DOŽIVLJATI UMETNOST, ODKRIVATI SVET Razvijanje modela učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo (predstavitev projektov v obdobju 2015–2023) Vesna Geršak Helena Korošec Nuša Jurjevič Urša Rupnik Ljubljana, 2024 Razvijanje modela učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo (predstavitev projektov v obdobju 2015–2023) Avtorice: doc. dr. Vesna Geršak, doc. dr. Helena Korošec, asist. Nuša Jurjevič, asist. Urša Rupnik Recenzija: izr. prof. dr. Darija Skubic, zaslužni prof. Edi Majaron Lektoriranje: izr. prof. dr. Darija Skubic Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Za izdajatelja: prof. dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Fotografije: Kristina Bursać, Tina Fornazarič, Vesna Geršak, Sanja Gornjec, Helena Korošec, Antonio Mitkovski, Neža Oblak, Andrej Peunik, Nada Žgank Prevajalec povzetka: Neville John Hall Oblikovanje in prelom: Nuša Jurjevič Učbenik je nastal v okviru projekta Univerze v Ljubljani s področja uvajanja in razvoja odprtih izobraževalnih virov znotraj pedagoškega procesa (Razvojni steber financiranja, RSF), ukrep A. II. 1, Uporaba in razvoj odprtih učnih gradiv na UL v luči spodbujanja njihovega soustvarjanja s študenti. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons. Priznanje avtorstva. Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. (izjema so fotografije). /This work is licensed under a Creative Commons Attribution. Share A like 4.0 International License (except photographs). Ljubljana, 2024 Prva e-izdaja. Publikacija je brezplačna. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj.si. DOI (učbenik): 10.26529/9789612974817 DOI (video): 10.26529/9789612974817-video Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 217814531 ISBN 978-961-297-481-7 (PDF) 8 Kulturno-umetnostna vzgoja 18 Model učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo Kazalo 22 Literatura 24 Povezava do predstavitvenega filma 26 Predstavitve projektov 26 Emona oživi 36 Vodno potovanje in Povodni mož 48 Od Vodnega potovanja v muzeju do zgodb in lutk v učilnici 58 Gib in njegova sled: tovarna idej 68 Skok v srednji vek 78 Skodelica umetnosti: Cankar in mi 90 Plečnikova Ljubljana: Mesto kot oder 100 Lutkovni atelje 110 Avtorice 112 Recenzije 114 Summary umetnikov in kulturnih institucij v učni proces z namenom vzpostavljanja povezav v smeri širitve inovativnih in odprtih učnih okolij, podprtih z novimi didaktičnimi pristopi. Predstavljeni projekti so primer učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo, pri katerem sledimo ugotovitvam različnih avtorjev, ki menijo, Predgovor da sodelovanje umetnika v učnem procesu spodbudi preoblikovanje nekaterih ustaljenih okvirjev učenja in poučevanja v gibkejše in odzivnejše, da ima otrok ali mlad človek možnost ustvarjalno razmišljati (Ketovouri, 2007, v Geršak idr., 2018). Prav tako Kroflič (2014) meni, da so pri kulturno-umetnostni vzgoji za spodbujanje umetniškega doživljanja Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za predšolsko vzgojo že več zelo pomembni stiki z »živo umetnostjo«, posredovani s posameznimi let (od 2015 dalje) izvajamo projekte, v katerih učne izkušnje študentk umetniki in kulturnimi ustanovami. in študentov povezujemo v ustvarjalnih sodelovanjih z umetniki in kulturnimi ustanovami. Delo in ustvarjanje nadaljujemo pri pedagoškem V nadaljevanju predstavljamo izhodišča kulturno-umetnostne vzgoje delu z otroki v vrtcih in šolah. Projekti so vedno procesno naravnani, in izpostavimo model učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo, kot trajajo več mesecev, običajno pa rezultirajo v javni produkciji. Izseke ga izvajamo v pričujočih projektih. teh produkcij predstavljamo v priloženem filmu z naslovom Doživljati umetnost, odkrivati svet: razvijanje modela učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo (predstavitev projektov v obdobju 2015–2023). Študentke in študenti v teh projektih raziskujejo možnosti umetniškega ustvarjanja, katerega izhodišče vedno iščemo v okolici, najpogosteje v aktualnih razstavah Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML). Začetna izkušnja študentk in študentov pri srečanju s tematiko v kulturni ustanovi in z umetniki se praviloma nadaljuje v nadgradnjo ustvarjalnega učnega procesa z otroki v vrtcu/šoli, muzeju ali v delavnicah z družinami. Nekateri projekti predstavljajo procese, v katerih študentke in študenti z lastnim ustvarjanjem preizprašujejo svojo identiteto, svoj položaj v družbi in odnose v njej, ter se v zaključku s produkcijo predstavijo javnosti v kulturnih ustanovah, v katerih so se ideje začele razvijati. kompetenc na različnih predmetnih/kurikularnih področjih. Za področje umetnosti izpostavljamo kompetenco kulturne zavesti in izražanja, ki vključuje »razumevanje in spoštovanje načinov ustvarjalnega izražanja ter sporočanja zamisli in pomena v različnih kulturah ter z različnimi vrstami umetniških in drugih kulturnih oblik« (Council recommendation Kulturno-umetnostna vzgoja on key competences for lifelong learning, 2018, str. 11). Poudarjen je pomen ustvarjalnega izražanja, sprejemanja in doživljanja pri učenju/ poučevanju različnih umetnostnih področij, a tudi integracije umetnostnih predmetov/področij z ostalimi učnimi predmeti/področji kurikuluma. Umetnostno vzgojo v najširšem učečem okolju promovira UNESCO-v Kulturno-umetnostno vzgojo v vzgojno-izobraževalnem prostoru dokument Road map for arts education (2006), ki spada med pomembne obravnavamo kot kroskurikularno temo, saj jo vpeljujemo v vsa področja dokumente na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Dokument in jih z njo tudi med seboj povezujemo. Na tak način pri otrocih in navaja, da ima vsak odrasel človek in otrok pravico do izobraževanja mladih spodbujamo vseživljenjsko aktivno učenje in spoznavanje in priložnosti, ki bodo zagotovile optimalni razvoj in sodelovanje v lastne kulture (Bucik idr., 2011). V projektih, ki jih predstavljamo na tem kulturnem in umetniškem življenju. Na podlagi teh pravic temelji osnovna mestu, obravnavamo kreativni proces kulturno-umetnostne vzgoje obrazložitev, zakaj je kulturno-umetnostna vzgoja pomembna in obvezen z upoštevanjem specifik posameznih vej umetnosti v sodelovanju s del izobraževalnega programa v katerikoli državi. To pomeni, da sta širšim okoljem. Težišče našega dela je večinoma na plesnih, gibalnih, tako kultura kot umetnost bistveni sestavini izobrazbe, s katerima gledaliških in lutkovnih ustvarjalnih procesih, ki pa jih vedno neizogibno zagotavljamo celovit razvoj posameznika. Kulturno-umetnostna vzgoja povezujemo tudi z glasbo in vizualno umetnostjo. Študentke in študenti je univerzalna pravica vsakega posameznika. pred vključenostjo v naše projekte večinoma niso imeli tovrstnih izkušenj, sodelovanje v takšnem procesu medsebojnega sodelovanja, ustvarjanja in sodelovanja z umetniki in kulturno ustanovo pa so ocenili kot dragoceno izkušnjo tako za svojo osebno kot profesionalno rast. izboljšanju kakovosti vzgoje in izobraževanja v obliki dveh temeljnih pristopov umetnostne vzgoje, ki pa sta lahko uvedena sočasno in ju ni treba ločevati: 1. Umetnost lahko poučujemo/se jo učimo kot posamezne šolske predmete/področja kurikuluma z učenjem/poučevanjem različnih umetniških disciplin in s tem razvijamo otrokove umetniške sposobnosti, občutljivost in spoštovanje umetnosti. 2. Umetnost lahko uporabimo kot metodo učenja in poučevanja tako, da so umetnostne in kulturne dimenzije vključene v posamezne Pri kulturno-umetnostni vzgoji gre za način vzgoje, kjer gradimo neumetnostne učne predmete/področja kurikuluma (prav tam). posameznikove vrline, ki so ključne za njegov optimalni razvoj, kar posredno vpliva na globlje razumevanje družbe in njenega napredka. Prvi pristop temelji na vzgoji v umetnosti, s katerimi učence poučujemo Prav zaradi te pomembnosti imamo oblikovane enotne cilje, ki jim lahko določenih veščin in načinov razmišljanja o posamezni obliki umetnosti, sledimo, da dosledno in uspešno dosegamo želene rezultate tako na npr.: dramski, plesni, likovni, glasbeni. Drugi pristop pa temelji na vzgoji področju umetnosti kot kulture pri vsakem individuumu (Tome, 2008). skozi umetnost, kjer poučevanje poteka z umetniško izkušnjo, npr. Kroflič (2022a) v razpravi o pedagoškem pomenu umetniške izkušnje poučevanje slovenskega jezika z metodo ustvarjalnega giba, ki izhaja povzema Schillerja (2003, prav tam, str. 6), ki pravi, da si »uresničitve iz plesne umetnosti (Bamford, 2009, v Smrtnik Vitulić idr., 2022). razsvetljenskega ideala modrosti – drzniti si misliti – ne moremo zamisliti Pomembno je torej, da različna predmetna področja povezujemo z brez umetnosti, ki ogreje srce in vzburi imaginacijo«, vendar po drugi strani umetnostnimi. Integracija umetnosti v pedagoški proces ne omogoča Schiller tudi omenja, da si »od lepote ne moremo obetati neposrednih le pridobivanja informacij o določenih vsebinah s področij umetnosti, vzgojnih učinkov ne na intelektualnem ne na moralnem področju temveč tudi njihovo uporabo v novih kontekstih. S tem otroci/mladostniki oblikovanja znanja« (prav tam). Po drugi strani Kroflič Schillerjevo idejo lahko razvijajo sposobnosti opazovanja, načrtovanja, predvidevanja, primerja s Herbertom Spencerjem, ki je menil, da bi umetnosti morale eksperimentiranja, sodelovanja idr., ki so pomembne za vseživljenjsko zavzemati enako mesto v vzgojnih dejavnostih, osrednje mesto pa naj učenje (Burdette 2011, v Smrtnik Vitulić idr., 2022). seveda pripada znanosti. tudi doseganju vzgojnih ciljev. Seveda so se cilji razlikovali glede na posamezen projekt. Opaženo je bilo, da so se otroci/učenci takšnih ur veselili, imeli visoko motivacijo za delo, ob vključevanju v tak način učenja in izražanju svojih spoznanj skozi ustvarjalne naloge pa so se sprostili, lažje izražali svoje mnenje, pozorno poslušali druge, spoznavali sebe in s tem lažje razumeli druge. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi v tovrstnem delu s študenti na fakulteti (Korošec in Geršak, 2023). Z umetniškimi delavnicami smo za sodelujoče ustvarili avtentične učne izkušnje ter doživljajske priložnosti za spoznavanje sebe, sveta in različnih učnih vsebin. Projekt je vsakemu posamezniku nudil srečanje Projekte, ki jih predstavljamo v tem gradivu, smo razvijali v duhu z umetnostjo, z umetniki in umetnicami in s tem spodbudil otrokovo (in prepleta obeh idej: vzgoje v umetnosti, ki je namenjena razvoju kapacitet študentovo) kreativnost in domišljijo. Hkrati smo s projekti spoznavali za umetniške izkušnje, torej za ustvarjanje v umetniških jezikih in okoljske in družbene teme, književnost, raziskovali zgodovino, arhitekturo, doživljanje umetnosti, ter vzgoje skozi umetnost, ki izpostavlja rabo kulturno dediščino … in tako umetnost povezovali z drugimi področji v umetnosti za doseganje drugih vzgojno-izobraževalnih ciljev (Kroflič, avtentičnih učnih okoljih. 2022b). Ves čas smo torej imeli v mislih vlogo umetnosti s poudarkom na estetskem doživljanju in občutljivosti za posamezne umetniške Proces načrtovanja in izvajanja dejavnosti v sodelovanju z umetniki in zvrsti ter vključevanje umetnosti v različna predmetna/kurikularna kulturnimi ustanovami je tako od učiteljic in vzgojiteljic kot od umetnikov področja z namenom razvijanja socialnih in komunikacijskih spretnosti, in umetnic zahteval veliko mero prilagodljivosti in pripravljenosti za vzpostavljanja varnega učnega okolja za dobro počutje ter razvijanja medsebojno sodelovanje in nenehno učenje. Zagotovo je to za učiteljice/ zmožnosti na drugih področjih učenja v kontekstu medpodročnega vzgojiteljice priložnost za vseživljenjsko učenje in vnašanje sprememb v povezovanja. strategije poučevanja. učencem/otrokom, včasih izziv in priložnost za odkrivanje in razvijanje talentov ter učenje komunikacijskih in socialnih spretnosti. V skupini so slušni, vidni in taktilni tipi. Otroci, učenci in študenti so z raznovrstnimi aktivnostmi spoznavali različne umetniške zvrsti in orodja ter poglabljali in bogatili znanje o posamezni temi (prek slike, filma, govora, branja, igranja, lutk, plesa, giba, ročnega oblikovanja, glasbe, igranja na inštrumente, rokovanja z materiali). Kot zelo pozitiven se je takšen način dela pokazal pri posameznikih, ki nimajo poguma stopiti pred skupino. Projekti so z umetniškimi dejavnostmi in z vključevanjem umetnikov in kulturnih ustanov tudi tem Pomemben je tudi vidik umetnikov, ki sodelujejo v tovrstnih projektih. posameznikom omogočil, da so našli svoja močna področja. Zadržani U. Podobnik in B. Borota (2022) v raziskavi, v kateri je bila preverjena otroci so ob zaključku projekta in pri pripravi predstavitve povišali nivo umetnikova izkušnja sodelovanja v projektih, ugotavljata, da umetniki zaupanja vase. Projekt jim je omogočil, da so se izrazili na področju in vzpostavljajo spodbudno in motivacijsko močno učno okolje za razvoj na način, ki jim je najbližje. Omenjeni posamezniki so tudi po zaključku ustvarjalnih potencialov otrok/mladostnikov ter učenja nasploh. projekta pokazali večjo samozavest, posledično pa jim je bilo lažje Sodelovanje z vzgojitelji/učitelji opisujejo kot pomembno in dopolnjujoče. sprejemati nove vsebine in dosegati cilje tudi na drugih področjih. Pri načrtovanju izhajajo iz lastne umetniške prakse in poznavanja prvin ter tehnik umetniškega snovanja. Omogočajo svobodo izražanja in iskanja lastnih poti do cilja. V primerjavi z učitelji imajo sposobnost drugačnega uvida v pedagoško situacijo in prepoznavanja ustvarjalnih potencialov v otroku/mladostniku. Avtorici zaključujeta, da te ugotovitve nakazujejo potrebo po partnerstvu med vzgojitelji/učitelji in umetniki pri izvajanju umetnosti v vzgoji in izobraževanju (prav tam). in avtentičnega učenja z umetniško izkušnjo. Jeler idr. (2022) so v projektu vključevanja umetniških praks pri pouku prišli do spoznanja, da poleg tega, da imajo otroci in mladi radi tovrstne dejavnosti, ob njih celo postajajo samozavestnejši, ustvarjalnejši in aktivnejši udeleženci pedagoškega procesa. Vsa ta spoznanja imajo posledično vpliv na profesionalni razvoj učitelja/vzgojitelja, ki dobi potrditev, da je umeščanje vseh vej umetnosti v pouk izrednega pomena za učenčev napredek in učiteljevo samoučinkovitost. V raziskavi o pomenu integracije umetnosti na različnih področjih delovanja učencev in dijakov (Geršak idr., 2022) osnovnošolski učitelji ocenjujejo, da umetniške dejavnosti pri učencih v največji meri prispevajo k sproščenosti, boljšemu počutju v skupini/razredu, ustvarjalnosti, zapomnitvi obravnavanih vsebin in zanimanju za te vsebine, srednješolski pa vidijo največji doprinos k sproščenosti dijakov, njihovemu boljšemu počutju v skupini/razredu in ustvarjalnosti. Obenem vzgojitelji in učitelji v raziskavi o pomenu umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcu, osnovni in srednji šoli (Smrtnik Vitulić idr., 2022 in Borota, Geršak in Štirn, 2022) poudarjajo pomen učenja s pomočjo umetniških izkušenj za spodbujanje sporazumevalnih zmožnosti, razumevanja in uporabe učnih izkušenj v medpodročnem/medpredmetnem povezovanju, zanimanju za učno snov, krepitev medsebojnih odnosov (npr. sodelovanje, strpnost, zaupanje), pozitivne klime v skupini, spodbujanje osebne rasti in dobrega počutja ter ustvarjalnosti. Slika 1: Model učenja in poučevanja s pomočjo umetniške izkušnje Model učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo Poučevanje v umetnosti in s pomočjo umetniške izkušnje ter ustvarjanje prostorov, kjer se omogoča dostop do umetniške izkušnje, nakazuje potrebo po novih didaktičnih pristopih in praksah ter inovativnih učnih okoljih. Model, ki ga predstavljamo na slikah 1 in 2, predstavlja inovativne učne pristope, ki jih lahko vključimo na celotni vertikali vzgojno- izobraževalnega sistema od predšolske vzgoje do univerze. Slika 2: Povezovanje ustanov in umetnikov Model učenja/poučevanja s pomočjo umetniške izkušnje povezuje različne udeležence v ustvarjalnem procesu. Slika 1 predstavlja model učenja/ poučevanja z umetniško izkušnjo glede na udeležence v ustvarjalnem procesu, slika 2 pa glede na vključene ustanove (pri čemer je lahko umetnik popolnoma samostojen in ne deluje v okviru institucije). Ideja povezuje vzgojitelja/učitelja, otroka/učenca, študenta, mentorja, umetnika in kustosa kot predstavnika kulturne ustanove, pri čemer gre za vsestransko povezanost vseh deležnikov. omejene izključno na umetniška področja, pač pa je po njih smiselno poseči tudi pri vrsti drugih vsebin (družboslovnih, naravoslovnih, tehničnih idr.), pri čemer večinoma pozitivne učinke čutijo vsi deležniki (Geršak idr., 2018). UNESCO okvir za kulturno-umetnostno vzgojo (2024) spodbuja vsa vzgojno-izobraževalna okolja, da v celoti izkoristijo umetnost za spodbujanje ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja in inovativnosti kot temeljnih kompetenc za reševanje zapletenih trajnostnih izzivov, pred katerimi smo se znašli, zato si tudi na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani prizadevamo, da te kompetence prek povezovalnih projektov spodbujamo že pri predšolskih otrocih, Umetniški projekti ne povezujejo zgolj posameznikov, temveč tudi učencih, študentih in ostalih udeležencih. ustanove. Predstavljeni projekti so zasnovani na povezovanju fakultete in šole oziroma vrtca kot vzgojno-izobraževalnih ustanov, kulturne ustanove (v konkretnem primeru gre za muzej) in umetnika. Skozi celoten proces predstavljenih projektov v našem gradivu so se ves čas razvijale nove ideje, kar ponazarja, koliko ustvarjalnega potenciala lahko spodbudi tak način dela ne le pri otrocih/učencih, pač pa tudi pri ostalih sodelujočih. Pomembno pa se je zavedati, da tak model zahteva znanja o primernih načinih spodbujanja umetniškega doživljanja in kritične refleksije umetniškega sporočila. goals with puppets and dance. V P. Esteireiro (ur.), WSAE 2023: World Summit of Arts Education ‘2023: Heritage & sustainability: sustaining islands of culture and arts education: book of abstract (str. 75–76). Regional Secretariat for Education, Science and Technology – Conservatory, Professional School of the Arts of Madeira. Kroflič, R. (2022a). Vzgoja z umetnostjo – žlahtna in pogosto spregledana povezava Literatura v pedagoškem delovanju. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela, 53(1/2), 6–7. Kroflič, R. (2022b). Vzgoja z umetnostjo in prvoosebna umetniška izkušnja kot ključni sestavini sodobne vzgoje in izobraževanja. V R. Kroflič, S. Rutar in B. Borota (ur.), Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: Projekt SKUM (str. 19–35). Založba Univerze na Borota, B., Geršak, V. in Štirn, D. (ur.). (2022). Prakse izvajanja umetnosti v vzgoji v Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-172-8.19-35 vrtcih in šolah. https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/prakse-izvajanja-umetnosti-v-vzgoji- Smrtnik Vitulić, H., Sicherl Kafol, B., Korošec, H., Podobnik, U. in Geršak, V. (2022). v-vrtcih-in-solah-projekt-skum/ Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu v vrtcu, osnovni Bucik, N., Požar Matijašič N. in Pirc, V. (ur). (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik in srednji šoli. V R. Kroflič, S. Rutar in B. Borota (ur.), Umetnost v vzgoji v vrtcih s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ministrstvo za šolstvo in šport. in šolah: Projekt SKUM (str. 57–75). Založba Univerze na Primorskem. https://doi. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. org/10.26493/978-961-293-172-8.57-75 European Union. (2018). Recommendation of 22 May 2018 on Key Competences for Tome, S. (2008). Umetnostna in kulturna vzgoja – potreba in izziv. V N. Požar Lifelong Learning”, Brussels: Official Journal of the European Union, (2018/C189/01), Matijašič in N. Bucik (ur.), Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja: 2018. [E-Reader Version] from https://eur-lex.europa.eu/legal- predstavitev različnih pogledov o umetnostni in kulturni vzgoji v izobraževanju (str. content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H0604(01)&rid=7. 21–29). Pedagoški inštitut. Geršak, V., Podobnik, U., Frelih, Č. in Jurjevič, N. (2018). Gib in njegova sled: učbenik za UNESCO. (2006). Road Map for Arts Education. UNESCO. http://www.unesco.org/ povezovanje plesnih in likovnih vsebin. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. new/fileadmin/ MULTIMEDIA /HQ/CLT/CLT/pdf/Arts_Edu_Road Map_en.pdf Geršak, V., Korošec, H., Podobnik, U., Prosen, S., Sicherl - Kafol, B. in Smrtnik Vitulić, UNESCO. (2024). Okvir za kulturno-umetnostno vzgojo. https://kulturnibazar.si/wp-H. (2022). Pogled učiteljev na pomen integracije umetnosti na različnih področjih content/uploads/2024/07/UNESCO-okvir-za-kulturno-umetnostno-vzgojo-2024.pdf delovanja učencev in dijakov. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela, 53(1/2), 32–37. Kroflič, R. (2014). Vzgoja preko umetniške izkušnje. V T. Axman, K. Majerhold in Š. Axman (ur.), Zbornik za spodbujanje demokratičnega emancipacijskega dialoga med ponudniki dobrin ter obiskovalci (str. 184–199). Društvo ŠKUC, Galerija Škuc. Povezava do predstavitvenega filma Kronološki pregled projektov, ki so potekali Idejna zasnova med letoma 2015 in 2023, se nahaja na povezavi Vesna Geršak https://doi.org/10.26529/9789612974817-video. Helena Korošec V videu so zajeti predvsem izseki iz zaključnih predstav, Nuša Jurjevič pa tudi krajši posnetki procesa dela z vključeno Urša Rupnik shematsko predstavitvijo modela učenja in Montaža poučevanja z umetniško izkušnjo. Andrej Lamut Glasba Lado Jakša Avtorji posnetkov Arhiv MGML, August Adrian Braatz (Studio Akcija), Tea Grahek, Nuša Jurjevič, Helena Korošec, Maruša Meglič, Tyana Rendič, Studio Akcija: August Adrian Braatz, Luka Plečnik, Warehouse Collective: Simona Jerala, Boris Glišić, Tomaž Zajelšnik, Darej Šömen, Luka Furlan, Jaka Pipan 2015 EMONA OŽIVI Emona oživi (2015) Sodelujoči Vesna Geršak (UL PEF), vodja projekta Učenci 1. razreda OŠ Trnovo, učiteljici Anita Godler in Stanka Ilar (OŠ Trnovo), študentke 1. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetu Plesno izražanje pod mentorstvom Vesne Geršak, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša Projekt so omogočili oziroma finančno podprli Pedagoška fakulteta UL v okviru internega projekta Ustvarjalni gib – most med izobraževanjem in umetnostjo, Osnovna šola Trnovo, Studio za svobodni ples, društvo, Muzej in galerije mesta Ljubljane Nastop 8. februar 2015 Atrij Mestnega Muzeja Ljubljana Avtorica fotografij Vesna Geršak morali delovati kot usklajena celota (nevihta, neurje, še posebej vojska), tako so se hkrati učili sodelovanja, strpnosti, usklajevanja v skupini; drugi deli so bili oblikovani tako, da so do izraza prihajale posameznikove ideje, kvalitete, gibalne naloge so jih izzvale v samostojne idejne in gibalne rešitve (kipi, tržnica, končni ples oživelih kipov). Poleg bogatega znanja o pomembnem delu zgodovine so otroci v procesu projekta Emona oživi pridobili tudi raznovrstne izkušnje socialnega vedenja, ustvarjalnega mišljenja, kreativnega izražanja, odrskega nastopanja, predvsem pa so se učili na zabaven način. Učenci so bili zagnani pri kreiranju plesnega dela, vsak je znotraj Projekt Emona oživi je potekal pod krovnim projektom koreografij našel svojo vlogo, jo suvereno odplesal, tako celoti dal smisel, Ustvarjalni gib – most med izobraževanjem in umetnostjo obenem pa pridobil dragoceno osebno izkušnjo. in povezal različne ustanove in posameznike. Povezovanje različnih ustanov in posameznikov s skupnim ciljem omogočiti otrokom učenje z umetnostjo in skozi umetnost nas je spodbudilo, da smo sodelovanje in s tem razvijanje modela učenja z umetniško izkušnjo Prvošolci in prvošolke so v trimesečnem obdobju s plesnimi dejavnostmi, v prihodnjih letih še razvijali. Za vse sodelujoče je bila izkušnja sodelovanja ki so jih pripravile študentke Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF neprecenljiva. Študenti prvega letnika predšolske vzgoje, ki so pripravljali pod mentorstvom Vesne Geršak, doživljali zgodovino mesta Ljubljane plesne dejavnosti za otroke in jih integrirali v šolski kurikulum, so v skozi ustvarjalni gib in razvijali plesnost. Emono so spoznavali z praksi spremljali odzive otrok na ustvarjalni gib kot aktivni učni pristop. obiskom Mestnega muzeja Ljubljana, igro, opazovanjem, raziskovanjem, Učiteljicama je bila omogočena izkušnja sodelovanja s koreografinjo in ustvarjalnim gibom, likovnim izražanjem in glasbo. V Mestnem muzeju plesno pedagoginjo, ki je s svojim znanjem pomagala uresničiti odrski Ljubljana jim je Rimljanka Livija predstavila, kako je bilo živeti v Emoni, dogodek. Koreografinja je na ta način dobila uvid v pedagoško delo v žabica Ljuba pa jim je rimske predmete prinesla na ogled v šolo. V tem razredu in integracijo plesa v šolske vsebine. Pedagoška sodelavka v času sta učiteljici Anita Godler in Stanka Ilar z otroki že izoblikovali okvirno Mestnem muzeju je z vnašanjem giba oživela muzej. Največ pa so pridobili idejo in scenarij zaključne plesne predstave. V tej fazi projekta se je otroci prvega razreda, ki sta jim gibanje in igra primarna potreba; da so priključila koreografinja Urša Rupnik, ki je vse ideje pomagala povezati v doživeli muzej na tak način, je vsekakor primer dobre prakse. smiselno gibalno-plesno celoto, dodelati kompozicijo in prehode, dodati različne gibalno-plesne rešitve za posamezne dele koreografije in najti ustrezno glasbeno podlago. V mestu Emona so kepice gline čakale na emonske kiparje, da iz njih ustvarijo umetnine in uporabne posode. Kiparji so prišli in oblikovali kipe. Ti so potem oživeli na emonskem forumu. Mesto so napadli vojaki in Emona se je vdala. Čas, neurja in nevihte so poskrbeli, da je ostanke mesta prekrila zemlja. Tam so ostali zelo dolgo ... ... dokler niso prišli arheologi in z vso previdnostjo odkopali ostanke mesta Emone, jih očistili in postavili na ogled v Mestni muzej Ljubljana. »Počutila sem se otrokom na njim razumljiv in prijazen način. Se pravi, da je ne bi samo tako, kot da je moj opazovali, o njej poslušali, ampak jo doživeli tudi izkustveno. Povezovanje srček poplesaval po vsebine in gibanja pa je način, ki prevzame celo telo, saj si na ta način trebuščku.« (Gaja) otroci bolje zapolnijo in vtisnejo v spomin določeno temo. Ustvarjalni gib bomo vključili tudi v programe ob prihajajočih razstavah.« »Najbolj všeč mi je Vtisi udeležencev Ema Marinčič, kustosinja pedagoginja, Muzej in galerije mesta Ljubljane bilo, ko so kiparji »Pri projektu Emona oživi gre za izkustveno učenje, znotraj katerega otroci ustvarjali kipe.« (Anja) vidijo življenjski smisel in so pri tem aktivni vsak po svojih sposobnostih (na področjij, ki jih pritegnejo, zanimajo, kjer vidijo probleme, iščejo rešitve, poplesavanje oblaka »Všeč mi je bilo v globino. Spontano so doživljali prostor, gibanje, ritem, komunikacijo so otroci suvereni vsak v svoji vlogi – ker je to res njihova vloga, taka, »Učenci so pokazali, kako celosten pristop omogoča tisto, kar seže medsebojno sodelujejo, so tolerantni drug do drugega ...). Gibalno-plesno in vsebino. Z ustvarjalnim gibom so učenci povečevali motivacijo, si kot so si jo izoblikovali. Vsi so aktivni, vidi se, da delajo z veseljem in da in tresenje.« (Ivana) olajšali razumevanje, izboljšali zapomnitev in uživali v danem trenutku. je to na nivoju njihovega doživljanja sveta.« Ustvarjalni gib je omogočal spontano svobodno izražanje, sproščenost, Vilma Rupnik, profesorica plesa na SVŠGL umirjenost, sodelovanje drugega z drugim. Bilo je navdihujoče in lepo »Bil sem ponosen, opazovati otroke v procesu nastajanja in graditve zgodbe ter njenega »V oči mi je najbolj padla izjemna uigranost, vse je teklo lahkotno, z ker so me gledali.« (Gaj) spreminjanja. V gibalni uprizoritvi, kjer so izrazili svoj navdih in izviren očitno suverenostjo vseh nastopajočih otrok. Predstava je izžarevala ustvarjalni gib, sva preprosto uživali.« razumevanje vsebine, užitek nastopanja in izrazito samozavest otrok v smislu vsakega posameznika, pa tudi skupine. Čestitke vsem Anita Godler in Stanka Ilar, učiteljici 1. a OŠ Trnovo ustvarjalcem predstave!« »Počutila sem se Tomo, oče nastopajočega učenca živo.« (Brina) »Lahko le upamo, da bo podobnih projektov še več. Namesto pasivne vloge poslušalca se je učencem z aktivnim soustvarjanjem obdobje Emone in Rimljanov nedvomno bolj približalo. Tudi nam, gledalcem, je bila »Ponosna sem bila, predstava prisrčno dopolnilo zanimivi razstavi. Ekspresivnost predstave ker sem nastopala pred dokazuje, da je vključenost giba kot izraznega sredstva v rednem šolskem starši in otroki.« (Alina) programu upravičena. S soustvarjanjem predstave se krepijo socialne veščine, pripadnost, odgovornost in samopodoba. Videti je bilo, da so otroci uživali! Tako da – še!« Petra, mama nastopajoče učenke »Ko sem vodil vojsko, mi je bilo všeč.« (Anis) 2016 VODNO POTOVANJE IN POVODNI MOŽ Vodno potovanje in povodni mož (2016) Sodelujoči Vesna Geršak (UL PEF), vodja projekta Učenci 1. in 2. razreda OŠ Trnovo, učiteljice Anita Godler, Metka Koder, Janja Tajhmajster, Stanka Ilar in Saša Brolih (OŠ Trnovo), otroci Vrtca Trnovo, vzgojiteljica Nina Zorko (Vrtec Trnovo), študentke 1. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetu Plesno izražanje pod mentorstvom Vesne Geršak, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša Projekt so omogočili oziroma finančno podprli Pedagoška fakulteta UL v okviru internega projekta Ustvarjalni gib – most med izobraževanjem in umetnostjo, Osnovna šola Trnovo, Studio za svobodni ples, društvo, Muzej in galerije mesta Ljubljane Nastop 8. februar 2016 Atrij Mestnega Muzeja Ljubljana Predstavi sta bili vključeni v program 8. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri Avtorica fotografij Vesna Geršak Plesni predstavi Vodno potovanje in Povodni mož sta nastali v okviru projekta Ustvarjalni gib – most med izobraževanjem in umetnostjo, ki je potekal na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani pod vodstvom Vesne Geršak. Projekt je v sodelovanju z Univerzo Delaware razvijal povezovanje učitelja/-ice, študenta/-ke in umetnika/-ice pri integraciji ustvarjalnega giba v učenje, v predstavljeni projekt pa smo vključili še doživljanje muzejskih vsebin z gibom in plesom. Tako so se v projektu povezale študentke z Mestnim muzejem Ljubljana, Osnovno šolo Trnovo ter Studiem za svobodni ples, društvom. Navdih za raziskovanje skozi gib je bil ogled razstave Voda v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer nas je vsaka soba spodbudila k razmišljanju o vodi z drugega zornega kota. Vodenje skozi razstavo so doživeli tako otroci kot študentke. Kustosinja Ema Marinčič je otroke vodila skozi razstavo z vključevanjem ustvarjalnega giba in drugih izkustvenih oblik učenja, tako da so učenci doživeli razstavo z vsemi čutili. V muzeju so s plesom ponazorili vodno potovanje – kroženje vode v naravi. Študenti so po ogledu razstave pripravili učne ure z integracijo ustvarjalnega giba v vrtcu in šoli, skozi katere so otroci gibalno raziskovali vodni krog, vodo v človeškem telesu, problem pomanjkanja vode v nekaterih predelih sveta, skrb za pitno vodo, onesnaženost vode, delovanje čistilnih naprav, podali pa smo se tudi v svet umetnosti in doživljali vodo v pesmi, pravljici, sliki, glasbi in plesu. S pomočjo različnih spodbud (obročev, blaga, vrvic, glasbe, vizualnega gradiva …) so otroci utelešali različne oblike vode. povezali v plesni predstavi Vodno potovanje. Učiteljica Anita Godler je podala mnenje, da je bila učencem dana neprecenljiva izkušnja sodelovanja s študenti in strokovnjaki na področju plesa, učenja z igro, izkušnje opazovanja, raziskovanja, iskanja različnih poti v ustvarjalnem gibu. Vseskozi so se urili v likovnem izražanju, v izražanju glasbe, preizkusili so se v ustvarjalnih delavnicah in sodelovali z muzejem. Ob vseh dejavnostih so bili učenci aktivni, učne vsebine so zaznavali in spoznavali z vsemi čutili, kar pripomore k celostnemu razvoju otroka in popestritvi učnih vsebin. Tak način učenja je učencem omogočil doživljanje vsebin celostno, spoznavanje samega sebe, razvijanje samopodobe in sproščenosti. To je pripomoglo k bogatejšemu besednemu izražanju, samostojnim govornim vajam, pisanju zgodb, pa tudi k doživljanju prostora, razvijanju ritma, komunikacije, spontanemu svobodnemu izražanju, sproščenosti, umirjenosti in sodelovanju drugega z drugim. Pri večini učencev je bilo zaznati motiviranost, boljše razumevanje učne snovi, izboljšanje zapomnitve in uživanje v danem trenutku. Učenci so izrazili igrivost, resno delo in veselje in s tem pokazali, kako celosten pristop omogoča tisto, kar seže v globino. Plesna predstava Povodni mož je nastala po navdihu slovenske ljudske pravljice. Deček in deklica po sončnem dnevu utrujena zaspita na rečnem bregu. Njun spanec prekineta strašna povodna moža, ki ju odpeljeta v svoje domovanje – palačo z neštetimi prekrasnimi sobanami. V prvi sobi ju želita premamiti s steklenimi skulpturami, a se deček in deklica naveličata igrati z njimi, zato se razbijejo na tisoč koščkov. Povodna moža ju odpeljeta v naslednjo, še lepšo sobo, ki je polna srebra. Tudi srebro dečka in deklice ne prepriča, da bi ostala v tem čudovitem, a čudnem dvorcu, zato ju povodna moža zasujeta z zlatom. Zlate kroglice so najprej mamljive, a tudi teh se deček in deklica kmalu naveličata in si zaželita nazaj domov. Povodna moža na robu obupa dečka in deklico odvedeta še v sobo, polno pisanih, lesketajočih se diamantov. Ko že kaže, da sta deček in deklica podlegla čarom diamantov, se ti nenadoma razblinijo in junaka sta spet doma, na rečnem bregu, obdana z vsemi svojimi prijatelji. Ob ustvarjanju naše plesne pravljice so nas poleg zgodbe navdihovali predvsem različni materiali, njihove značilnosti in možnosti uporabe pri ustvarjalnem gibanju. Zabavali smo se tudi ob iskanju, preizkušanju in utrjevanju gibalnih in plesnih lastnosti posameznih likov in vlog iz pravljice. je dragoceno dopolnilo šolskim vsebinam. S plesnimi gibi niso raziskovali in spoznavali le vode, ampak tudi zmožnosti in izraznost svojih teles, ob koreografiji in besedilu so se učili še pomena medsebojnega sodelovanja in spoštovanja. Tako kot je izkušnja nastopanja pred občinstvom za naše šolarje neprecenljiva, je ogled njihove plesne predstave za starše vsako Vtisi udeležencev leto poseben praznik, zato upam, da lahko naslednje leto računamo na nadaljevanje.« Saša, mama učenca OŠ Trnovo »Razstava o enem planetu in eni vodi je še posebej pritegnila pozornost mladih ustvarjalcev OŠ Trnovo, ki so ob svojih učiteljih in mentorjih VODA strnili vtise z razstave ter izvedli dve krajši otroški uprizoritvi, v gibanju pa se prelivali tako kot valovi vodne gladine. In to, kar smo lahko videli Je življenje. tega plesnega popoldneva v pritlični dvorani Mestnega muzeja Ljubljana, Je modri diamant. bo mladim izvajalcem, ki jih je kar nekaj prvič prišlo v stik s plesnim Je modro zlato. izražanjem, prav gotovo ostalo še dolgo v spominu in bo lahko tudi Je naše bogastvo. odskočna baza ter popotnica pri nadaljnjem delu in ustvarjanju, saj imajo Je H2O. naši učenci tako malo stika z umetnostjo in ustvarjalnostjo v šolskem Je vsepovsod. učnem programu, kjer je še posebej zapostavljena plesna umetnost. Nas odžeja. Učenci so pripovedovali in zaigrali svoja znanja o vodi, ki je umetnost, Je igra. pesem, igra in je Soča in poglabljali novo usvojena znanja o moči ter Voda je na dolgem potovanju. dragocenosti vode.« Je veselje. Iz recenzije Daliborke Podboj, državne selektorice za ples, Je neskončna zgodba. plesni portal Parada plesa, februar 2016 Voda ne potuje samo v naravi, tudi po ceveh. Je umetnost. Je pesem. Je igra. Učenci 2. a OŠ Trnovo 2016 OD VODNEGA POTOVANJA V MUZEJU DO ZGODB IN LUTK V UČILNICI Od Vodnega potovanja v muzeju do zgodb in lutk v učilnici (2016) Sodelujoči Helena Korošec (UL PEF), vodja projekta učenci 1. in 2. razreda OŠ Trnovo, učiteljici Anita Godler in Stanka Ilar (OŠ Trnovo), študentke Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetu Lutke, drama, mediji pod mentorstvom Helene Korošec, kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML) Projekt so omogočili oziroma finančno podprli Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Muzej in galerije mesta Ljubljane Nastop 18. januar 2016 Lutkovni maraton Voda – vir življenja Lutkovno gledališče Ljubljana, Kulturnica 21. januar, 2. in 8. februar 2016 Mestni muzej Ljubljana Predstave so bile vključene v program 8. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri v letu, ko je bila Ljubljana Zelena prestolnica Evrope. Avtorici fotografij Helena Korošec, Nada Žgank in oblikovanju kompleksnih priprav za izvedbo dejavnosti na temo voda v vrtcu in šoli. Adaptirane zgodbe so odpirale številne možnosti za uporabo različnih lutkovnih tehnik, od marionet, senčnega gledališča, lutk na palici, ročnih lutk. Zgodbe, ki so jih študentke zaigrale v razredu ali v vrtcu – Žejni Žabon Tidalik, Povodni mož Ambrož, Povodni mož in žabe, Žabji kralj, Juri Muri v Afriki, Bobek in barčica in Oblaček Zmajček, so predstavljale močno motivacijo otrok za lastno lutkovno ustvarjanje. Lutkovni junaki so otroke povabili v domišljijski svet, v katerem je zaljubljeni Povodni mož spoznal ženičko, medtem ko je reševal umazano jezero; živali so iskale trike, Voda – vir življenja. s katerimi bi jim Žabec vrnil vso vodo in s tem rešile sebe in rastlinje Voda – vir inspiracij za ustvarjanje, razmišljanje, oživljanje v zgodbi. propada; Veter in Oblak sta potovala v deželo mavrice itn. Ena voda – en planet. Ena voda – veliko idej. Študenti in študentke 2. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo so v okviru predmeta Lutke, drama, mediji obiskali razstavo v Mestnem muzeju Ljubljana in na osnovi ogleda iskali asociacije za ustvarjanje zgodb. Kako lahko oživi potok? Kakšna bo lutkovna zgodba vodnega kroga? Vode na različnih kontinentih. Bo veter povabil oblak na potovanje po svetu? Kaj pa če žejni žabec popije še tisto malo vode v avstralski puščavi? In kaj nam lahko povedo starodavne posode, če spregovorijo v muzeju? Po predstavi so otroci izdelali svoje lutke in v manjših skupinah poustvarjali zgodbe, v katere so vključili svoje številne ideje. Učilnica se je spremenila v gledališčnico, mize in stoli v oder, učenci so postali raziskovalci, ustvarjalci zgodb, lutkarji. Ustvarjalne lutkovne dejavnosti so otrokom omogočile učenje o pojavih, povezanih z vodo, in celostno učenje z medsebojnim sodelovanjem, ustvarjalnostjo in spoznavanjem sveta, sebe in vrstnikov z umetniškim didaktičnim pristopom. Z lutkovnimi predstavami smo nadaljevali niz nastopov tudi v Mestnem muzeju Ljubljana v programu za družine. Navdihujoče je bilo igrati predstave kar na razstavnem prostoru, kjer so si družine najprej ogledale razstavo, nato pa še predstave študentk. Po ogledu predstav smo z otroki nadaljevali še v ustvarjalnih delavnicah izdelovanja in igre z lutkami. 2017 GIB IN NJEGOVA SLED: TOVARNA IDEJ Gib in njegova sled: Tovarna idej (2017) Sodelujoči Vesna Geršak (UL PEF), vodja projekta Učenci 1. in 3. razreda OŠ Trnovo, učiteljice Mateja Zalaznik, Anita Godler in Stanka Ilar (OŠ Trnovo), študentke 3. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetu Plesno gledališče pod mentorstvom Vesne Geršak ter ilustratorke in umetniške pedagoginje Nuše Jurjevič (UL PEF), plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša, Uršula Podobnik (UL PEF), Črtomir Frelih (UL PEF) Projekt so omogočili oziroma finančno podprli UL PEF v okviru internega projekta Gib in njegova sled, Osnovna šola Trnovo, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Studio za svobodni ples, društvo, Muzej in galerije mesta Ljubljane Nastop 20. maj 2017 Atrij Mestnega Muzeja Ljubljana Avtorice fotografij projekta Vesna Geršak, Sanja Gornjec, Neža Oblak pena, blazina. TOVARNE so kot šola, so ustvarjalne, delajo različne stvari, v njih je delo povezano, oddajajo zvoke in ritme. Učenci 1. b OŠ Trnovo Projekt Gib in njegova sled: tovarna idej povezuje jasna rdeča nit, katere klobčič se je začel razvijati, ko so si učenci OŠ Trnovo ogledali razstavo Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital (po programu Kako dišijo tovarne?) v Mestnem muzeju Ljubljana. Vodenemu interaktivnemu ogledu z delavnico so sledile likovno-gibalne delavnice na osnovni šoli, v sklopu katerih so učenci z interdisciplinarnim zgodbenim pristopom in metodo ustvarjalnega giba pridobivali in osmišljali nova znanja z najrazličnejših predmetnih področij. Ob otipljivejših družboslovnih vsebinah so spoznavali tudi likovne pojme (črto, ploskev, svetlobo), hkrati pa ob soočanju z abstraktnim konceptom svobode urili višje miselne procese. Ustvarjalni proces, ki je potekal v okviru raziskave v magistrskem delu Nuše Jurjevič, plesnih delavnic koreografinje Urše Rupnik in študentk Pedagoške fakultete ter glasbenih improvizacij Lada Jakše, je med drugim rezultiral v raznovrstnih ustvarjalnih izdelkih, tj. v konstruktivističnih pesmih, montažah, asociacijah, gibalno-plesnih zgodbah. pripravljali zaključno dejanje, tj. plesno-likovno predstavo, v kateri se spleta zgodba o tovarnah, ki za svoje delovanje potrebujejo surovine iz narave in človeško silo. Pripoved se začne s plesom neokrnjene narave (bombažnega polja), v katero ljudje vnesejo spremembe. Mističen prizor valujočih cvetov, mehkobe vetra, igrivega pripovedovanja z mehkimi, sproščenimi gibi ... se počasi fragmentira v posamezne izdelke, ki nastajajo iz bombaža in prinašajo duh drugačne, tovarniške dobe. Mehanični svet, podkrepljen s človeško silo, se nadaljuje s ponavljajočimi ritmi in omejenim gibanjem po začrtani liniji, dokler ljudje ne ugotovijo, da se jih mehanične spone preveč oklepajo. Odtrgajo se od nevidnih vezi, preidejo v individualna gibanja, nato pa ponovno ugotovijo, da potrebujejo bližino soljudi. Po dolgem iskanju stkejo nove, medosebne vezi močne skupnosti. V vseh fazah projekta je potekala tudi poglobljena raziskava, med katero smo razvijali model poučevanja z umetniško izkušnjo, ugotavljali, kako se na projekt odzivajo učenci, ali se je med raziskavo spremenilo njihovo pojmovno polje (razumevanje predstavljenih konceptov) in katere vidike projekta so kot pozitivne ocenile vključene študentke in učiteljice/vzgojiteljice. Ugotovili smo, da se učenci pozitivno odzivajo na poučevanje s pomočjo umetniške izkušnje. Tovrstno učenje doživljajo kot sproščeno obliko učenja, pri kateri usvajajo nova znanja in na aktiven način širijo svoje pojmovno polje. Njihovo sodelovanje se je izražalo tudi v stvarni obliki, kajti med projektom je nastalo mnogo kakovostnih umetniških izdelkov, učenci pa so pri delu z veseljem sodelovali, odkrivali nova zanimanja in utrjevali medosebne vezi v razredni skupnosti. Tudi vključene pedagoginje in študentke so projekt ocenile kot dragoceno izkušnjo, ki zapolnjuje manjko v učnem procesu. Celoten projekt, ki je sicer natančno opisan v visokošolskem učbeniku Gib in njegova sled: učbenik za povezovanje plesnih in likovnih vsebin (Geršak, Podobnik, Frelih, Jurjevič, 2018), je odmeval tudi v obliki razstave v Galeriji Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, kasneje pa še v Centru kulture Španski borci. 2018 SKOK V SREDNJI VEK Skok v srednji vek (2018) Sodelujoči Vesna Geršak (UL PEF), vodja projekta Učenci 2. in 4. razreda OŠ Trnovo, otroci – skupina Ribice – vrtca Trnovo, učiteljici Anita Godler in Karmen Baloh (OŠ Trnovo), vzgojitelja Teja Tomažič in Niko Klemenčič (Vrtec Trnovo), študentke 3. letnika predšolske vzgoje UL PEF pri predmetu Plesno gledališče pod mentorstvom Vesne Geršak ter ilustratorke in umetniške pedagoginje Nuše Jurjevič (UL PEF), plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša, filmska ekipa: Simona Jerala, Boris Glišić, Tomaž Zajelšnik, Darej Šömen, Luka Furlan, Jaka Pipan, (produkcija: Warehouse Collective) Projekt so omogočili oziroma finančno podprli UL PEF v okviru internega projekta Gib in njegova sled, Osnovna šola Trnovo, Vrtec Trnovo, Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Studio za svobodni ples, društvo, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Ljubljanski grad Nastop 7. junij 2018, Center kulture Španski borci Avtorica fotografij Kristina Bursać Projekt Skok v srednji vek je povezal otroke iz Vrtca Trnovo z drugošolci in četrtošolci iz OŠ Trnovo, s katerimi smo skozi umetniško izkušnjo raziskovali srednjeveško Ljubljano. Študentke Plesnega gledališča in umetniki so pripravili delavnice za otroke v muzeju, šoli in vrtcu ter v avtentičnem okolju srednjeveške Ljubljane. Center kulture Španski borci, Zaloška 61 7. 6. 2018 ob 18. uri Vljudno vabljeni, da skupaj z nami skočite v srednji vek, ki smo ga preko umetnosti raziskovali z Vrtcem Trnovo, Osnovno šolo Trnovo, s Pedagoško fakulteto v Ljubljani, z Mestnim muzejem Ljubljana in umetniki. Vas zanima, kako smo oblikovali srednjeveške vodnjake? Zakaj smo srednjeveške peke zaprli v ječo? Kako smo zgradili in podrli grajsko obzidje? Kakšne barve in oblike so naši zmaji? Zakaj se kozarec, ki je padel iz grajskega stranišča, ni popolnoma razbil? Kako plešemo na gradu? Skočite z nami v srednji vek in spoznajte njegove skrivnosti! Nastopajoči: otroci Vrtca Trnovo, skupina Ribice učenci 2. b in 4. a razreda OŠ Trnovo koreografinja Urša Rupnik Otroci so se srečali z razstavljenimi srednjeveškimi predmeti v muzeju, glasbenik Lado Jakša sodelovali v glasbeni delavnici z Ladom Jakšo ob uporabi srednjeveških Idejna zasnova in izvedba projekta: glasbil, likovni delavnici z Nušo Jurjevič, kjer so ustvarili skupno dr. Vesna Geršak, docentka za področje plesnega izražanja, UL PEF Nuša Jurjevič, študentka magistrskega študija, UL PEF in ALUO srednjeveško risbo, in utelešali značilnosti srednjega veka v plesni Študentke 3. letnika Predšolske vzgoje pri predmetu Plesno gledališče, UL PEF Urša Rupnik, koreografinja, Studio za svobodni ples, društvo delavnici z Uršo Rupnik. Na Ljubljanskem gradu so se otroci učili dvornega Lado Jakša, skladatelj in izvajalec lastne glasbe Ema Marinčič, višja kustosinja pedagoginja, MGML plesa, z ustvarjalnim gibom ob pomoči študentk in Urše Rupnik raziskovali Teja Tomažič, vzgojiteljica, Vrtec Trnovo Anita Godler, učiteljica 2. b razreda, OŠ Trnovo trdnost grajskega obzidja, z gibom pa so utelešali tudi Čevljarski most in Karmen Baloh, učiteljica 4. a razreda, OŠ Trnovo vodnjake v srednjeveški Ljubljani. Srednjeveške vsebine so nadgrajevali Filmska ekipa: v ustvarjalnih delavnicah v vrtcu in šoli, ki so jih pripravile študentke Režiserka: Simona Jerala Direktorja fotografije: Boris Glišić, Tomaž Zajelšnik Plesnega gledališča UL PEF. Snemalec: Darej Šömen Snemalca zvoka: Luka Furlan, Jaka Pipan Projektne aktivnosti je na filmski trak zabeležila filmska ekipa, premiera Montažer: Darej Šömen Oblikovalec zvoka: Luka Furlan filma pa se je zgodila 7. junija 2018 v Centru kulture Španski borci, Avtor glasbe: Lado Jakša Producent: Darej Šömen kjer so v srednji vek s plesnimi miniaturkami skočili učenci 2. b in 4. a Produkcija: Warehouse Collective razreda OŠ Trnovo in skupina Ribice iz Vrtca Trnovo. Predstavo so omogočili oziroma finančno podprli: UL Pedagoška fakulteta v okviru internega projekta Gib in njegova sled Osnovna šola Trnovo Vrtec Trnovo Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo Studio za svobodni ples, društvo Muzej in galerije mesta Ljubljane Ljubljanski grad že četrtič zapored. Vsako leto sodeluje več razredov prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ Trnovo v Ljubljani, ki obenem spoznavajo svet na izkustven in utelešen način. Letos so se vključili tudi otroci Vrtca Trnovo. Najstarejši so rezultate svojega dela v preteklih projektih pokazali že na različnih prizoriščih (OŠ Trnovo, UL PEF, Mestni Medijski odmevi muzej Ljubljana), letos pa za nagrado in v izziv vsem veliko doživetje: odrska izkušnja, kjer čas izgubi svoj pomen in kjer so dimenzije odra povsem nekaj drugega kot običajni prostori. Četrtošolci že obvladajo principe ustvarjanja, mlajši jim zvesto sledijo v drugih vsebinah. V teh štirih letih je zrastel vzorčni model sodelovanja med vzgojitelji v vrtcu, »Na odru so nas pozdravili duhovi preteklosti, ki so se v odrski megli učiteljicami prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v OŠ razpršili v prostor, fantje in dekleta so gradili obzidje in obrambni stolp iz in otroki, Pedagoško fakulteto, tj. študentkami predšolske vzgoje, ter svojih teles, ki se je potem tudi zrušil s padci znotraj kroga in izven kroga, umetniki, ki projekt dopolnijo in zaokrožijo do te mere, da je lahko na vsak drugače in vsak drugam. Zaplesali so korake grajskih gospodov in ogled širši publiki, ob tem pa so otroci še vedno spontani, obenem pa gospodičen v dveh nasprotnih vrstah. Predšolski otroci so na oder prišli tudi suvereni v gibanju. Otroci na kinestetičen način spoznavajo nove vsak s svojim grbom v obliki ščita, kukali na eni in na drugi strani vsak vsebine in takšno učenje je prav zagotovo zanimivejše, doživeto, globlje izza svojega, kot da bi jih zanimalo, kako se bo publika navduševala osmišljeno kot učenje v šolskih klopeh ter zato tudi trajnejše. V prihodnje nad njimi. Vmes pa so se sprehajali tudi zmaji različnih velikosti in oblik, bi bilo smiselno vpeljati še »vzporedno ekipo« za prenos takega modela sestavljeni iz več učencev – plesalcev. poučevanja tudi na druge osnovne šole. Potrebujemo več ustvarjalnosti, Po plesni predstavi smo si ogledali projekcijo filma Skok v srednji vek. Na sodelovanja, spontanosti, veselja, igrivosti ob zelo zavzetem delu in videu so med posnetke raziskovanja in situ mentorji na kratko predstavili spoznavanju novih učnih in življenjskih vsebin.« pomen svojih delavnic znotraj projekta Pedagoške fakulteta – Gib in njegova sled v sodelovanju s šolo in vrtcem ter z Mestnim muzejem, ki (Vilma Rupnik za Parado plesa, 21. 6. 2018) razstavlja arheološke najdbe srednjeveške Ljubljane. 2019 SKODELICA UMETNOSTI: CANKAR IN MI Skodelica umetnosti: Cankar in mi (2019) Sodelujoči Vesna Geršak in Helena Korošec (UL PEF), vodji projekta Učenci 5. razreda OŠ Trnovo, učiteljice Mojca Kodrič, Anita Godler, Robertina Dugar (OŠ Trnovo), plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša, igralka Jasmina Bejtovič (MGML), performerka Maša Tiselj, lutkovna animatorka Iuna Ornik, kiparka Tamara Bregar, kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), Uršula Podobnik (UL PEF) Projekt so omogočili oziroma finančno podprli Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru projekta Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno- umetnostno vzgojo (SKUM), Muzej in galerije mesta Ljubljane, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Osnovna šola Trnovo Nastop 1. april 2019 Različni odri Mestnega muzeja Ljubljana Avtor fotografij Andrej Peunik sodelovanje z učiteljicama v razredu ter inovativnost otrok pri delu: »Zares sva hvaležni, da sva lahko sodelovali pri takšnem projektu, resnično sva se ogromno naučili, kreativnost učencev 5. a in 5. b razreda OŠ Trnovo nima meja. Brez izjeme smo se najbolje imeli takrat, ko sva medve prišli na delavnico s kakšno res zanimivo, inovativno idejo, potem pa stopili korak nazaj in pustili, da otroci iz nje naredijo nekaj neskončno zanimivejšega in inovativnejšega, medve pa se skupaj z učiteljicama samo čudiva. Nekatere delavnice so stekle naravnost čarobno, našla pa se je seveda tudi kakšna, ko vse ni teklo ravno kot po maslu. Zaradi odlične podpore obeh učiteljic, ki sta nama prepustili vodenje, smo prav na vsaki delavnici Cilj projekta Cankar in mi, ki je potekal v okviru širšega projekta SKUM, veliko pridobili. Obe misliva, da so takšni in podobni projekti za otroke in je bil, da učenci z umetniško izkušnjo raziščejo, spoznajo, doživijo za njihov razvoj res pomembni.« in prikažejo življenje in umetniška dela pisatelja Ivana Cankarja. Z vključevanjem umetnic in umetnika v učne ure so učenci z različnimi umetniškimi jeziki spoznavali in ustvarjali vsebine, povezane z obdobjem ustvarjanja in življenja Ivana Cankarja. Različne teme o Cankarju so se prepletale v mnogoterih umetniških izrazih. Po ogledu spominske hiše in po aktivnostih v Mestnem muzeju Ljubljana so učenci v razredu svoje pridobljeno znanje z umetnicama s področja gledališča, Jasmino Bejtovič in Mašo Tiselj, nadgrajevali na različne gledališke načine (igra vlog, pantomima, igra skozi sliko, z igrami domišljije, z gibom, z glasbo …). Za zaključek so v 5. a naredili predstavo po vzoru nemega filma, v 5. b pa so prve šolske izkušnje Ivana Cankarja spremenili v basen, saj so bili učenci navdušeni pri oblikovanju pravljičnosti in pozitivnosti v sicer kar težkih Cankarjevih zgodbah. življenja pisatelja Cankarja, kjer je prikazano njegovo življenje na humoren način. Lutkovna animatorka Iuna Ornik je spodbudila učence k vživljanju v vloge učencev – živali: pume, leoparda, mucke, lisjaka, pingvina in Ivana Pujska kot otroka, ki ne mara šole, pa medvrstniško zbadanje ter čudežno pomoč ptic kot pravljičnega elementa v sicer zelo socialno obarvani pripovedi. V ustvarjalnem procesu so izdelali maske živali, se identificirali z njimi in zaigrali v dramsko-lutkovnem prizoru. Iuna Ornik je vlogo lutkovno-gledaliških dejavnosti opisala takole: »Otroci si prek gledaliških sredstev ustvarijo drug kodeks sporazumevanja Pri glasbi so se z Ladom Jakšo seznanjali, komentirali in reflektirali med seboj in do izraza lahko pridejo tudi tisti, ki navadno v razredu nimajo nekatere posebej iskrive citate Ivana Cankarja, ki jih je umetnik vključil takšne prezence oziroma so bolj v senci. Ravno te igre predrugačijo v fotomultivizijo in je hkrati predstavljala tudi “partituro” za glasbene skupinsko dinamiko in tako odpirajo nov prostor za možnost uveljavitve improvizacije. Učenci so spoznavali zvočne možnosti različnih glasbil, ki izraza otrok, ki niso najbolj glasni in uveljavljeni. jih je vedno prinesel s seboj (pihala, tolkala, stresala, kalimbe, gromovnik, Vsekakor se mi zdi, da smo naredili nekaj dobrega za razred v socialno-klicar dežja, električna klaviatura …), da bi z njimi lahko učinkovito etičnem smislu in da smo otroke kulturno-umetniško navdahnili in je interpretirali Cankarjevo besedilo in njegovo fotolikovno odslikavo njihov talent lahko dobil krila.« na platnu. Lado Jakša o procesu: »Zagotoviti sem želel, da bi učenci uporabili in uresničili čim več svojih zvočnih in “dramaturških” zamisli ter ob tem spoznali odgovornost skupinskega muziciranja, pozornega poslušanja sebe in soizvajalcev, spoštovanja drugačnosti, nujnost dogovarjanja in prisluha novim možnostim zvočnega ustvarjanja. /…/ Učenci so se izkazali kot dobri interpreti, improvizatorji in izmišljevalci zvočnih dialogov s filmsko-literarnim medijem, a se je med njimi pojavil nekakšen nestrpen “nemir” in razdvojenost med tistimi učenci, ki hodijo v glasbeno šolo in “znajo zaigrati nekaj konkretnega”, ter tistimi, ki sicer v glasbeno šolo ne hodijo, so pa zato izrazito inventivni in si nekoliko več “upajo”, čeprav niso nič manj muzikalnosti in iznajdljivosti pokazali tudi učenci z glasbenim znanjem. Ta nekoliko napeti dialog med njimi se je izkazal tudi kot odličen didaktični razmislek in motivacija za etično, strpno in konstruktivno sodelovanje med “obema skupinama”, kar je bilo nujno za kvalitetno izvedbo končnega nastopa v Mestnem muzeju Ljubljana.« ustvarjali pisateljeve doprsne kipe. Pri ustvarjanju jih je vodila likovna umetnica Tamara Bregar. Njihovi izdelki so bili razstavni eksponati na zaključni prireditvi v Mestnem muzeju Ljubljana. Ob zaključku projekta so učenci z umetniki in razredničarkama predstavili svoje raziskovanje in ustvarjanje na več odrih muzeja. Učenci so si sami izbrali, v kateri delavnici bodo sodelovali (v vsaki po 14 nastopajočih), nekateri so sodelovali tudi v dveh. Po predstavitvah so učenci pod mentorstvom računalničarke ustvarili dokumentarni film njihovega dela. Sodelujoči učenci so dali ustvarjalnemu procesu o življenju in delu Ivana Cankarja s končno produkcijo velik pomen in vrednost. Cankarjeve pisa(l)ne muze je plesna pripoved o tem, kako je Ivan Cankar skozi vrtince življenja priplesal do svojega idealnega romana. Učenci »Tudi name je prireditev naredila lep vtis. Prav vsi otroci so uživali in vsi so so za plesno interpretacijo uporabili tudi stole, ki so del razstave, in bili vključeni v samo izvedbo kot napovedovalci, vodiči ali nastopajoči, ki prostorsko dinamično, gibalno domiselno in otroško igrivo, nagajivo, predstavljajo Ivana Cankarja, res enkratno, prav nobeden se ni dolgočasil, suvereno predstavili zamisli, s katerimi so spodbujali ‘Cankarja’, da najde nasprotno, bili so zelo angažirani. In “zasedli” so cel muzej in vanj pripeljali zamisel za svoj roman. Koreografinja Urša Rupnik pravi, da so se spoznali svoje starše. Meni se je zdelo, da otroci prav z veseljem predstavljajo in plesno opismenili že v štirih predhodnih projektih, zato se letos lahko zgodbe in dejstva, ki so jih o Cankarju spoznavali med poukom, in področja z učenci o plesnem ustvarjanju, improvizaciji, selekcioniranju materiala umetnosti so se krasno vpela v spoznavanje vsebine, saj se je zdelo, in strukturiranju v plesno kompozicijo ter interpretaciji pogovarja in kot da so otroci Cankarja kar poosebili in sprejeli za svojega. Otroci so dogovarja tako kot z odraslimi plesalci v svoji plesni skupini (Studio skozi različne umetniške interpretacije jasno sporočali o vsebini, ki so jo za svobodni ples, društvo). Ob nastajanju celote vnašajo v kompozicijo spoznavali pri pouku, in zaznati je bilo veliko povezanosti in prehajanja lastne zamisli in gibalni material, ki so se ga naučili pri rednem pouku, med predmeti. Otroci so delovali zelo povezano, uigrano, sodelovalno in v gibanje so vkomponirali ključne besede. Na tej stopnji starosti (10 do res noben ni bil “moteči faktor”, vsak je našel svojo vlogo. Očitno so se 11 let) je presenetljivo, da so učenci enako zagnani kot učenke in jim preko različnih vstopov povezali v tej vsebini. ples ne predstavlja področja, ki naj bi bilo namenjeno samo deklicam, Čestitke vsem ustvarjalcem.« so celo bolj zagnani in povsem na drug način ustvarjalni. Gotovo pa jim tak način dela omogoča tudi sproščanje otroške energije z osmišljenim Vtis staršev nastopajočih plesnim gibanjem. Pripovedovala in pokazala je, kaj so delali, navdušena je bila nad njihovo soustvarjalno vlogo. Skupni hodnik našega bloka je postal začasni oder za plesne predstave. Zaključni nastop pa je bil pravo presenečenje in kako so otroci uživali! Lepo jih je bilo opazovati, kako so bili zavzeti in ponosni na svoj prispevek! Vse predstave so bile zelo dobre in opaziti je Vtisi bilo tudi že izstopajoče talente. Pozitivna stran projekta je tudi priložnost, da posamezni otroci že zgodaj spoznavajo svojo ustvarjalnost in jo lahko naprej razvijajo. Poseben pomen ima tudi soustvarjalnost, ki krepi medsebojne odnose in timsko delo, kar se mi zdi v današnjem času še izrazito pomembno. Pohvalila bi tudi koncept posameznih predstav, da so »Moj vtis je bil zelo lep! Ta spomin mi bo ostal v glavi do konca življenja! otroci skupno temo podajali skozi različne umetnostne smeri. Veseli me, Igrala sem v nemem filmu in zelo sem uživala. Stalno smo delali in se da je bilo vključeno tudi eksperimentalno glasbeno ustvarjanje. Mestni smejali. Zabavno je bilo. Žal mi je, da smo se na hitro poslovili. A vseeno muzej Ljubljana se zna s svojimi zelo dobro zasnovanimi razstavami tega dogodka ne bom pozabila. Mislim, da smo uživali vsi. Delo ni bilo približati tudi mlajšim obiskovalcem, zato se mi zdi sodelovanje skozi lahko, a je bilo vredno, tudi če nisem bila v skupini s prijateljicami, sem ustvarjalno poučne projekte odlična ideja.« uživala. Sprva sem mislila, da ne bo nič posebnega, a je bilo. In meni je bilo všeč. Vem, da tega ne bom nikoli pozabila.« »Tovrstni, torej izkustveni način dela se mi zdi za otroke naprecenljiv, saj Učenka 5. a razreda si tako veliko lažje predstavljajo stvari in si jih seveda tudi zapomnijo. Še bolj pomembno pa je, da se ob tem zabavajo, se učijo timskega dela, »Nemi film mi je bil všeč, ker se mi zdi zanimivo, da neko stvar predstaviš nastopanja, sodelovanja, to pa so stvari, ki so v življenju zelo pomembne. z drugega zornega kota (nema predstava, senčna predstava ...). Všeč mi Želimo si, da bi v tovrstnih projektih sodelovali tudi v prihodnje, saj zelo je bilo tudi zato, ker so bili drugačni liki.« bogatijo učni program.« Učenka 5. b razreda »Na predstavo smo pripeljali štiri generacije (od prababice do našega »Šentflorjanci so mi bili všeč, ker so imeli dokaj smešno besedilo. Zdi se 3-letnika). Vsak je predstavo dojemal po svoje, a splošni vtis je bil, da mi, da so se odrasli tudi zabavali in mi je bilo všeč, da je bil to uvod.« je bila predstava vrhunska, v koraku s sodobno umetnostjo, še vedno Učenka 5. b razreda razumljiva tudi starejšim, prepričljiva in izrazna. Skozi predstavo smo lahko prepoznali znanja in izkušnje, ki so jih učenci pridobili od svojih umetniških mentorjev. Le še več tovrstnih iniciativ!« Vtisi staršev nastopajočih 2022 PLEČNIKOVA LJUBLJANA: MESTO KOT ODER Plečnikova Ljubljana: Mesto kot oder (2022) Sodelujoči Vesna Geršak in Helena Korošec (UL PEF), vodji projekta Študentke 3. letnika Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetih Lutkarstvo in Plesno gledališče pod mentorstvom Helene Korošec in Vesne Geršak, plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Urša Rupnik (Studio za svobodni ples, društvo, UL PEF), dramaturginja in gledališka pedagoginja Ana Duša, ilustratorka in umetniška pedagoginja Nuša Jurjevič (UL PEF), kustosinja pedagoginja Ema Marinčič (MGML), Matic Šavli (MGML), skladatelj in izvajalec lastne glasbe Lado Jakša Projekt so omogočili oziroma finančno podprli UL PEF v okviru internega projekta Plečnikova Ljubljana: mesto kot oder, Muzeji in galerije mesta Ljubljane Nastop 15. junij 2022 Vrt Plečnikove hiše Avtor Fotografij Antonio Mitkovski da smo tudi sami v plesnem in lutkovnem izrazu drzno iskali poti ter nenavadne rešitve v zgodbah in kreacijah. S plesnim in lutkovnim gledališčem smo ustvarili dinamičen dialog s preteklostjo, sedanjostjo in mislijo na prihodnost. Neprecenljiva Plečnikova dediščina ni obogatila le našega znanja o njegovih delih in življenju, temveč nas je ob izraznih sredstvih plesnega in lutkovnega gledališča peljala k medsebojnemu povezovanju in iskanju lastnega glasu v svetu tukaj in zdaj. Kdo smo, kam gremo, zakaj smo tu? Študentke so sodelovanje v projektu ocenile kot izjemno izkušnjo, v Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike kateri so spoznavale sebe in svoje sposobnosti, se učile razmišljati Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Izjemen opus našega izven okvirjev, krepile samozavest pri javnem nastopanju ter razvijale mojstra arhitekture je bil tako tudi povabilo in izziv za raziskovanje komunikacijske spretnosti. V procesu nastajanja projekta so študentke in ustvarjanje pri izbirnih predmetih Plesno gledališče in Lutkarstvo, videle priložnosti in možnosti za spoznavanje nacionalne kulture ki se izvajata v 3. letniku programa Predšolska vzgoja na Pedagoški in slovenskih umetnikov, razvijanje pozitivnega odnosa do kulturne fakulteti v Ljubljani. Kot že večkrat doslej, smo se tudi tokrat povezali dediščine, razvijanje kompetenc za poučevanje kulturno-umetnostne z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki nas je s strokovno vzgoje pri svojem pedagoškem delu ter odkrivanje novih možnosti za podporo in predanostjo svojih sodelavcev vodil po poteh Plečnikove povezovanje s kulturnimi ustanovami in umetniki. Ljubljane in njegovega življenja. Za začetek nas je nagovorilo srečanje z zgodbami in življenjem arhitekta v Plečnikovi hiši, nato pa še srečevanje s Plečnikovo arhitekturo po mestu Ljubljani. Iskali smo navdih v njegovih stvaritvah, v njegovem načinu življenja in vrednotah ter v odnosih, ki jih je gojil s svetom. Stavbe in krajina, ki jo je zaznamoval, ter zgodbe o njegovem življenju so nas nagovorile v premislek in dialog o življenju tedanjega časa, o umetnikih, ki so takrat ustvarjali, dediščini, ki nam jo je Plečnik zapustil, o njem kot človeku in ne nazadnje o nas samih, o naši poti in odnosih s svetom. Plečnikov vrt je za nekaj časa postal naš dom za iskrenje idej, ustvarjanje zgodb, glasbe, inspiracija za naš gib, linijo, besedo, za igro svetlobe in sence, za ustvarjanje likov in njihovo oživljanje. Projekt z naslovom Plečnikova Ljubljana – mesto kot oder smo zaokrožili s prireditvijo na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem, kjer smo z nizom plesnih in gledališko-lutkovnih miniaturk predstavili izbrana poglavja iz Plečnikovega življenja in ustvarjanja. V duhu Plečnikove ideje, da “med sosedi ne sme biti ograj”, kot je nekoč sam rekel sosedu Finžgarju, župniku v trnovski cerkvi, preden sta skupaj podrla ograjo, ki je Plečnikov vrt ločevala od cerkvenega, smo se ustvarjalci projekta povezali z obiskovalci ob zeliščnem čaju mojstra Plečnika ter ščepcu ustvarjalnih vsebin. vpleteni v projekt in bi bil ta drugačen brez enega samega sodelujočega. V procesu sem najbolj uživala, ko sem bila lahko ustvarjalna in pripomogla s svojim pogledom in idejami. Projekt sem zaradi vsega naštetega ves čas dojemala kot priložnost in ne kot obveznosti.« Vtisi študentk »Med celotnim procesom sem pridobila več izkušenj in znanja na podlagi načrtovanja neke produkcije. Pridobila sem tudi nekoliko več znanja o animiranju lutk in tudi o njeni izdelavi. Menim pa tudi, da sem med celotnim načrtovanjem oz. procesom pridobila malce več samozavesti pri tovrstnem nastopanju.« »S plesom sem svoj notranji svet povezovala z zunanjim, izrazila sem svoja občutja, ki jih nisem mogla opisati z besedami.« »Najprej si nisem znala predstavljati, kako bomo lahko povezale arhitekturo, ki ni premična, in ples, ki je zelo dinamičen. Med urami pa sem vedno bolj spoznavala, kako lahko na različne načine uprizorimo različne vzorce, stavbe s plesom.« »Najbolj všeč mi je bilo to, da smo imele pri ustvarjanju odprte vse poti in vodje projekta so naše ideje podprle in nadgradile. Ob koncu sem bila ponosna na to, kar smo naredile.« 2023 LUTKOVNI ATELJE Lutkovni atelje (2023) Sodelujoči Helena Korošec (UL PEF), vodja projekta Študentke Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF pri predmetu Lutkarstvo pod mentorstvom Helene Korošec (UL PEF), dramaturginja Helena Šukljan, dramaturginja in gledališka pedagoginja Ana Duša, ilustratorka in umetniška pedagoginja Nuša Jurjevič (UL PEF), Tamara Trček Pečak (UL ALUO), kustosinja pedagoginja Lucija Cvijetković (MGML) Projekt so omogočili oziroma finančno podprli UL PEF v okviru internega projekta Od ateljeja do lutkovne predstave, Moderna galerija Nastop 31. 5. 2023 Moderna galerija Avtorica fotografij Tina Fornazarič Slednja je najbolj izstopajoča pri sedmih človeških figurah – te naj bi predstavljale avtorja samega – ki jih je skozi leta prestavljal na različna mesta po platnu, dokler niso leta 1985 ostale »ujete« v pozicijah, ki jih poznamo danes. Nedokončanost, ki jo lahko začutimo v umetniškem delu, je dobra vzporednica (morda celo popotnica) za ustvarjanje lutkovne predstave, saj se v procesu dela velikokrat zdi, da se cilj oz. končna podoba (tj. uprizoritev) nenehno izmika. Tako kot je Stupica več let iskal ustrezna mesta za svoje likovne like, smo na vajah pri predmetu Lutkarstvo več tednov iskali ustrezne dramske like, zgodbe, ideje in misli ter na koncu ustvarili tri različne lutkovne predstave, ki jih združuje V letnem semestru študijskega leta 2022/23 je potekalo sodelovanje skupno izhodišče – Atelje. Predstave smo izvedli na razstavnem prostoru med UL PEF in Moderno galerijo. Združili smo se v projektu Lutkovni v Moderni galeriji med slikarskimi deli Gabrijela Stupice. atelje – od ateljeja do lutkovne predstave. Eno izmed razstavljenih umetniških del na razstavi Od blizu: Ohranjanje, varovanje in konserviranje – restavriranje del moderne in sodobne umetnosti, ki je bila v Moderni galeriji na ogled med 22. decembrom 2022 in 16. aprilom 2023, je bilo tudi Atelje, delo Gabrijela Stupice. Slika je bila izhodišče za delo pri predmetu Lutkarstvo, katerega cilj je poglobljeno srečanje z (lutkovno) umetnostjo, njeno razumevanje, odkrivanje pozitivnih učinkov, ki jih ima umetniško delovanje na nas ter posledično na otroke, s katerimi delamo, vse skupaj pa vodi do priprave krajše lutkovne predstave. Predstavitev lutkovnih miniaturk je bila vključena tudi med dogodke cikla Od blizu – Od daleč, Odzvanjanje, ki so se po zaključeni razstavi odvijali pod okriljem Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. V deželi sanj živi Sanjaček, ki v svojem velikem kotlu ustvarja lepe in mirne sanje za otroke. Sestavlja jih iz posebnih sestavin: sreče, veselja, uspeha, lepote ... Nekega večera pa se mu zgodi nesreča in zaradi neprevidnosti v kotel spusti preveč nagajivosti. Lepe in mirne sanje se spremenijo v pravo nočno moro, Sanjaček mora napako čim prej popraviti, saj bodo Miniaturke v Moderni galeriji sicer otroci celo noč prejokali. Hitro skoči v kotel in začne čistiti sanje odvečne nagajivosti. Mu bo uspelo in bodo otroci lahko spet mirno spali? Izguba Osebi se iščeta, najdeta in del svojega življenja (pre)živita skupaj, nato Kradljivec pa pride čas, ko se poslovita. Slovo občutimo kot izgubo, ki nas grize Kraju, v katerem lahko vsak razmišlja po svoje, pleše v svojem ritmu nekje v območju srca in želodca. Izgubo, ki ni nujno samo posledica smrti, in živi v skladu z lastno individualnostjo, nekega dne zavlada diktator. ampak jo lahko povezujemo tudi s koncem partnerskega, prijateljskega Diktator, ki si manipulativno in pretkano podredi vsako svobodno bitje. Od ali poslovnega odnosa. Dokončno slovo se človeka globoko dotakne, ga tega trenutka dalje se vsi premikajo enako in plešejo v ritmu predpisane zlomi, zruši, izgubo pa pogosto spremlja občutek, da se svet nikoli več glasbe, njihove misli pa pristanejo v diktatorjevih rokah. Kraj preplavijo ne bo vrnil v ustaljeni ritem. Ampak ne glede na to, kako nemogoče občutki tesnobe, obupa in brezizhodnosti, dokler se pred diktatorjem lahko deluje, nam življenje ob pravem trenutku da moč, da se ponovno ne prikaže majhen, vedoželjen in navihan deček. Je s svojim prihodom sestavimo. prinesel kanček upanja ali si bo diktator podjarmil tudi njega? vsak svoj malo drugačen vidik, izkušnje in znanje. Tako smo lahko izboljšali vse aspekte predstave. Ker smo bile v skupini osebe, ki bi si velikokrat stvari otežile, nam je bilo v veliko pomoč, da so nas mentorice tudi včasih zaustavile in nam pomagale stvari rešiti na lažji in nam bolj dostopen način.« Vtisi študentov »Skozi celoten proces sem doživljala veliko občutkov, ki so bili pozitivni. Iz začetne zgodbe, ki se je skozi vaje spreminjala s skupnim oz. timskim delom, smo naredili zelo zanimive predstave, ki so dajale različna in globoka sporočila. Všeč mi je bilo to, ko smo skupaj ustvarjali in si izmenjavali »Že na začetku se mi je zdela ideja, da bi lutkovne predstave delali na ideje ter mnenja, ki so nam bila v pomoč (tako s strani strokovnih delavk podlagi umetniškega dela iz galerije, zelo zanimiva. Obisk galerije se mi kot s strani študentov). Vmesni koraki in ogrevalne vaje so nas pripravile je zdel čudovit, saj smo se zares poglobili v sliko, o njej smo razmišljali do kvalitetnega dela in boljšega počutja. Pridobila sem veliko izkušenj in se pogovarjali.« z načinom dela, samim procesom in končno predstavo ter izvedbo predstave.« »Naučila sem se podrobneje opazovati in na več načinov interpretirati vsako situacijo, kar se mi zdi za delo z otroki zelo pomembno in dragoceno. »Proces me je naučil opazovati podrobnosti. Da lahko med vsakdanjimi Naučila sem se tudi animiranja marionete, kar mi bo mogoče kdaj prišlo stvarmi, ki jih vidim, povežem vzporednice in nanje gledam z različnih prav. Še bolj sem poglobila vez s svojimi sošolkami, saj smo delu za perspektiv.« predstavo posvetile ogromno skupnega časa.« Avtorice Dr. Vesna Geršak, docentka za področje plesnega izražanja na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Dr. Helena Korošec, docentka za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Nuša Jurjevič, ilustratorka in umetniška pedagoginja, zaposlena na UL Pedagoški fakulteti kot asistentka za področje vzgoje z umetnostjo Urša Rupnik, samozaposlena v kulturi kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja ter zaposlena na UL Pedagoški fakulteti kot asistentka za področje plesne in gibne izraznosti Avtorice se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi predstavljenih projektov in pripravi učbenika. modela učenja in poučevanja z umetniško izkušnjo predstavlja edinstven primer dobrih praks v obliki različnih projektov na področju kulturno- umetnostne vzgoje v Sloveniji. Projekti ( ... ) so na izjemno pronicljiv, promotorjem nerazdružljive kulture in umetnosti lasten način povezali med seboj najrazličnejše deležnike: profesorice in asistentke s področja Recenzije plesne, lutkovno-gledališke in likovne umetnosti ter študente Oddelka za predšolsko vzgojo UL PEF, učiteljice in učence iz OŠ Trnovo, vzgojitelje in otroke iz Vrtca Trnovo, umetnike z različnih umetniških področij ter Muzej in galerije mesta Ljubljane in še bi lahko naštevali. V procesu nastajanja projektov so učenci spoznavali umetnost kot sredstvo različnih “V slovenskem prostoru in v širšem mednarodnem kontekstu je literatura, ki bi vrst izražanja, a tudi novih načinov medsebojnega sporazumevanja, obravnavala načrtovanje in udejanjanje interdisciplinarnega pristopa pri delu študentke in študentje pa so spoznavali slovensko kulturo in slovenske z otroki na področju umetnosti v vzgojno-izobraževalnem okolju, redka. Še umetnike, razvijali pozitiven odnos do kulturne dediščine, odkrivali nove bolj redko pa je delo, ki bi hkrati vsebovalo tudi konkretne primere, podprte z možnosti in priložnosti povezovanja s kulturnimi ustanovami in umetniki, video materialom, ki omogočajo neposreden vpogled v izvajanje teh pristopov predvsem pa razvijali trajnostne kompetence za poučevanje kulturno-v praksi. V tem pogledu učbenik predstavlja dragoceno, inovativno in visoko umetnostne vzgoje pri svojem pedagoškem delu. uporabno gradivo, ki je izjemnega pomena za študente različnih področij, predvsem tiste, ki se izobražujejo na področju predšolske vzgoje, razrednega Izr. prof. dr. Darija Skubic pouka in sorodnih smeri.” odlomek iz recenzije Zaslužni prof. Edi Majaron odlomek iz recenzije the inclusion of artists and cultural institutions in the learning process, with the aim of establishing connections that encourage the expansion of innovative and open learning environments supported by new didactic approaches. The presented projects are examples of learning and teaching through Experience Art, Discover the World artistic experience, building upon the findings of various authors Developing a Model of Learning and Teaching with Artistic Experience who believe that the participation of an artist in the learning process (presentation of projects in the period 2015–2023) encourages the transformation of established frameworks of learning and teaching into more flexible and responsive approaches, thus providing the child or young person with an opportunity to think creatively At the Department of Preschool Education of the Faculty of Education, (Ketovouri, 2007, in Geršak et al., 2018). Similarly, Kroflič (2014) believes University of Ljubljana, we have for several years (since 2015) been that in arts and cultural education, contacts with ‘living art’, mediated by implementing projects in which we connect the learning experiences of active artists and cultural institutions, are very important for promoting students in creative collaborations with artists and cultural institutions. artistic experience. These activities and creations are then continued in pedagogical work with In the material, we present the starting points of arts and cultural children in kindergartens and schools. The projects last several months education and highlight the model of learning through artistic experience, and are always process-oriented, typically resulting in a public production. as implemented in the present projects. Excerpts from these productions are presented in the attached film entitled Experiencing Art, Discovering the World: Developing a Model of Learning and Teaching with Artistic Experience (presentation of projects in the period 2015–2023). In these projects, students explore the possibilities of artistic creation with a starting point in the immediate environment, most often in exhibitions of the Museum and Galleries of Ljubljana (MGML). The students’ initial experience of encountering a particular topic in a cultural institution and through contact with artists is usually continued by building upon the creative learning process with children in a kindergarten/school or museum, or in family workshops. Some projects represent processes in which students, through their own creative work, question their identity, their position in society and their relationships within it. At the conclusion of the project, they present themselves to the public through a production in the cultural institutions where the ideas originally began to develop. “The model connects teachers, educators, artists from various fields and curators with children, school pupils and students. This approach facilitates active, experiential learning in which art is central to comprehensive knowledge and understanding of various learning content, both in the natural and social sciences. Connecting art with other learning areas encourages thought on current social issues, cultural heritage and sustainable development, enabling children, school pupils and students to participate actively and reflect on contemporary topics. Through this approach, learners are encouraged to undertake independent exploration and deepen their knowledge on multiple levels. At the same time, their capacity for emotional and aesthetic experience is developed through art, which has a significant impact on their overall personal development. Artistic approaches enable children and young people to learn about themselves and the world around them, while also delving into content related to sustainable development and cultural heritage, which are key to shaping responsible and active citizenship” (from a review by Prof. Edi Majaron).