
j. Jugoslovenska vojska zasedla Sl-
benik. Dne 13. so zasedle §ibenik jugoslo-
venska oblastva. Okrajni glavar Perko-
I vič je izjavil italijanskemu konsulu, da sc
ne bo skrivil nobenemu Italijanu niti las na
glavi in da je žalitev za Jugoslovene, ki so
kulturen narod, če se Sirijo o njih doslej
neupravičene vesti, kakor bi bili kaki bar-
bar ji.
j. Vprašanje hike Baroš. Javlia se. da
bo ministrski predsednik Pašič sklical ju-
tri sejo vseh vladnih strank, na kateri bo
poročal o pogajanjih z italijansko vlado
glede rcšitve baroškega vprašanja. Vlada
bo baje nato izdala poročilo, v katerem bo .
zanikala vest o podpisu italijansko-jugo-
slovenskega dogovora glede baroške
luke.
j. Volitev župana v Ljubljani. Dne S.
junija je bil izvoljen za ljubljanskega žu-
pana Anton Posek, clan narodno-soeija-
listicne stranke. Za podžupana je bil iz-
voljen soeijalni demokrat dr. Perič.
j. Krall Peter je nevarno zbolel. Za-
čela je pljučnica. Regent je bil poklican
iz Lcndona v Belgrad.
Cebelarstvo.
Navadno rojijo čebele tisti dan, ko
se je prva licinka v matičnjaku zadelala.
če ne nastane kaka zapreka. Kot zapreko
moremo upoštevati slabo, deževno, ali vi-
harno vreme: ravno tako se zgodi, če je v
panju stara, ohromela in za letanje nespo-
sobna matica, ki neče iz panja, dokler se
nove ne ožive, pa jo čebele iztirajo iz pa-
nja, kakor ncrabno stvar.
Ako so razmere normalne, tedaj iz-
roji roj s staro matico, toraj isti. ali dan
potem. ko se je prva mlada matična licin-
ka zadelala. Mjjtica izleti približno v sre-
dini izletelega roja.
Takemu roju pravimo *prvco in iz-
roji predpoldne krotr 10. ure. a se pr mc-
kollkočasnem kro/eniu \><> /rakn nred Cc-
beljnakom uscde in obsedi na kaki gostl
listnati veji, ali na kakem drngem primer-
ucii! i redincm. Ccbelar spravi roj v sna-
zen panj.
V prvotncin panju se je število čebel
do rojenju znatno zinanjšalo; se pa dan
za dneni poirmožnje z mladimi, izleglhni
oebelamL
Crez 7 dni    je godna -prva matica v
uiatičnjaku. Ko opazi. da druge maticc ni
v panju. lakoj prepri^c^ pokrovec    svoje j
celicc tcr izleze iz nje. Ccbele so jako za- '
dovoljne z novo malico,  ta pa prcvzaine
takoj ^ospodarstvo tcr se prehaja od sa-
tovja do satovja med čebelami in opazuje
na levo in dcsno. kakor prej stara.
Wed tcin se razvijajo v matičnjakih
tudi i»stale matične ličinkc. nekatere so
time /e drugi, tretji. četrti itd. dan za pryo
izlejrlu in bi rade prišle iz celice: a bojijo
se iz nje. ker cntijo. da jc še matica v pa-
iijii. katcru bi nubciii drugi nc prizana-
šala. ako bi si dovolila izlezti iz celicc,
rer bi jo bre/. milosti napadla. jo prijela za
vrat in mnorila.
Ko pa doznajo one, ki so zaprte, da se
;e šu-vilo čebel izdatno poinnožilo in da
no v panju se nahajajoča matica izletela z
drugim rojcm, tcdaj prično biti nadležne in
vprašcvati v panju prosto niatico >kaj
:nisli?- Sliši se pri teni razločno. kako
kličejo nilade niatice zaprte v celicali po
resitvi z njih kav. kav. kav. To je glas,
ki j?a tvorijo z drgnjenjem kril ob krila.
Xunaj prosta matica jim odgovarja
rlii -— tiii - tiii: kar jim je v znamenje, da
namerava prosta nilada matica (pevka)
;zrojiti. Ta koncert se ponavlja po nekaj
dni.
Najrazločnejše se šliši to ob jutranjih
in vcčernih urali, ko oenele no izletuiejo
in vlada bolj mir v panju.
(Dalje.)
=====------------------            ^
^ožica  ^ajfova,
učiteljica,
dr.   Lyuüevif   J^ovak,
zdrsvnii,
Sanes poročena.
Maribor        14. 6. 1921.         Qorica.
VABILO
„Centraine posojilnice"
registrovane  zadruge  v   omejeno   zavezo
y Gorici
ici   se  bode  vršil   ˇ eetrtek, -dne   30.
jtraija  t.  L   v   uradnih   prostonh   Corso
Verdi št. 32 I. nadstr.,   ob   10.   nri  predp.
s sledečim dnevnim redom :
»1. Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  a) Potrjenje računskega  skiepa za
upravno leto  1920.
b)  Določba u uporabi dobička.
c)  Določba višine obresti deležev.
4.  Slučajnosti.
NAČELSTVO.
Dva dobro ohranjena inštrumenia sc
lako.i prodata i>o /ajIo ngodni ceni radi
nreselitve. Prvovrstcn glasovir < f^liij^cl)
ansrlcška mebanika in. velik harmonij Fir-
:na Pajkr. ki lahko služi mesto orjjelj z-a
male cerkve, ali za pevskc zbore.
Tozadevna pojasnila daie Al. Polie
Postojna \A2.
IMlr/lrelYliiir
v Gorici
naznanja, da je imenovan od odvetniike
zbornice goriške namesfnikom pisarne pok.
Franketa Alojzija. ter obenem naznanja, da
se je preselil s svojo pisarno Corso Verdi
ilev. 32. I.; (hiša „Centraine posojünice").
PRODA SE HIŠA z vshn irospodarskitn
ooslopjeiii v prijazni vasi tik državne ce-
ste 1 kirn. od jjlavne i)ostaje Št. Peter,
>.'.ventiielm; / vsim inventarjem, ki obstoja:
J težka vc,;i. 1 koles. 1 Leiter voz. 2 ko-
:ija. lkra\L: _' prešiča sploh vse jrospod. o-
: cxlje. K h\<\ spada okrojr 20 oralov polja že
obsajeiK^ iv obdelanega ter travniki. to
vse sc i . vi.; v najein za nekai let. Vsa
tozaiievna pojir ula daje    (lor.    Straža.«
Franc Kralj,
odlikovana  tovarna    kisa   v  .Gorici,
Kapucinska uUca 9,
se priporoČa vsem starim in novim odje-
malcem z vsakovrstnim klsom po kon-
kurenčniii cenah. Pošilja po železnici .n
na dorn.
W   i'i  ^^i,     "ii iV^V*   ^Vi   ""< \>* Wii^ >^V     —»   W» W   "   >/^<   i^*»iiiV>i
Za 20 spalnih sob pohištva je na pro-
daj sknpno. ali posamezni kosi. Naslov
pri u:>ravi.
Les na prodaj
kakor platišče špice i. t. d. vse subo.
Kje, pove uprava.
Dobroznana gostilna pri
Attemsu na Kornu žt. 8
Met ii Pafla hwM
Postrežba z dobrimi mrzlimi in
gorkimi jedili in z izvrstnim
vinom.
Droitvo Apniiarjev Štanjel-Hruše«
vica naznanja slavnemu občinstvu v oko-
lici in drugod, da je njihova apnenica že
dokončana z najboljšim vspehom. Apne-
nica vsebuje 1600 q. prvovistnega apna.
Dne 27. t. m. se bo začelo apno prodajati
in sicer po najvgodnejših cenah. Apnenica
je blizu ylavne cesle, odvoz Iahe!: po
gladki cestt, želežnlška postaja blizu.
ßncnnH sprejme kuharico, ki hi v
UUdpUU prostih urah pomagala v
trgovini — zmožno slov. in italjanskega
jezika. Naslov pove uprava lista.
Nawprodai
je   lepo   posestvo    obstoječe   iz   hiše,
hleva, polja, senozeti, senika in gozda
blizu hiše; vse v dobrem stanu.
VeČ se tzve v Podmelcu St. 43.
Vabilo
k rednemu
obünemu zboru
„Okrajne  posojilnice"   v   KOBARlDU,
kateri se bo  vrs'l dne   30.   t. m.  ob 2.
pop. v posojilničnih prostorih s sledečim
DNEVNIM REDOM :
1.  Poročilo načelstva.
2.  Poročila nadzorstva.        ,
3.  Potrjerje letnega račtina.
4.  lzvolitev načelstva.
5.  Izvolitev nadzorstva.
6.  Privoljenje nagrad in podpor.
7.  čitanje zadnjega revizijskega zapisnika
8.  Slučajnostt.
Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem
sklicanju, vršii se bo ! uro pozneje drug
občni zbor pri vsaki vdeležbi v istih pro-
storih in z istim dnevnim redom.
KOBARID, dne 13. junija 1921.
Načelstvo.
r«%nil#>i ma-«aw I Prevode cenitev
lenilCI POZOr! na nal.jan^mo
sprejemam po zmernih pogojih. Oglasiti se
Via Municipio 6. I. n*dstropje.
Proda se hlša v Idriji, o kateri je
nad 40 let gostilna. Hiša stoji v sredi mesta
na zelo prometnem kiaju in je sposobna
za trgovino in vsako obrt. — Pojasnila
daje lastnik ALO.IZU 1PAVIC ali pa preč.
g. FRAN OSWALD katehei v idriji.
ifaiotiOa*   za lr8°vino z
WCIJwlld) jestvinami, star
13-14 let, z dovrženo Jjudsko solo se
sprejme. Naslov pove uprava lisla.
Proda se:
Lepo posestvo z večjo vilo (15 sob, ko-
paina soba, kuhinja i. t. d.) 46 oralov
sveta, pol gozda, pol travnikov. Polje in
prvovrstni. veliki vrtovi, gnojne gredice,
rastlinjak. koniski hlevi, gospodarska pc-
slopja, garaža. Vse posestvo je ograjeno
in je 20 minut oddaljeno od železniske
postaje v bližini večjega kraja z lepo,
zdravo okolico, eno uro z vozom oddaljeno
od Celja.
Pojasnila daje : Rudolf Vibner, v Piuju,
Prešernova ulica N. 7.
Gostilna Leopold Slamič -nl. Rabatta 5,
toči najboljša vipavska vina, postreže
z mrzlimi in gorkimi jedili, se pripo-
roča za obilen obisk.
Eiiiilstrona pini ia
v najboljšem stanu pri postaji v Dobravljah
v kateri je že stara gostilna potem je zra-
ven Kos zemljišča in vrt. se proda. Pri-
oravna je tudi za letovišče ter ima izborno
kiet. Pojasniia daje Ivan Kobal, trgovina
Ajdovsčina.
IČrom    zanesijivega hlapca k   konjem
Idlclll    nastop talvoj ali pozneje, plača
po dogovoru.
Aug. GabrijeKic - i o^icc - piave 114.
L,Adriia" cevlji
[      trÖB»lj3PSha zadmiga" v Mirnu pri Borici.
r    Edino  domafe  podietie  te  stroke
L Izdeluje In ima v zalogi  vedno  98  raznih  vrst čevljev
[                t       vseh velikosti in za vsak stan.
Čevlji našega izdelka so dclani lično in l.pežnu, ter .sc za izdelavo rabi saniu
p           prvovrstno, lično in trajno u.^nje. Kaka druga primes je izključena.
(t   Pazite na
}J   varstveao
h  znamko, ki
h ie vtisnjena
(l na podplatu
]) ali nadplatu.
Ako cevlji
nimajo
znamke,
niso naš
izdelek.
Varstvena znamka.
Cevlji   nasega   izdelka   se   lahko    naroče   naravnosf   iz   iovarne   v   Mirnu  ;«r.
Oorici ali kupijo v naših prodajalnah :  v  Trstu,   Via   Rettori,   št.   1 bl.r.i
magistrata, ˇ Gorici, Corso Verdi 32, v hi^i Centralne posojilnice.
Zahtevajte čevlje „ADRIJA" pri vseh trjjovcih. Trgovci so dolžni prodajati na'-<
izdelke po od zadruge določeni coni, poninoženi za pošlnino. Na zahtevo kup:^
moraio trgovci pokazati orijjinalni. tiskani cenik „Ccvljarske zadruge".
V krajih kjer trgovei ne drže eevljev našeg-a izdelka. se iščejo   zastopnik'
v svrho naročanja za privatne   stranke. — Zastopniki  dobe za svoje deio
primerno odškodnino.
Zadruga ie izdala, nov bogato ifustriran cenik, katerega poSlje na
zahtevo brezplafrio.
Vsi dopisi in naročila naj <«j posljeio na iu\slov :
„Cevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici,
5^_
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BÄNKE
:: V GORICI, ::
Corso Verd „Trgfovski Dom."
aßrzojavni naslov:
Ljubljanska   banka.
DelniSka glavniea             CENTRAL A:                Rezerva S H S        j
¦            S H S krön                                          ,                                    kron                 *
50 MIL1JONOV.      LJUBLoANA.      45 MIUJONOV.
PODRUŽNICE: Brežice, ßorovlje, Celovee, Celje,
Martbop, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestnje  vloge   na  knjiLice  po 4",'o.   Na  daljšo odpoved ve/ane vlott
po dogovoru.
Naltup in prodaja   vsakovrstuega   tujoga   uenarja.   —    Izvrsuje vse s
bančno stroko spadajoče posie najkulantnejše.
Uradne ure za obeinstvo 8-12 in od 3    5.
Ob sobotah popoldne, ob nedeljah in praznikih se ne uradnje.
Cenj. šivilje in neveste, pozorü
Pred nakupom ogleje si mojo zalogo   prvovrslnih  Šivalnih  Strojev
za   *ivanje,    u met no   veženje   in   krpanje.   .lamstvo   od   5—10 lot.    Slrokovn:\
poduk v vezenju in krpanju, vzorci in nsarije
brozplačno. Velika i^bira čevljarskih Strojev.
Priporočam gg. kolesarjem svelovno znana koles a
za dirko znaxnke Start, in tako tudi najtrpež-
nejše kolesa za vsakdanjo rabo znamke Wfiffen-
rad, za katere jamčim  1-2 let.
Velika zaloga poljedelskih strojev Ä__
z dobro znanib   čcških tovaren.    Dre-ä^B^
vesa, slamoreznice, preše i. i. d.                 «U
Imam tudi na izbero pužke, sa-
^\ mokrese, patrone, dinamitne patrone
jjL za razstreljevanjo in vse dele za zgoraj
""^ omenjene predmete.
Lastna delavnica in popravljalnica v mehanični in puäkarski slroki.
Za to2no. «olidno postreibo in konkurenino ceno jamči
Jo Sip   KerŠevani   mehanik in puškar
OORI6A, StOlni trg it. 9 dnno (Piazza Daomo) sedaj Piazza  Cavour