/ \ If a J vat JI slovenski Anemflc t Združenih državah. Velja u vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo eslo leto... $7.00 GLAS NARODA SJfii rfovensKl!) delavce^ v Ameriki. Tke largest Slovenian Daily * In the United States, Issued every day except Snndayl and legal Holidays. IT 75,000 Readers. "Ml TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 82. — ŠTEV. 82. NEW YORK. SATURDAY, APRIL 8, 1922. — SOBOTA. 8. APRILA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. VELIKA ZMAGA V NEUNIJSKIH ROVIH STAVKARSKI VODITELJI PRAVIJO, DA JE 25,000 OD 50,000 N2UNIJSKIH MOŽ V JUŽNO-Z APADNI PENNSYLVANIA ZA-STAVKALO. — POLOŽAJ JE POSTAL PRECEJ NAPET. — DRŽAVNO POLICIJO SE DOL ŽI, DA RAZBIJA SHODE. — Brownsville, Pa.. 6. aprilu. — Oi^aiiizirano delo je zavzelo velika neunijska polja v južno-za-le tini IVnnsylvaniyi z naskokom ;ili juncem k<»t bi rekli j>ri nas iloina. Potom ko so uspešno navalili na Westmoreland, Favette in Sommerset okraje, ki so se tip rali organiziranju skozi .števil-i'ii U-Ta, se .je organizatorjem rnited Mine Workers of America posrečilo dobiti na svojo stran 11 ni m" »' nenui jskih preniogarj»v\ možrn Šerifi pat.ru-lir&jo po stavkarskem ozemlju, j Privatni banditi, oboroženi s pil- J sl ami in drugim oro/jem, "straži jo" rove, v katerih se ob rat u-jt\ Premogarnke nawlbine, katere kontrolirajo delodajalci, so bile istotako stavljene pod varstvo oboroženih stražnikov in vse "sumljivo** izgleda joče osebe, o katerih s** domneva, da so unij-( ski organizatorji, se je zapodilo proč. Windber, glavni stan Ber-vmd-White premogovnikov, je bi! zastražen pred linijskimi organizatorji s pomočjo kompanij-ske policije, ki ne pazi le na ceste, vodeče v kraj, temveč tudi na žel' zniške vlake. (To j«? očividno kršenje ustavnih pravic vsakega eloveka, da sme pritopiti k tej ali oni organizaciji. Delodajalci so že pričeli kršiti postave, a krivdo se bo konečno navalilo an de-lavee in premogarsko organizacijo.^ Kompanijski plačanci ko zavrnili že več organizatorjev, ko so hoteli priti v naselbine. IVeliko razburjenje je nastalo vsl«nl pretnje premogarskih baronov, da l>odo vrgli iz kompanij-skih hiš delavce, ki so se pridružili organizaeiji. Unijski voditelji so izjavili danes, da se je dostavilo več sto prem op ar jem že sedaj pozive, naj izpraznijo liiSe, v katerih stanujejo, a delavci so pripravljeni upirati se temu pozivu. Približno osemdeset odstotkov stavkarjev živ v hišah, ki so kompanijska last. — Ta boj se bo razvil v boj, kt bo enak, če ne večji kot je bit oni, ki je divjal v West Virg-i-niji, — je rekel Viljem Feenev, star unijski organizator, ki napeljuje organizacijskemu dela t Uju okraju. — Državna policija rczbija naše sestanke ter gazi naše ljudi, ki so bili dosedaj povsem mirni in dotsojni. Metanje iz stanovanj predstavlja novo o-rožje delodajalcev. — Mi smo porazili lastnike rovov in slelirni neunijski rov v Oor.nelsville koksovem okraju bo zaprt v teku naslednjega tedna, č » so na delu oboroženi banditi ali ne. % » X en a d nos t linijskega navala jo očividno presenetila delodajalce. Ko je bil izdan nennijski poziv na stavko ter je par sto premoga rj«-v zapustilo delo, so se »Moda jalei smejali temu koraku. Ko pa je stavka naraščala, so takoj zaprli prizadete rove ter otvorilr rove. ki so bili zaprti v neki drugi sekciji s pomočjo par lojalnih mož. ki so še ostali na delu. Xa t-i način se je odstranilo s pozor i -še;i slehrnega premogarja. ki se ni hotel pridružiti uniji ter ostal na delu. Nekateri najbolj mogočni finančni interesi v deželi, meti njimi United States Steel Corpa-ration ter II. C. Friek in Rainev interesi, ki so bili od leta 18S9 na-juej uspešni v tem. da so zadržali organizacijo iz tega okraja, se nahajajo sedaj v defenzivt. Miljon ton premoga na teden na tehtnici. Važnost boja med organizacijo ter interesi delodajalcev v tem okiaju je razvidna iz tega, da bodo ti rovi prenehali s produkcijo več kot enega miljona ton premoga na teden, — soglasno z delodajalci. To tonažo se je vključevalo v pred kratkim objavljeno oceno, s katero se je pomirilo javnost, da bo lahko dobivala od prt do šest miljonov ton premoga na teden iz neunijskih majn. Vsa znamenja kažejo, da bodo premogarski baroni rajše zaprli rove za nedoločen čas kot pa se uriali. Premogarski delodajalci v južnozapadnem delu Pennsylva-nije obenem z neunijskimi ope-rotorji v West Virginiji so mnenja. da predstavljajo njih rovi zadnjo postojanko med silo delo-dajlaeev, da diktirajo svoje lastne pogoje svojim možem ter sistemom polnega kolektivneka barantanja. Ti neorganiziraui rov! so bili skozi leta strategičen fak-trr pri uravnavi sporov med pre-mogarji in delodajalci v vseh delih iztočnih in srednje-zapadnih premogarskih okrajev. BOLEZEN GOVEJE ŽIVINE — DRAGA STVAR. London, Anglija. 7. aprila. — Skupni stroški izbruha kuge na psrkljih in gobcih goveje živine v Angliji, ki se je pričel koncem januarja, znašajo d o zdaj približno pet milijonov dolarjev. Polovico te svote bo plačala država, drugo polovico pa se bo dvignilo potom krajevnega obda-čenja. Pozor potniki! Parnik "Argentina'', ki jelmel 29. aprila odpluti v Trst, je preklican. 20. maja pa bo odplul v Trst parnik "President Wilson*\ ITT. razred do Trsta $102.50; II. razred $160.00 in $5.00 vojnega davka. Vsa pojasnila daje tvrdka Frank Sakser State Bank, 82 Oartiaadt St., New York, V. 7. ZMEDA NA IRSKEM POSTAJA VEDNO VEČJA POMANJKANJE PREMOGA V ŠESTIH TEDNIH Morilcc pred sodiščem. Slika nam ka/.<* Xonic-hija Xaka plsrau. naslovljenem I ublinu ickom pretekle noči, so-.manjkanje premoga in sicer ra- ,U1 kongresnika Blanda iz India-•.■lasno s poročili, ki so prišla sem-,1^ stavke v antracitnik in bitu-',,p člana komiteja, namignil, da kaj ter uničilo zaboje, vsebujoče niinoznih poljih. j „; 1re))a },ati premogarskim ino in žganje, škotlo se ceni na1 Obrnil je pozornost na poroei-,|,aronotll nikakega kazenskega za-s.ntine fsoč funtov. |lo rudarskega urada, ki kaže, da' ledovanja na temelju protrtrust- V?i,o in žganje je bilo poslano,vnašajo skupne zaloge premoga|a;h postav, če bi se jim zdelo pri-v Dublin od tukaj. fv deželi .",000.000 do 60.000,000 morno določiti plače v industriji Južni ekstremisti so uničili ve-'ton- 0(1 teh dvajset milijonov ,,., temelju dogovora v centralnem liko blaga, poslanega iz Belfasta,'ton v kleteh, 40.000.000 ton pa v'p0jju potem ko je bil •razveljavljen (bližini rovov in ta premog bboj ____ konsumiran v razmerju približno bojkot na iako bla« Dva policista v službi v skladišču sta bila premagana od iz. grednikov ki so aretirali dva na- GENERAL SEMENOV TUKAJ ARETIRAN RADIO KOT REŠEVALEC TURISTOV. osmih miljonov ton na teden. Rekel je, da kažejo poročila, j da je najmanj petdeset, odstot JUGOSLOVANSKI KRALJ ZOPET BOLAN. Kozaški general Semenov je bil j prijet v New Yorku, ker je pie-nil in kradel kot sraka. New York, X. Y. 7. aprila. —. Pod $-25.000 jamščine. olxlolžen • ti. t vine blaga v vrednosti priblž- j iio pol milijona dolarjev v zveri j z neko civilno tožbo, l i jo je vlo- j žila neka sedaj bankrot na neiv-vorška korporacija, se nahaja yre-neral Jurij Semenov. znani kozaški protiboljševiški votlHelj v hotelu Waldorf v Njw Yorku ter pričakuje nadaljnih razvojev. C'e pravimo, da je general F>e-menov najbolj presenečen človek v Xew Yorku, še dolgo nismo povedali resnice. Ko ga ie pozdravil šerif Nagle v spremstvu pomožnih šerifov in časnikarskih poročevalcev, je stopil včeraj zve čer s svojo ženo ter angleško govorečim spremljevalcem iz ivasli-ingtonskega vlaka. je. general o-Čividno mislil, da era sprejel pozdra-vni komitej. kajti smehljaje se je dal fotografirati od cele baterije senzacij željnih fotografov. Celo tedaj, ko se mu je izročilo varant za njegovo aretacijo, je vse kazalo, da smatra ta dokument za listino, izdano od mestne občine, v kateri se ga imenuje čs.stnim meščanom mesta Xew Yorka. Sprejel je varant s poklo-nom te rga spravil v svojo listnico. t Telo potem, ko se mu je celo zadevo skrbno pojasnilo, ni mogel razumeti cele stvari. — Kaj naj rečem? — je rekel potom svojega tolmača. — Jaz se prav nič ne spominjam. V Sibiriji je tedaj prevladoval kaos. Vsak je vzel. kar je lahko prodal ali mogel drugače " uporabiti. Bol j-šcviki so kradli od mene. in jaz sem kradel boljševikom. Vsi smo kradli, kadarkoli se nam je nudila prilika.'Kako bi se mogel spom nit: vsega tega? Povelje za aretacijo je podpisal sodnik višjega sodišča Dele-hantv na prošnjo tvrdke. ki je baje oškodovana vsled mahinacij generala Semenova v Sibiriji. SLABA ZAUPNICA ZA POIN CAREJA. Ženeva, Švica. .">. april i. — Ha-di«- pričel kmalu tekmovati z Ilernardskimi psi pVi reševanju turistov, ki se izgubili v planinah. Po dvajsetih letih eksperimentiranja je izpolnil Jean Lacarne. pridel ie;i Vallot ol)ser\'atoriju na vrl.u Mont Blanca. radio aparat, I; i s" lahko upira ostrini zračnim b-preir« minut: ki uničijo navadne radii) . paratt Stavil.» se p ml log, naj nosijo turisti od sedaj naprej s seboj majhne radio aparate, s pomočjo katerih hod.. lahko deležni pomoči potom observatorija na Mont Ptaneu. LT.OYD GEORGE ODPOTOVAL V GENOVO. daljna policista, ki sta prišla neunijskih premogarjev za- svojim.-, tovarišema na pomoč. pustilo delo, poleg vseh linijskih] Belenad. Jugoslavia, fi. aprila. Vse štiri se je oprostilo, ko jej premogarjev in da se bo še predi Kl Aleksander je moral od tor-l-ilo delo uničenja končana. Ni-'I^ncem si-vke 7.1 i ili [ mogarjev lidru- ^dravniki niso objavili, na kaki ki je prišla iz Belfasta. žilo boju za pravice delavstva I bolezni trpi kralj. Vlada je rav- Tri ženske, oborožene z revol- — United Stjji^s Steel Compa- nolcar preilložila zakonodaji pre Belfasta. Xato so zopet stopile|Murray. — V jeklarskih napra-,po mnenju Aleksandra več zal a vlak ter nadaljevale svoje po-jvah zapadne Pennsvlvanije je za- žejo kot J>tični dinarji njeg tovanje. ^oslenih 200.000 mož. kojih zapo- V4> lastjie države London, Anglija, 7. aprila. — Ministrski predsednik Lloyd George je odpotoval v Genovo, da se udeleži tamošnje ekonomske konference. V Genovo je dospelo že na stotine delegatov in njih štabov. BOJI V PALESTINI. London, Anglija, T. aprila. — V Hebronu v Palestini je prišlo do spopada med prebivalci dveh sosednih arabskih vasi in tekom bojev, ki so se unci i, je bilo ubiti}- sedemnajst ljudi. •r.- na j Dublin. Irska. 7. aprila. — Gla-l-^jenje je odvisno od stalne dost se, da se je skrajna sekcija I bave premoga, prihajajočega iz irske republikanske armade zbra-| rovov v te naprave, •la tekom pretekle noči v namenu,t Osem sto delegatov Central 'da se polasti telefonske postaje(Trades and Labor Concil iz New v Dublinu. da pa se je umakni-j Yorka, je sprejelo resolucije, v la, kakorhitro je videla, da j-ikaterih se obljublja stavkujočim .poslopje dobro zavarovano s če- premogarjem 'Sijih združeno mo-tami proste irske države O ni- ralno in finančno podporo", kakih neredih se ni poročalo. Naj Resolucija je bila sprejeta, po- j mesto čet so stopile danes primer-1tem ko je imel Mr. Lewis liane policijske sile. |govor, v katerem je rekel: I V nekem nagovor, katerega ga' — Xarodnemu gibanju, da se j je imel včeraj v Kingstownu jelskrči plače v vseh industrijah, I izjavil Eamon ošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo '.In** va, ko je bil odposlan denar u Ljubljane nn radnjo poŠto. Mesto feh obvestil bomo noslali ea vaa •co denarno polil iatev, kl i»mo jc prejeli dne i. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo a pod oisom naslovljenca oziroma nje novega pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prehajaj« večkrat le pogasi 2 zadnjih poši naaaj t nrad čekovnega urada t Ljubljani, kjer ae zbirajo ln ielf nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud oam bo mogoče razposlati potrdila žele v približno devetih ted aih od dneva, ko amo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhitro ista prejmemo. Denar pa bo oeglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot dr [ DUNAJSKI ROJALISTI IN MRTVI CESAR. Dunaj »Avstrija, 7. aprila. — Maša - zadušniea za pokojnega cesarja Karola v Štefanovi cerkvi je imela za posledico prvo ro-jal'stično demonstracijo na Dunaju, ki se je pojavila v zvezi s smrtjo prejšnjega cesarja. Cerkev je bila polna plemstva in maše so se udeležili tudi številni člani vlade, med njimi tudi kance-Inr Sehober. dočim je bil trg pred ceikvijo poln ljudi, ki niso mogli priti v cerkev samo. Velika skupina ljudi izven cer-kve je zapela staro cesarsko pesem, se uvrstila nato v sprevod po enajst ljudi v eni vrsti ter odkorakala na Ring pred parlament v katerega je poslala deputacijo z zahtevo, naj vlada na primeren način počasti spomin mrtvega cesarja. Par minut pozneje se je spustilo zastavo na parlamentu na pol-drog. Med tem časom pa je policija na konjih polagoma razpršila vedno naraščajočo ljudsko drhal. Tekom popoldneva se je kance-lar oglasil pri čikoškem poslaniku ter dal izraza svojemu sožalju nad smrtjo maziljenega madžarskega kralja. ____ Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah Un 3 njej« po nltU seai. aarcaljlTS la hitra. TieraJ m bOe uic cena aleiai«; Jugoslavija: ftazpoilUa m sadike poŠte In Izplsinjo "Kr. HM iekvrnl ta "Jadranska banka" w LjnUjanL ~ 300 kron '____ $ 1.15 1,000 kron ... 400 kron ____ $ 1.50 10,000 kron ... 500 kron ____ $ 1.85 Glaaom aaredbe atinistratva sa pošto In bnoJiT je sedaj nocofe tam nakaz ovaJ aneske potam pokto narjih; sa vsake itiri karane bo isplafan en dinar; dinar Jen In krona —t sne tsrej neizpeemenjeao. Italija in zaaedeno ozemlje: la Isplntejc "Jadranska $ 3.60 $35.00 v Jugoslaviji edlnole v dlje med Razpoitlja Train. 50 lir 100 lir 300 lir $ 3.30 $ 6.00 $17.70 NemSka Avstrija: 500 lir____ 1000 lir____ $28.50 $56.00 petta bs lspla«a|« "Adrlattoehe Radi velikanskih raellk v tečaja kpIstoJtsN sedaj r Avstriji ansuHfcansfce dolarje. Nafia pristojbina za vsako posamezno nakazilo do tli.— znaša M eeaiov; od fli.— da $5«.— po t L—; hi za vetja a* kazlla po Z centa od dolarja. Pod Istimi poboji Izstavljamo tndl dolar-Ceke ln rlike dolarje v Jugoslavijo In v Italija. Tnfcui drvarja sedaj al Is tega razloga osst nI dsapa v la »ageje, U U aa la ali aa ■ Ja rtilX llflll STATI BARK, S3 Cortlandt Bt. Wšw Tort (JLAS NARODA, 8. APR. 1922 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by Blorenic Publishing Company (A Corporation) FRANK BAKSER, President LOUIS BENEDIK, Treasurer Iz Slovenije. Place of Business of the Corporation and Addressee of Above Officers: H Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. V, 'Glas Naroda'* Izhaja vsakt dan Izvzemšl nedelj In praznikov. Za celo leto vetja Ust za Ameriko Za New York za celo leto .. ...... »7.00 In Canado .... ................ t«.00 za pol leta . . ....,« 13.50 Za pol leta ........ ................ »3.00 Za Inozemstvo za celo leto .. »7.00 Za te trt leta ...... ............... 11.50 za pol leta .... ......13.50 O L A S NARODA (Voice of the People) Issued Every Cay Except Sundays and Holiday*. Subscription Yearly »6.00 Advertisements on Agreement. Doplel Lrez podpisa. !n opebnc«t! re rriobčujejo. Denar naj se Magovoll po-■lljatl po Money Order. Pri »[.nmpttibl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prrJCnJo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. OLAS NARODA 0 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 pa si je še ««:a. Vojaški begunec Varlee, ki je izrviSiil umor. in njegovi sokrivci so v rokah pravice. Pred t-4-lj-sko poroto st* bo v krat-!ni je -dovolila mariborskim Nemkam vrčiila obra.vnava proti moi-il-jccm na njihovo prošnjo, tla vrnejo i u in njegmim surkrive^ni. Za ob-1 davčne najM>vedi sestavljati tudi ravnavo vlada zlasti med prebi- v nemškem jeziku, a ! Nemščina pri davkariji. Finančna delegacija v L-jubija- va 1st v om 1»reži c zanimanje. in okolic, veliko Štruea kruha je rešila napadencu življenje. V lirežicah stanujoči Andrej brez posredovanja notarjev ali odvetnikov. Ti morajo obvladati oba jezika. Otvoritev telefonske centrale. Pri pošti Pristava je bila te dni telefonska centrala z PRED PETIMI LETI IN SEDAJ minulo pot let, ko je stopila s ]>li-menitim namenom in si- uemškomu milita- Pr<*;ir il napraviti konee lizniu, ki je pretil eeleniu svetil. I panje pa .j«' obstajalo v tem, da ho svet sam za v« m Ino odpravil \ i »j no, kakorliitro l><> izvojevana zmaga. Prvih devetnajst rnese<-ev oiiili petih let so se naše armade borile oh strani zaveznikov: naše ladje so delili* nevarnosti morja, kjer je brezvesten sovražnik razvil erno zastavo piratstva, in nas narod doma je napel vse svoje sile ter doprinese! vsako žrtev, katero so zahtevali «»d njega v namenu, da so bili vsi viri organizirani za našimi vojskujočimi se možmi. To so bili dnevi velikih idealov in velikih uspehov. Spomin na le dneve nas se vedno dviguje ter ne Peter Zgaga — Kakšen denar kroži po Združeni h državah? — je vprašal prer, v K;'-j Podjetjem se prepušča r da p .stoteri je izvršil tatvino, prespal či-lpaj0 j,0 lastnem preudarku, ali in vto mirno v spovednici. Ker ima' kako da odtegujejo dohodnino, na vesti še par drugih tatvin, je bil izročen sodišču. Imenovanja v državni službi. Zvonove so dobili. Iz Mengša poročajo: Dne febr. ob pol 24. so nam zadoneli . -vi- i. le pojedel, monštranao pa demon- prejemkih prejemkih iz leta 3921. ho nikdar pozabljen. I akrat nismo dosti razmišljali o tival. povedal je, da je nr«% v k*-| Podjetjem si zadregah in sitnostih miru. Zadostno nam je bilo delo, katero smo imeli v rokah. Onstran zmage pa so bili izgledi v resnici mrki Ko si» so razkadili oblaki bojnega polja, so razvaline bojnega polja se vedno ostale. Ko so bile odpete prve divje pesmi zmage, je pričel iztreznjeni svet spoznavati, za kakšno reiio je bila izvojevana zmaga. Čudo j«\ da je ostalo Še zadosti poguma, da smo he pričeli ozirati v bodočnost s količkaj upanja. Vsepovsod pa so vstali možje, ki so bili kos nalogi, da oživijo oniajain-ga duha svojih narodov. Niso bili vedno modri v upanjih, katera so gojili ali v ambicijah, kater«* so pospesevali. Vzdržali pa so vsaj živo silo upanj in ambieij. Ko je pričel strah pred smrtjo izginjati, so se pričeli narodi ozirati na svoje probleme] bolj trezno, holj stalno t<-r se baviti z njimi z večjim pogumom. JVsimisI najele lahko dosti vzrokov, o-kurza na tehniški visoki šoli v I5r-{zdrav. Kupljeni, so bili s prostorni, pa za geometra v 11. čin. raz-|v(.ljnimi doneski. Škoda, tla zvu-redu. Službeno mesto mu določi nenje ni tako, kakor .j«1 bilo pred delegat min. financ v Ljubljani, jvojno. manjka nam «e vellkt^ga. , l pamo, da bo tudi ta kmalu /.a- Smrtna kosa. Povedal pa bo t ud!, da je kljub številnim izjalov-ljenjem iluh človeka krčevito ust rajal pri nalogi, katero j«' moral za vršiti, — pri nalogi, da se stavi na mesto nevednosti, razumevanje, vero na Snesto nezaupanja bratstvo mesto sovraštva ter mir na mesto vojne. Brez dvoma bo washingt«mska konferenca vedno zaznamovana kot prva velika manifestacija tega novega «lu-lia v mednarodnih zadevah. Prvikrat so namreč prišli skupaj zastopniki narodov, da govore intimno, brez strahu in pošteno o svojih nasprotujočih si interesih. Tam se je prvikrat culo glas navadnega naroda vsake dežele, ki je bila zastopana in si<*er na prepričevalen način. Ta glas se je zavzel z združeno odločnostjo za mir. Tam so inavgurirali največji inštrument, da se ugladi tekmovanja med narodi, inštrument konference, temelječe na volji, da s<* pride do dogovora, mesto na volji, da se kaj pridobi. Versailles je pomenjal konee ene dobe ton pričetek druge. I. ker so ljudje pripravljeni V Ljuiljani je umrla po dolgo-J darovati tudi večje svote. trajnem bolehauju Fanči Jelene. Iz Nove Štifte pri Ribnici. Tudi soproga ravnatelja meščanske šo- j naša pr-ijazna romarska cerkev je le l.nke .Telba Rupar. v stai-21 itcL Ija je. da -zopet oživi Zveza .Tugo-Po onem koncertu ni bil predložen j slovanskih Pevskih Društev in za-nobeu račun in niso bili plačan i lite varno, naj se primerno kaznuje stroški tujini društvom, ki so za-jone, ki so zakrivili, da ni bil ra- 1 ožil a iz svojih slabih društvenih i čun predložen ter m blagajn. Mi smo se najbolj čudili *estnikov .sin i/. Most pri Ljubljani, je s svojim prijateljem, delavcem Francetom Frbancem, popival v gostilni "Pod lipo". Ker je ]>ostaJ Urbane kamlu nadležen, ga je Eržen, da prepreči prepir, prijateljsko izvabil iz gostilne. V zahvalo pa se je Frbane zakadil v njega, ga podrl na tla in ga potem še z nožem sunil v levo roko. Erženu so odpe- sponunu zaradi svojega znanegailjali takoj v vojaško bolnišnico, protinarodnega delovanja pred in kjer mu je službujoči zdravnik med vojno. Čudno je, da je mogel nudil prvo pomoč, dobiti potno dovoljenje, ko delajo oblastva mnogokrat eelo narodno zavednim rojakom iz neodrešene domovine velike težkoče. Avto promet Maribor—Gornja Radgona. Avtomobilna družba Maribor— Gornja Radgona je otvorila dnevni promet na imenovani progi. Družba je imela dosedaj na razpolago tri avtomobile denarju, dobljenem na koncertu. Za hrvatsko pevsko društvo "Javor" Josip Novakovič, predsednik. Anton Paur, blagajnik. Nesreča; zločin ali kai? V nedeljo 20. febr. popoldne je odšel železniški uradniški pripravnik Anton Perko, doma iz Kranja, v večji družbi iz Maribora v Limbuš. Ker se od tedaj ni več vrnil v urad, so njegovi tovariši povprašali na njegovem stanovanju, kjer pa so izvedeli, da se še ni vrnil iz Limbuša. O dogod-nabavilajku sta bila obveščena tudi orožni--jška postaja v Limbušn in mariborsko policijsko ravnatelja vo. Čudno je, da družba Perkota sploh ni pogrešala. Xi izključeno, da se je Perkotu pripetila kaka nesreča ali pa kaj drugega. imr baje n;i vesti umor dveh ameriških častnikov. * m * Jugoslovanski kralj Aleksander bo imel na leto pol miljona dolarjev plače. Predsednik Združenih držav jih ima snmo p^tln sedemdeset- tisoč, pn j«- menda malo večji gospod kot.so balkanski kraljički. Tega ]V)1 miljona dolarjev bo vlada izsesala iz revnega jugoslovanskega naroda. Za izgovor imajo frazo: Fant je š" mlad. toda na starost se bo že unesel. Ali ga bo pn kaj nepričakovanega odneslo. Skoda, da je šel Miljondolarski fond jv> vodi. Kristan bi kralju gotovo rad plačal kar >.n dve leti vnaprej, da hi se mogel udobnejše greti v soincu njegovega veličanstva. " * * V Ameriki štedijo z dnevno inčjo. z nočno in duševno temo p,? Čimveč avtomobilov bo v Ameriki. tembolj bodo klobas«* j>o-eeni. # » » Xob"iia cerkev ni posebno kreditna. če ni nobenega čudeža v nji. V i.oki laški cerkvi imajo kri sv. Januarja, ki ob gotovih prilikah vre. Drugje imajo svetnike, ki zapirajo in odpirajo oči, po nekaterih cerkvah se delajo znamenja na s t on i. Na osmi cesti v New Torku imajo pa mero, ki ni nikdar polna .. . * * * Karlovo srce bodo poslali na Dunaj, ostalo truplo pa v Budimpešto. Karlovo srce ne spada na Dunaj. Kot poroča "Times", ni ob priliki njegove smrti zaplapolala na Dunaju niti ena črna zastava. Slagnalxmattaka Ustanovljena 1. 1898 KatnL 3febturfa Ink or do r lrana 1. 1900 1 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni *«M»neIkl Predsednik: BUDOLF PEHDAN, 93S E. 185tU Bt., CItveljUMi, a Podpredsednik: LOOI8 BALANT, Box 10« Pearl At*., ixtralm, O, Tajnik: JOSEPH PISFiSK. Ely, Mine. Blagajnik: GEO. L. BROZ^CH, Elj, Minn. Blagajnik neizpla£a?ib siurtula: JOQ N MOVERN, G"J4 31. 2nd W. Dulutb, Vrh oral sdraradk: Dr. JOS. V. QKAHEK, 843 E. Olilo street, N. 3., PUUbargh, Pa. Nadx^riiJ ewda ni mogla ničesar lko svi/jili besedah hočejo i»111: al;rt-n»i i o j.- nap«,i ila oba na - d-Nenu-i zvesti in d"l»ri državljani!" 'Jo- Cio^i iln.čar jc liil razjarjen Jugoslavije. <> vojvodinskih Nem-'1111 k.r ni hotel sprejeti cih, ki so popolnoma ločeni od|nM)0 .i<1 kom'no zabni- nemškega (.zemlja, bi se to niogl«. v obraz: "Sed.ij ne dobiš niti verovati. Dvomiti pa je, če >o prav vinarja. Ako ti ni prav. pa toži. , tako iskrena zatrjevanja spodnje-'»ogratejši. porušiva se!"' | štajerskih Nemcev. — Zdaj ]>a po- —- j roča beograjska "Politika"', da, |namera\a vlada razpustiti "Ku!-! turbuntl" iz nolitičnih razlogov. Najboljša razrešitev. Največji sovražnik družinskega : zadovoljstva je bolezen. Vsled te* ga ne smete čakati, da Iti bolezen t napredovala do napada. '"En pra- Pravo ] Šolstvo v Bosni in Hercegovini. 1 (>l» pričet ku tekočega šolskega] leta je bilo vpisanih v Bosni in j Hercegovini WMMJ0 Š«-Lskih otrok, voeasen siv jih reš, devet/ Vseh i iudskih š-l je 54S, in sic,.r j pravilo, vzeto ob času. jako zaš.'»-J- kontVsiionalV1 Pml i" boIiH-Hiaiol. držav le. Število Xast;,ne ^ kočljivo vprašanje; j katero zdravilo naj izl»ereino" —r Citajte sledeča pisma: "Mnrinet- ljudskih š«>l je ."iii macijonaluih. nih. ostale ]>a »< .učiteljskih moči znaša 12o'{. Filczofična fakulteta v Sarajevu. Iiosanska deželna vlada je pi"<>-i\ te. Wis.. 14. feb. Trinerjevo (it^n-. ko \'iiu> je izborno zdravilo. Vaš Chvalovskv. "Seveda je. naj- sila ]>r<»svetno ministrstvo, na.) boljše zdr;<\ilo zoper >lab tek. za-ustanovi v Sarajevu filozofično ta- pitje in druge želodčne nerede.*' '"Detroit. Mich. Štiri l«*ta snu uporabljal Trinerjevo Angelica .!edeči zanimivi d«-iro l»-k. ki seisistem. 4' Hakcrion. Pa.. 17. feb-je odigral v Zajjrebu: Xeki knr-t j ruarja. Preliladil sem se. in Tri-i je peljal skozi mesto v svojo vas nerjev .Mirile:* kašlja mi je po-21G k«r težek zvon Potoma .iejmagal. Priporočil sem {ra tudi ustavil pri gostibiiearju Sch«">n- j drugim ljudem in vedno je j o-ibuehnerju. ki je znan ]>o svoji i/- mngal. Vaš Nick Budida.majnar." redni moči. Razgovor je nanesel Iz teh pisem vam je razvidno, da kmalu na tež.o zvona, nakar je go-1 je najboljša razrešitev: ''Posku-stiluičar pripomnil, da ga kljul>;šaite naprej Trinerja". V:iš le-21G kg teže dvigne z dvema prsto-, karnar ali prodajalec zdravil, bili-liia. To je tudi storil. Ko pa je spu-jko dobi za v,is vsa Trinerjeva stil zvon, je ta počil. Kmet je na- zdravila. placate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE $10.00 CENEJE. Zaloga Je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Sežite takoj pe tej izvanretinl priliki. Criik dobite pri: Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Opomba: Tazite na ime "Columbia,, varstvena znamka. 5c>vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu S18.25, ali v petih letih $91.25 - zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95. $5. naloženih pred 10. aprilom na naš / 'Special Interest Account" tekom eatga leta 4%, bo prineslo $—.20. $ 50. naloženih pred 10. aprilom bo prineslo $ 2. na leto. $ 100. naloženih pred 10. aprilom ho prineslo $ 4. na leto. $ 500. naloženih pred 10. cpriJoifi. bo prineslo $ 20. na leto. $1000. naloženih pred 10. aprilom bo piineslo $ 40. na let«. $5000. naloženih pred 10. aprilom bo prineslo $200. na leto. Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite i. vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljfte jih po pošti. GlavM zastopstvu: JADRANSKE BANKE Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, Ne« York, N. Y. GLA& XARODAv S, APR, Vladimir Levstik: GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. I (Nadaljevanje.) XIII. Ali Tom-fi n L Snejr j*1 skopne*. obentiee so odcvele, njive so po-j;.n»\ oresnje stoje na brejreli ikor beli oblaki, v hribu se razora mlado zelenje iz m od borov-v in smrek, ne da bi se gad pri-i/al domov. Zina mu piše. <»n ne nji; tako s«* /ve 11a Kasteb'e-m, kaj pričenja in k^ko se mu bo več napoti njuni sreči? Mnog»*[sebi. kakor v davnih, davnih je storila v svojem življenju, in j dneh. . . več je dobrega nego slabega v me*. — Moj Joža ! — Čaka jo doma: toda vse priča, da se je zato pm-[komaj dobro jutro mu je voščila dala nekomu, ki sedi zdaj razko-jv naglici. račen za mir.o in trka: plačaj ra-1 Skoraj srečna stopi v hišo, dišeč čun! po rosni travi. Smehljaje gledajo dekle gospo: take je ne pomnijo, kar jo bil Mrkunov pri nji. di. Irk 'inagi — Zemljo ali gade! — je šepetal izprva; zdaj je usmiljenejŠi pa J dostavlja skrivnostno; — Ali se-» j be. Kastelka. . . I In tako bo; kakorkoli obrača. I ' .najboljše je. da plača s seboj, raji:" j ogoljufati se kupec ne da. None. ona nima otrok; ta jrrnnt ima. i i<" drugega, prav nič. Njemu po. streže .nato se zlekne počivat; tako je sklenjeno in zapečateno, tako bodi. Ca bi vsaj mtswc: nazaanje j*-1 -_ , . ... . , _ J J i no imela toliko posla, proden za-pleme in Toneta so|f. f nji Rti k or 0 se je. da je bila rana ,ja, nego jo prvič sporočil; ko Zinka na Sveti dan odpirala L;ovo pismo, /travniki še niso; „,iv,„ - 1 . , trudna je |Hi, ;ili ostane »v. < elite* se j« 1____- kla doly • ra»*^o žil. poslali v zdravilišče, di okreva ' dodobra. L oh ko bi bil prišel domov; ali zdi se, da ga je od v ra rain Zina, ki s«* j- bala zlih pttslodic v težkem ozračju na Kastolčevem. Kosenoje so ga dali vežbat novince; njegova pismu so po malem usehnila, dekle ga ne omenja, in vdova .)<• vesela, da molči o njem. Firezskrbno jAa postaja, odkar »umi. da jV pozabila sinova. FCo-maj ju še vidi z duhom; njiju nie-gleni postavi bledite na daljnem obror.Mi ter se raztapljate v mrez-izrazen «lim, ki hlapi na strA-ni in kmalu ne bo več obujal spo minov. Takrat si oddahne gospa: neha ji biti pri srcu kakor groba v-• i ki se nt- upa dotekni*i ničeaar i aren lastnih gnojnih ran. lu kakor bi s*- hotela prepričali da nuna več svoje lastne duše na svetu, živi samo še gruntu, misli zgolj nanj. čuti le njegovo ze-J » in glad. Bliža so čas. ko ne bo \<č tunela človeške besede; vsa.* dozdeva tako. V tej vdnno-nekaj slastno hotljivega ka-ohjemih grešne 5?ono. ki je enkrat za vselej zavrgla kes ln vest, zadavila spomin na moža ln < roko ter se oklenila ljubimca t vs mi nenasitnimi udi. Toda kakor se zdrzne prešnstniea sred* noči ter otrpne v temni tegobi. I »zna tudi vdova tronntja. ko je niti mastna grnda ne vedeli in zj''bi jejo njene ustnice v brezup r.em: čemu T Ali ti dvomi jo motijo malo. kdaj in minejo naglo: težko je letos gledati polja in misliti še na Kaj razen njih; rdi se. da je zemlja odprla skrivnostne shrambe lor se nakitila z lišpom, ki pra n-nosila tisoč let. V rjavi prsti, v ronsih črtah njiv. v vsaki mladf tiaviei. v deviškosvetlein zelenju drevesnih vej, v šumenju gozdov iti j »otočkov, v trepetanju čistega ziaka in bleščan.iu oblačkov vf-soko v njegovi globini je toliko hrepenenja, kakor da svet umira in sanja v zadnji uri ves svoj sijaj. Morda se bliža še hujši čas in hoče okrutna Vsema t i poslednjih razodel i blagor življenja." Na milijone jih je zapisanih smrti; naj se nagledajo zemlje božje, r.aj so zaljubijo vanjo, da jim bo težje slovo. . . Opojno je dihati zdaj; človek hodi kakor v nep|estnni pijano sti. Vsa živa in mrtva okolica je polna močnih sil. ki te presinjajo s svojimi valovi, kolikorkrat se jih dotakneš. Kaj je obsedlo ljudi, da umirajo v taki pomladi* Nikoli, nikoli ni bilo tako dobro živeti na svetu! — To postorim, ono opravim, našteva Kastelka v mislih. _ Mt d tem bo vojna končana, in starka leže sanjat pod zeleno rušo. umakne se mladim ljudem. Da bi vsaj umrla pozimi, ali da bi zavo-sili okno, kadar se bom spravljala odtod: hudo je odhajati, če vidiš pred nosom najlepši paradiž — in tam, kaj je tam. pa vendar no veš. Prvič je negotovo, kam posa-de Kastelko. v nebesa ali v pekel ■ nekoliko je zaslužila oboje. Tn drugič pa — kdo ve. ali je sploh še kaj razen te zapeljiv« zemlje. T'mreš in padeš v temo, kjer sebe ne vidiš, v tihoto. kjer svojega glasu ne slišiš, v pokoj, kjer zase ne veš. Vdovi se toži po takem mirit; toda njeno srce ima v_zemlji milijon korenin. — Ali ne bi bilo lepše, da so vzdrami svet iz krvavih sanj in združimo vsi. kar nas je ostalo v tem zemeljskem rriju? Poznam ženo. ki bi imela takrat spet dvoje sinov. Danes na primer se vrača s ??ev-škega hriba ; na vse zgodaj je krenila gori. da vitli, ali so posekali tiste smreko. Meseci minejo, preden se los osuši, p'.tem bomo 7.a~ g:di. tesali in popravljali pode v kašči in nn skednjih. To mora videti na lastne oči; dokler ni vse urejeno, sam Bog ne daj! Še umreti ne utegne! In kdo l»i mogel premišljati štiri poslednje reč i. kadar stopa med njivami? — To bo žita. — računa gospn. -- samo če vrag toče no pošl je alf pn suše. recimo. . . Kaj neki store na vojni, kadar pridejo do take zrele zlate njive: ali je mogoče, da planejo vanjo in jo pomandra-.1" V Rogokletstvo. . . In ljudje ležt mrtvi, na kupe, na tisoče; vse to zakopjlejo tam. iž njiv narode grobove. . . Mari ne bi bilo lepše, da bi zravnali tla in bi raste! kruh na rdeče pognojer.I zemlji? Tako 1)1 se jim vsaj dramila vest. ko bi jra jedli. Zagleda se v duhu. kako seje pšenico na .Toževi gondii: visoko, visoko raste, od krvi je klasje ko storži in zrnje ko lešnik deTioTo: zaliva jo. vsako bilko posebej. In trga klas na klas: iz klasja lušči zin;e. ir. zrnja melje moko. iz moko noče kruh. bel kakor hostlja, in ko ga uživa, čuti zopet njeera vi XIV. . Toda pred vrati izbe začuti gosta : voha ga kakor zver pogubo. Mogoče je daear? Nemara Žagar, ki «_ra je naročila? Galjot? Obraz se ji zmrači. Nihče ne zna vstopiti kakor o-F.a: komaj je položila roko nn k'juko. ze stoji sreni sobe. Ni zmotila, za mizo sedi človek. Vojak je. oficir, mlad. bled in povrhu ožgan — opaža irospa zaporedoma. Naočnike nosi. v obraz ji jo znan; smehlja se. žalostno in veselo hkrati. . , — Tone! — krikne Kastelka in odskoči k peči. dlani od sobo. kakor bi se branila prikazni. — Tone; — ponavlja zamolklo ter si zakrije obraz. — Mati! — flad je planil kvišku. k nji. z razprostrtimi rokami. -- Ali me niste spoznali! Mati! . . Ka j vam je? — Blazni! — mu šine po glavi in strah . januarja se je na- rodil slovenskemu pesniku in skladatelju Miroslavu Vilhar ju. ki mu je hvaležni narod postavil v Postojni lep spominek, sin Fra-njo. Takrat je živela Vilhar jeva obitelj na graščini v Senožečah. Kmalu se je preselila na Kaleč pri Postojni (v bližino Knežaka). Pesnik Fran Levstik je bil nekaj časa'vzgojitelj Franov. In tako ni čudno, da se je pesnikov sin in pesnikov gojenec v svoji mladosti posvečal pesništvu. Leta 1871 je izdal v Trstu pod psevdonimom Prostin pesniško zbirko ter je sodeloval v Stritarjevem '"Zvonu". Toda oče je določil sina za železniškega uradnika; vedel je pač iz lastnih izkušenj, da sama umetnost človeka v Slovencih ne more živiti. Tako je postal Fran Vilhar po dovršenih srednješolskih ukih železniški uradnik. Toda hitro je opustil poklic, ki pesi: iški duši nikakor ni prijal. odšel na praški konserva torij ter postal učitelj glasbe. Težko je živel , saj skladatelj in glasbenik v tisti dobi ni imel posebnega ugleda. Deloval je po raznih hrvatskih in dalmatinskih mestih kot "kapel-nik in zborovodja ter dospel leta 1891 končno v Zagreb. Tu jo bil in je še danes učitelj petja, organist in vodja zbora v Markovi cerkvi. Kot skladatelj je Fran S. Vilhar pravi Jugoslovan: ko ni še nihče resno mislil na. edinstvo treh jugoslovanskih plemen, je Fran Vilhar že komponiral prekrasne solospeve, moške in mešane zbore po slovenskih, hrvatskih in srbskih besedilih. Neštevilno je njegovih skladb, premnogo jih je penarodelo in dolga desetletja so bile Vilharjeve skladbe najsi jaj-nejše točke po vseh jugoslovanskih deželah. Ljubljanska Olasbe-na Matica je izdala več zvezkov njegovih samospevov in zborovskih skladb, ki se prepevajo še dandanes. "Mornar*'. "Nezakonska mati". "Lnnica". t4Ne dajmo s«"! "Po jezeru". "Slovenec. Srb. Hrvat** in dr. so pesmi, ki so prava narodna last. Samospevov je napisal 41. mešanih zborov okoli moških zborov okoli 120. klavir, skladb IS, orkestralnih skladb 22 te.r o-per in operet 4.Okoli :100 del je napisal, tako da je Fran S. Vilhar po Tv. jZajcu najplodovitejši jugoslovanski skladatelj. Tz narodnih pesmi je črpal Inspiracije in vedno je tudi njegova pesem po duhu in čustvu narodna. Glavna moč njegova leži v moškili zborih: "Na vrelu Bosne". "Rasti rasti. . "ffuslam". "Na Ozlju gradu", "Svačie". "Jadranski zvnei". itd. so večno sveže in efektne koncertne točke. Opereti je zložil dve ; "Fstaške nevolje" in "Gja Pokondirevie-ka". a opere tri: "Smiljana'* (ki se je pela tudi v Ljubljani), — "Ivanjska kraljica" in "Lopnd-ska sirotica". Vse so peli opeto-vj.no na raznih odrih. Za svoje velike zasluge za jugoslovansko glasbeno umetnost sta tra odlikovala bivši črnogorski kralj, pokojni Nikola in leta 1920 kralj Aleksander jugoslovanski. Največje odlikovanje pa mu je izredna ljubezen in spoštovn nje jugoslovanskih peveev in pevk ter jugoslovanskega naroda. Po sodbi Sind Hosaina, narodnega indijskega vodftelja, prinese sedanja pasivna rezistenca protf b-itskim vladarjem^triumf indijskim nacionalistom. Tako je Hos-sain govoril pred Narodno lisro ra ljudsko vlado: "Indijsko ljudstvo ni bilo še nikdar potisnjeno v položaj navadnepra industrijal-nega stroja." je reke! Hossain. "kajti ljudstvo se upira indnsu-ij-skemu izkoriščanju. Svobodna Tn-dija bo spoštovala človeško življenje in bo služila človeštvu. —-Cianghi je nasproten vsaki družabni organizaciji, v kateri se sma tra stroj za nekaj več kot človek, ali v katerem postane industrijska suženj, tako da .je v njemu ubito duševno življenje." Angleži so v minulih mesecih zaprli na tisoče zdravnikov, odvetnikov trgovcev, učiteljev in dru»rih ljudi, ki so sn-u-iovali v nacionalističnem »ribanji:, ker so upali, da s takim počet jem zatro nacionalistično gibanje. Pasivna, rezistenca je zadnje sredstvo, ki se ga poslužuje indijske* ljudstvo proti Ancrležem. — Ljudstvo je odpovedalo pokorščino postavam, ki so jih napravili Angleži in ravno tako tudi plačevanje davkov. Zapiranj:' voditeljev ni pomagftlo, kajti na tisT-ot* Indijcev je pripravljenih, tla trro-«lo v ječo. Oandhi je razglasil, da je angleško vladanje nemoralnost. ki se ne sme dalje troti v Indiji. Indijci so bojkotirali tudi brloge, v katerih se prodaja onij in kateri so odprti z dovoljenjem Angležev. Takih brlotrov je okoli dose?-t'soč. Hossain obtožuje, d airna taka angleška taktika namen z opt-jem demoralizirati ljudstvo. Can dhi st* jn izrekel, da morajo izirl-nit", her.nieo. v l>terih se prodaja opij. Pozor, potniki! Potniki, ki prihajajo v New York, kaj lahko postanejo žrtev raznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz vlaka, ga obsujejo taki agenti in vsi k hoče vzeti s seboj. Ako potnik reče, da je namenjen k nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik šole spozna, da ui prišel na pravo mesto. I V ima pri nas že aro in agentu t«> }><»ve. mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju ?>i nas agent seveda moral o t,.in obvestiti. da mu povrnemo izplačano aro; .toda tega ne stori. Kako -si tedaj Tak agent povrne rak izdatek Potnik mu ga plača na ta ali oni način in najve" denarja. Takih -lučajev je bilo zadnje 4 jmoMN-e že •"><>. Potmki so prišli v | Ww Y«»rk v namenu, da gredo i k nam. pa -.o bili zapeljani v dru-iio pisarno. Agent jim je aro. ka-stvar so našli jtero so nam poslali.-povrnil, pa j;h pred kratkim v Anzio, v rimski ; j,. n;i drug način p reva ril t<«: mik bo gotovo pričakoval se je vrinilo vsako drugo lefo '11;t ptlritaj; za februarjem.. Na temelju tega j sistema je imelo leto povprečno 3fifi dni in pol. To je imela seveda za posledico veliko zmešnjavo in kolegij svečenikov je imel pravico intervenirati in popraviti koledar, kadarkoli se mu je zdelo primerno Zastopniki in sicer s tem, da je Izpustil inter-calarni mesec. Ker r>n je storil ' Frank Sakser State Bank. Zastopniki 'Clas Naroda" kateri so jHH.Mašeeni iK»l»irati naročnino za ilev-uik "(ilas Naroda". \s:,k za>toi»uik i/-•».'»<): (Jugoslovanski S. New York.) — generalnega poštarja družen i h dr i dovno delo slavnemu" matematiku C štiri mesece š-joo; eetrt let, žav je izdal naredbo. ki bo gotovo,^ aRtronomu Svoj ko- 1^1.50. zanimala zlasti one nase rojake, . , . , .... . , A I „ . .. . _ , . . , , . ,. „ , . , v . leuar je temehil na. solneno leto San Francisco, tal.: .laktih I.au>in. kateri so imeli žalostne izkusn]e 1 tri neverjetna sramota? Sramota za vojake same. še veliko večja pa za one ki tako postopanje trpe! Pri vojakih tudi molijo, kakor je povedal poslanec Brodar. To bf bilo prav lepo. Ampak od naših fantov zahtevajo srbski Očenaš, kt ga seveda nihče ne zna. In če slo-venski fantje pravijo, da srbskega Očenaša ne znajo, kaj jim od-govarjajo Da bodo sol venski jezik itak v kratkem " izbaenili** in se nazi^ali samo Srbe! Zanimivo je tudi poglavje o notranjih sovražnikih'', o katerih pripovedujejo srbski oficirji našhii slovenskim vojakom. — Notranji sovražniki so Radič in — pop*' dr Korošec — tako se glasi vojaški pouk. Tako govore oficirji, ki jih plačujemo pretežno mi, Hrvatje in Slovenci! Ali je to demokratska lumparija ali ni?! Božanstven pa je bil prizor, ko jo poslanec Brodar omenil zadnjo mobilizacijo, ki je. kakor znano, izpadla precej nesrečno, ali kakor je rekel poslanec Brodar, "sramotno in žalostno". Takrat se je \zd.ignil demokrat Secerov in rekel: "Za vas, ki niste prišli!" —. Poslanec Brodar je mirno odgovoril. da je bolje o tem molčati. Nimamo pa razloga mi, da ne hi odgovorili temu gospodu: Povejte nam vi, demokratski gospod, koliko procentov vojnih obveznikov se je odzvalo svoji dolžnost* v Srbiji? Ali jih je bilo nad Id procentov? Tn ali niso ustavili mo. bPizacije zaradi nekih'velikih nepravilnosti. ki jih gospod Sece-1 Instink tobvladuje tudi človeka. Lakota v ruskih okrajih, s pismi, poslanimi njim na naslov kakega prijatelja, štaeunarja, — Loto 46 Prad Kr.*tom_. ko je bil j boarding bosa itd. Dostikrat se dogaja, da ostanejo ta pisma celo vernost pri dotičnikih in se tudi velikokrat izgubijo. Poštna uprava je sedaj priporočila vsem poštarjem, naj pazijo na pisma za tujerodee, ki se na-kupičijo v štae-.nali, agencijah, klubih in d mg i h prosto rdi. kjer leže dolgo časa. — Mnogi tujci, — pravi namestnik generalnega poštarja v svo ji naredhi — si daje pošiljati svoja pisma na stan kakega svo jega sorojaka. pričakujoč, da bodo ta pisma čakala več. ali manj določen T-as. Dognalo se je. da se ta pisma držijo od dveh tednov celo do enega leta v pričakovanju, da se bo naslovijenec oglasu. — Poštarji naj takoj uredijo, da se prepreči nepravilno drža nje pisem te vrste. I len ver, t'o!o.: Frank Skrahee. .. 'Pueblo, Col«.: Peter Culij;, .] Spomin so izgubili. V neki francoski blaziiiei je že tretje leto šest vojakov, ki sto se vrnili iz nemškega ujetništva blazni. Niti eden izmed njih ne ve. ne kako se piše, ne kje je doma. Zdravniki so poizkutšali vse mo goče, da bi vrnili ubogim žrtvam vojne spomin, toda brez uspeha. Sedaj so fotografirali vseh šest vojakov, da bodo njih slike priobčili listi, ker se bo na ta način morebiti vendarle dognalo, kdo so nesrečne žrtve vojne. Najbolj mučno pa je, da nas tepe-Toda kdo pravi, da potem nm jo in klofutajo, Čeravno smo 2e rov gotovo dobro pozna, ki jih pa niso zagrešili niti slovenski fantje niti slovenski generali, ampak . . . hm. kaj pravite, gospod demokrat Šecerov? .Tako žalostno vlogo pa so igrali med govorom poslanca Brodar-ja slovenski demokratje :n samo-sto.fneži. O enih in drugih bodo rekli in morajo reči srbski ljudje: To so petolizniki — da ne rečemo kaj hujšega. Sramota je za nas. da imamo ljudi med seboj, ki ne vedo, kaj pomeni beseda- mož! ('«Slovenec".) Dl\ Bernard Hart je tekom ne-kepa predavanja v Londonu opozoril na dejstvo, da vodi človeka prav tako kot žival instinkt alt nagon in da sta razum in intell gc-nea le vodnika in orožje v ro lcah instinktivnih sil. Plemenski nagon ali instinkt je bil eden na} bolj mogočnih v človeškem duhu ter je brez dvoma odgovoren za pretežni del našega obnašanja. Nagon, ki spravlja ljudi v skupine, pa je glavni vir sedanje konvencije ali načina odnoSajev med ljudmi. _ _ _ Wlf Novi izumi na polju elektromag-netov. mesto na lunino leto. lohu Germ, in trunk .lauesli. uveljavljen novi koledar, se je Salida, Colo.: Louis Costello. imenovalo annus con fusion is fie-'Indianapolis. Ind.: Alois Uudman. to zmešnjave), ker je bilo treba <',u,,on' . . . _ ...... (Aurora. III.: J. \erbic. nriniti devetdeset posebnih dni. K hi rag o, 111.: Joseph lilish in .To«. --— j Beveič. • , Juliet, 111.: Fr. Bambič, .T«>hn Za let.1. Jjscoutali, Hi.: Frank Augustin. North Chicago, 111.: Anton K obal in Matii Ogrin. ____Springfield, 111.: Matija Barborieh. jWaukegau, 111.: Frank Petkovšek. Pred kratkim je vprizoril pred- Franklin, Kans. in okolico: Jolm sednik nemškega Rdtnjega križa.) pnvš. profesor. Muehlens, ekspedieijo v^vitzmiller, >Id.: I r. Vodopivec. Rusijo. Preiskal je okraje, ki so ;S;,l,ish"1-m' MiTniu: TF™nff Is™*' , : . , . . - , iElv, Minn.: Jos. J. 1'eshel. vsled lakote najbolj prizadeti. — jvvcIeth< Minn.: Louis Govže. Sestavil je poročilo, ob katerem I jjjbert, Minn.: Louis Vesel. se morajo človeku jeziti lasje. Del Nibbing. Minn.: John Povše. t po-;, poročil^ se "lasi- _ \'sak ! »Jrginia. Minn.: Frank Hrovatich. dan umre na tisoče Rusov vsled Louis, Mo.: Mike Cirabrian .Fast Helena, Mont.: Ir. Ilrella. Znano je, da sloni elektrotehnika naših dni na vzajemnem delovanju elektrike in magnetizma. Če denemo kos železa v kak krog. v katerega Je napeljan električni tok, postane železo magnotično. to je ono privlači drugo železo. Narobe nastane električni tok, če denemo magnet v krog. ki je orno-tan z žico. Na tem načelu sloni vsa današnja elektrotehnika, vsi telefoni, brzojavi, električni zvonci itd. Le ena neugodnost je prt t'*m. Železo ostane namreč kratko dobo magnotično tudi potem, ko nanj ne deluje vee električni tok. Ta nedostatek sta odpravila Danca -Tonsen in Rabek, ki sta iznašla posebno vrsto kamenja, k! ga s sijajnim uspehom uporabljata namesto železa in ki izgubi takoj magnetičnost, ko tok preneha. ^ Tako so na temelju njunega Izuma izdelali aparat za brezžični brzojav, s ka,terim je mogoče odtisniti v eni minuti dvatisoč besed. in sicer nad vse jasno in kl juh veliki hitrosti, s katero se odtis-kavajo besede. Brez dvoma je', da bo povzročilo to odkritje velikanske posledice glede nadaljnega razvoja elektrotehnike. lakote. Ob cesti je truplo poleg K|oin Mont/. ^^ Zobec< trupla. Borba za hrano je nekaj (,0wanda, N. Y.s Kari Stemisha. strašnega. Znani so mi slučaji, ko Little Falls. N. Y.: Frank Masle. so mi slučaji, ko so matere po jed- liarberton. O,: A. Okolish. le svoje mrtve otroke. Ljudoži-st- Cleveland. O.: Janko Plehko, Jakob , .. , ...' , ^ Resni k in Chas. Karlinger. vo je v prizadetih krajdi splošno Collimvoodt 0 . Math Slapnik. razvita navada. Ljudje ne morejo ;L«rain. O.: JLouIs Palant in J. Krnnfie. več zauživati kruha iz žaganja. iNiles, O.: Frank Kogovšek. Načelnik nemškega Rdečega kri iVoungstovvmv, O.: Anton Kikelj. 2a ravi nadalje, da jo treba takot!A,nbridKe' Pa-: Frank JakSo- X* t- " i i •. . lEessemer. Pa.: Louis TTrihar. pomagati. \ saka zakasnitev bo ,, ,, „ . . 1 v Itroughton, Pa.: Anton Ipavec. razmere le poslabšala. Kolera tn B„rdine, Pa.: .Tolm Demsliar. tifus se širita. Kdor ni videl na iConemaugh, Pa.: J. Brezovt« in Vid svoje lastne oci te strahovite ne- j Rovanšek. sreče, si je ne more predstavljati. [Claridge, Pa.: Anton Kozoglav in A.. __f Jerina. Dunlo, Pa.: Atnon Osliabon. Export, Pa.: Louis Supancič. Vsled pomanjkanja mesa so začeli jesti na Dunaju ^ane, •'orest City. Pa.: Math Kamin. Farrell. Pa.: Jerry Okorn. t,- i • ■ iii t- I Imperial, Pa.: Valentin Peternel. ki se prodajajo na debelo. EnalC:r(ienslnirg< Pa.: Frank Novak vrana velja 30 avstrijskih kron. Ifwin> Pa.: Mike Pavšek. Johnstown, Pa.: John Polano. ADVEBTižEMENTS. DR. RICH TE RS "PAIN- . PELK DC3RO ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DO-LARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA. Preženite nadležne bolečine s pristnim Pain-Expetlerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvornlSkl znamki Sidro*," 35 In 70 centov v lekarnah ali pri, F. AD, RICHTER 4, CO. 104-114 S. 4th St, Brooklyn, N, V. I uzerne, Pa.: Anton Osolnik. Moydell. Pa.: Anton Malovrh. .Manor. Pa.: Frank DetnsTiar. Moon Run. Pa.: Frank Maček, Frank PodmiJSek. Pittsburgh, Pa.: U. Jat ob teh, Z. Jnk- slif*. v'ar. Arh'in Itr. Magister. Ralphton. Pa.: Martin Koroshetz. Hfading, Pa.: J. Pezilirr. Corkwood, Pa.: A. Hoohevar. Steelton. Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. in okolico: Frank 1 Sehifrer, West Newton, Pa.: Joseph .Tovan. WTiite Valley. Pa.: Jurij Previč. WHoek, Pa.: ,T. Peternel. CoKeton, W. Va.: Frank Korian. Milwaukee, Wis.: .Tos. Tratntk. Sheboygan. Wis.: H, Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rot-k Springs, Wyo.: Lnnis Taneha* in A. Jnstin. Poleg gori navedenih so pooblaščeni .pobirati naročnino tudi v Ki tajniki J. S. K. J. GLAS NATtODA, ATO. 1922 FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. Spi**] Emil« Gaboriam, Zt "GIftt Narod*" prcvtl O. P. Še nikdar pit j« niso eitali ljudje tega list-a s tiikiiu zanimanjem kot ravno se^laj. Ker je skušal vsakdo biti boljše, informiran kot njegov sosed, je več poslopačev prevzelo nalogo, da opazujejo prijatelje Boaskoiana. Svoje dni so preževeli ljudje s tem, da so skušali izvedeti. Kaj p«1 vrši v hiši de Šandoreja. Xa ta način se je zgodilo, da je bila na vesčer obiska Dionizije pri Žaku cesta polna radovednežev. Ob enajsti uri so videli Šandoreja in dr. Sejnboja. kako sta sedla v kočij j ter se odpeljala. — Kam pae gresta 1 — so se vpraševali ljudje. Sledili so kočiji Ol z. gospoda sta se peljala na postajo. Dobila sta brzojavko ter pričakovala inmatka markize in Foltrata. a v tem .slivaju v spremstvu slarega markija. (Xadalif-vanje.) Enoindvajscto poglavje. — Ali ste culi novicof — Xo. kaj T.i je? — Iiioni/.'.ia de išandore j«» obiskala Boaskorana v ječi. — Ali t«» mogoče? — Da, d\ajs».'t ljudi" jo jr vid«-Jo. ko se je vračala od tam, naslanjajoča se na starejšo gospodieno l^svarand. Sla je noter deset minut po tiesetib ler ni prišla ven preje kot ob četrt na štiri. — Ali je mlada ženska blama? — In te»a, — kaj mislite o teti! — Prav tako Ma/na mora bili kot n jena nečakinja. — i o goaj andore f — .Moral je izgubili vso pamet, da je dovolil tak škandal. Pa *n.j d<>bro ve-itf «?taii o«~-c in teti niso imeli nikdar nobene druge volj«' kot ono Dioniiije. — Lepa vzgoja! -- In lepi sad o > i t;.ke vzir ».;«■. Po takem škandalu ne bo nikdar več nobenega n>oži;eg«, l i bi ime! pogum poročiti se z njo. Taki so bili komentarji gb*d r obiska Dionicije pri Žaku, kakorliitro je in«'s:t. i/ve.Ji io /anj. ženske iz boljše "družbe" niso vede-1*-T kaj naj po-"no. J^jmlj* so namreč izvanredno krepostni v Sovter 1* r zahteva j« vs!» d tt*ir;i zase pravii o, d.-t mt zelo strogi v svojih sod-•ab. Nobenega jx»piivt.t ne jo «»le*le tega. kar s«' spodobi ali ne spodobi. Človek, JJ se postav« jw> robu javnemu mnenju, je izgubljen. Javno mnenje pa je bilo odločno proti Žak de Iioaskoranti. Bil je na tleli in vsakdo je bil pripravljen dati mu brco. — Ali se bo i/.molal iz tega/ Ta problem, >■ kal.rfin se h< razpravljalo dan za dnem v "literarnem klubu*', je izzval eele hudournike zgovornosti, strašnih razprav in eelo dva huda >pora, ko jih eden se je končal z dvobojem. Nikdo pa ni več vpraševal: — Ali je nedolžen? Zgovornos' dr. S»*jnbo-ja, upliv šenešala in prekanjene spletke Mešitieta, vse to se je izjalovilo. — Kaka zanimiva obravnava bo to, — so rekli ljudje, ki bi nad vse radi veddi. kdo bo predsedujoči sodnik, da ga naprosijo za vstopnice k obravnavi. Dan za dnrm je postajalo zanimanje globlje. Vsakdo yz hotel vedeti, kaj se vrši in kako se razvija cela zadeva. Vsi so videli v odsotnosti markija de Boaskorana nadaljni doka/ Žakovf krivde. Doiga navzočnost gospoda Folgat je tudi ustvarila precej začudenja. Njegova skrajna reserviranost, katero se je pripisovalo prevelikemu ponosu, ga je napravila splošno nepriljubljenim. Ljudje -o rekli: — (jotovo ne more imeti dosti dela v Parizu, ko lahko preživi eele mesece tukaj \ Sovter. 1'rednik lista "Neodvisni" je seveda našel v zadevi pravcato „ . ... zlato majno za svoj list. Pozabil je na svoj stari spor z "Nepristran- ^^iTJl^l^rl^fr^^r skim Žuvn; lom", ki ga je dolžil lonapartizma in na kar je odgovoril s tem. da. j- imenoval urednika onega lista komunista. Vsaki dan je objavil posebna Kolono, pod zaglavljem: — Zadeva de Boaskorana. Pisal je: — - Zdrav jt grofa K., mesto iia bi se izboljšalo, postilja vedno 'slabše in slabše Takoj l-o je prišel v Sovter, je včasih vstal. Sedaj ]h> komaj kedaj za f.ust i svojo ]>op-.»nava ljudi, s katerimi ima opravka. Kljub temu pa ga ne ;akbpajo. Kiotak je kot uboga žival, ki je izgubila svojega gospodarja in /nlovtno se i/prehaja po dvoriščih in vrtovih Ixflniee. I*r. !;i se je prejt* živahno zanimal zanj. ga sedaj komaj kedaj vidi. — Ob - »tovern časi: se je domnevalo, da bo K. pozvan, da pri-■ a pred nor ,to. '/ avtoritativne strani pa smo bili obveščeni, da se Razmere v Avstriji. Nova Avstrija, koje prebivalstvo znaša le malo več kot šest milijonov. ima preveliko armado ta-kozvanih "intelektualnih delavcev ali "inteligenčnih profesionalcev", kakor jih imenujejo. Neznansko sle h položaj intelektualnih delavcev tudi ne stavlja vee znanstvenih študijev v tako zapeljivo in mikavno luč kot v preteklosti in mladi ljudje se vsled tega Na postajo sla prišla veliko prezgodaj. Lokalna železnica, ki vozi v Sovter, ni slavna radi svoje točnosti ter spomin j a še vedno na običaje kot so bili v navadi v starih časih pošte. Četrt ure po t J-?tevai° .bo1 j Praktičnih profesij. polnoči nt bil še signali.™ vlak. ki bi moral biti že dvajset minut ?+im,;HzlJe Postajajo prazne in .. ....... . , * , ,, številne razrede je bilo treba vsled na postaji. Vse je odo tiho in zapuščeno. Skozi okno je bilo lahko „ - __ . . _...... . .. _ J I tega odpraviti. Na drugi strani videti postajenačelnika, ki je drcn.al v svoji naslonjači. Drugi uslužbenci pa so spali v čakalnici, iztegnjeni po klopeh. (Dalje prihodnjih.) Reka - žrtvovana. pa so postale strokovne šole prenapolnjene in število njih učencev se je pomnožilo za eno petino. Sole za izdelovanj ena debelo naraščajo hitrejše kot pa druge. — t'rarji. optiki in juvelirji imajo j sedaj več učencev kot kedaj po-voliti vlado, pokorno s fašisti zve- prej. a v tem jih celo prekašajo zanemu Rimu. Ta vlada naj bi po-j šole za rezanje Ln izdelovanje ob-tem proglasila spojitev reškega lek. Radi visokih j^lač se dečki da-teritorija Z Italijo, kar bi ta sew-{•1 i uee krojaške in čevljarske ohr-da morala sprejeti na znanje. iti in tudi brivska obrt izvaja svo-To je tista past. v katero hoče! jo privl.Vno silo. Peki pa so nstn- »i; KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo is New Torka, Belgrad, 6. marca. Odgovor ministra za zunanje zadeve, dr. Nineiča na interpelacijo glede fašistovskega puča na Keki daje mnogo misliti. T/ t eg aodgovora se namreč razvidi, da je italijanska vlada t. nj-i lastnim makiavelizmom skušala naše oficijelne kroge takoj potolažiti z izjavo, da ne obžaluje samo reških dogodkov, neiro da ho storila tudi vse. da obnovi stanje, Nineiča na interpelacijo glede re- i P"'voše»ti tako velikih množin že- Italija njeti belgrajslio vlado! Mi se zelo bojimo, da ne bi nasa | jli žalostno zanemarjeni. L°ta 1S2T so imeli na tisoče učencev ali vn- vlada italijanskim namenom hotel - „„ , . , _ ali nehote podlegla. V tem ozlnt!: ": a danes Jlh ima'10 nas vznemirja ravno odgovor o..|Ka*'tl D^iajeam si ne morejo več ki odgovarja rapallskeirm dogovoru. Vrhtega zdaj Razglaša, da po puču izvršenega dejanskega stanja na Reki ne pripozna, da je poverila varstvo italijanskih interesov svojemu upravniku Castel-l:ju in da bo priznala samo tako vlado, ki bo izšla iz ljudskega glasovanja. Italijanska vlada hoče rapallsko pogodbo lojalno izpolniti ter dosledno delati na to, da Reka, ostane neodvisna država kakor to predvideva pogodba. Mi imamo mnogo zelo tehtnih" vzrokov, da tej izjavi italijanske vlade ne verjamemo*. Obstojajo r.amreč zanesljivi dokazi za to. da y.o fašistovslci puč na Reki ni mo-g?l izvršiti brez sodelovanja italijanske vlade gli vsaj brez njene pasivne asistence. Da je opravnik italijanske vlade bil na svojem mestu in ne v Italiji, ko se je puč y iipravljal in izvršil (načrt je bil zamišljen že sredi meseca januarja). da je vsaj poveljnik italijanskih krajevni hčet, mesto da se med pučem ni ganil, energično jHisegel vmes. da so karahinjerjl škili dogodkov. V tem odgovoru j »nelj in peciva kot v prejšnjih ea-n am reč beremo, da gospod mini-j sili. Grajenje hiš je zanemarjeno ster razume, da so v preteklosti :„ to kljub pomanjkanju stano- hili dogodki, kateri so inoMl na- ____• • i- , ,* . ~ . . . T I vanj m sicer radi tega. k n- e "ra- se javno mnenje vznemiriti, dal n ■ . , v , Pa nimamo razloga, misliti, da 7>. | l',m "»^»J«! strašno drag. Tzde-se ti dogodki v bodočnosti po- lovalei rokavic nimajo več kot navijali. Mednarodni položaj o- učencev v tem mestu, kajti joka-beh držav, Italije in Jugoslav!je , ^ ice so postale luksus. katerega si m mnogovrstni obojestranski Interesi nam ne narekujejo samo smeri prijateljskih odnošajev. ne-go tudi prijateljsko sodelovanje v mnonrih. vprašanjih zunanje politike itd." ne more vsakdo privoščiti. Število tiskarjev se je v zadnjem eastr skrčilo na polovico. ADVERTISEMENTS. ta draniatičn: prizor n..jbrž ne bo zavi-šil. K. ne bo nastopil pred poroto. - f Jotovo sn morale biti '/Jave Kokoleja prst božje previdnosti. so govorili 'judje. ki drugače niso radi vrjeli v čudeže. Naslednjega dne je emlatil list gospoda tialpina. — Gospod G., odlični sodnik, se zelo slabo počuti, kar je po-vsem narava' po tako dolgi in važni preiskavi kot se je vršila pred obravnavo proti Boaskoranii. Izvedeli smo. da le čaka odloka sodišča. nakar bo prosil za dopust, katerega nanwrava preživeti nekje v Pirenejah. Nato pa je prišla vrsta na Ži-ka. — Gospo« Ž. de i; se boljše počuti v svoji ječi kot bi človek pričakoval. Sop lasno v direktnimi informacijami je njegovo zdravje izvrstno in tudi njegov duh očividno ni trpel. On čita dosti ter pre-> i vi del noči s pripravami na obrambo. Nato pa so prišla dan za dnem. krajša poročila. -— Ž. de B. ni več v samotni celici. * — Gospoda de P. je včeraj obiskala njegova mati. ' Konečno p"» se je glasilo: — V zadnjem trenutku smo izvedeli, da sta markiza B. in gospod F. odpotovala v Pariz. Naš pariški poročevalec nam piše, da bo dekret sodišča kioalu izdan. y ^ t A ^ k i y nostne organe governerja Zanelle. mesto da so s fašisti vred napadli \ ladno palačo, in da si kraljeva mornarica ni dala od fašistov zapleniti torpedovke, s katero so t? mesto obstreljevali — bi bil puP v par urah potlačen. ČV pa se Je vse to zgodilo proti volji rimske vlade, potem ima naša vlada pravico zahtevati, da se vladni organi ki so na ta način bodisi pasivno, bodisi aktivno pomagali puču. — kaznujejo, ker le na ta način ho Ivim dokazal, da on ni bil vpleten v revolucijo proti vladi neodvisne reške države. Nadalje eksistirajo točni podatki o tem, da je v ta puč vpleten bas opravnik italijanskega kraljestva na Reki. Castelli. ki se je zdaj vrnil na svoje mesto, da vzpostavi red ki se je bil ravno z p.;egovo pomočjo in vednostjo kr-š:l. C\> torej hoče rimska vlada re* rt d. ima tega gospoda nemudoma o Ipoklicati, pozvati na odgovornost in dognati, kakšne instrukcf-.le je on dobil od d'Annunzija, o katerem je s popolno sigurnostjo zur.no. da je tudi pri tem puču i-mel svoje prste vmes. Zdaj pa pridemo do najvažnejše in najbolj bistvene točke. litali-janska vlada izjavlja, da sedanje fašistovske diktature nad Reko ne priznava in da bo priznala samo tako vlado, ki bo izšla iz ljudskega glasovanja. To stališče odkriva vso brezmej r.o neodkritosrčnost, nelojalnost in zahrhtnost rimskega kabineta. Keško ljudstvo je izvolilo svojo neodvisno vlado in njenega šefa osebi Zanele in njegove stranke. Italijanska vlada nima torej storiti nič drugega, kot zakonito reško vlado zopet vzpostaviti. —-Naša vlada pa je dolžna to od Rima zahtevati. Nove volitve, na katere rimski kabinet namiguje, to jc ravno tisto, kar so ^učlsti nameravali. Oni so zakonito reško vlado strmoglavili zato. ker je leta italijanskim nameram bila na poti. ker je varovala neodvisnost reškega teritorija in hotela skleniti z Jugoslavijo trgovinski do-jrovor, ki bi bil v prid obema stran kama; fašisti so hoteli ustvarita nov položaj, da bi prebivalstvo pod njihovim terorjem izvolilo, oziroma bilo primorano zdaj iz- Ce bi se imel reški incident od J Rada bi izvedela za naslov moje- aquitania 11 aprlta Cherbourg HOMERIC 10 Jun. - — Cherbourg 8eydlitz 12 aprila — Bremen KROONLAND 10 jun. - — Cherbourg france 12 aprila — Havre NOORDAM 10 Jun. — Boulogne orduna 15 aprila — Hamburg AQUITANIA 13 Jun. - — Cherbourg rynoam 15 aprila — Boulogne PARIS 14 Junija — Havre america 15 aprila Cheroourg CHICAGO 15 jun. — Havre finland 22 aprila — Cherbourg ROTTERDAM 17 junija — Br u log ne HOMERIC 15 aprila Cherbourg MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg SAXONIA 18 aprila — Hamburg LAPLAND 17 Jun. - — Cherbourg PENN ISULA 20 aprila Cherbourg HUDSON 17 Jun. — Bremen OLYMPIC 22 aprila — Cherbourg CARONIA V Jun. - — Cherbourg potomac E2 aprila Cherbourg VANDYCK 17 iunija — Hamburg LA TOU RAIN E 22 aprila — Havre CARONIA 17 jun. — Hamburg mauretania cs aprila — Cherbourg SERENGARIA 20 Junija — Cherbourg ARABIC 25 aprila — Genoa MONGOLIA 21 jun. — Hamburg ARABIC 25 aprila — Genoa OLYMPIC 24 jun. — Cherbourg MANCHURIA 26 aprila H amburg LAFAYET7 E 24 Jun. — Havre hanover 26 aprila - Bremet ORBITA 24 Jun. — Cherbourg PARIS 26 aprila — Havre AMERICA 24 jun. — Bremen rochambeau 27 aprila — Havr- RYNDAM 24 Jun. — "Roulogne OROPESA 29 aprila — Hamburg FRANCE 28 jun. — Havre zeeland 29 aprila — Cherbouri MAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg n. AMSTERDAM 29 aprila Boulogne MINNEKAHDA TA jun. — Hamburg wONE STAR ST. 29 aprila — Cherbourg LA TOURAINE 29 Jun. — Havre AQUITANIA 2 maja Cherbourg HOMERIC 1 Julija — Cherbourg rr. paul 3 maja — Hamburg SAXONIA 1 julija — Hamburg la SAVOIE a maja Havn PR. MATOIKA 1 Julija — Bremen G. wash'GTON 6 maja Cherbourg ANTONIA 1 julija — Bremen HOMERIC 6 maja Cherbourg AQUITANIA 4 Julija — Cherbourg KROONLAND 6 maja — Cherbourg PARIS 5 julija — Havre NOORDAM 6 maja Boulogne ROCHAM BEAU 6 julija — Havre york 10 maja — Bremer FINLAND 1 Julija — Cherbourg PRANCE 10 maja — M»vr« MANCHURIA 5 Julija — Hamburg CHICAGO 11 maja — Havre ARABIC 8 Julija — Genoa LAPLAND 13 maja — Cherbour§ MAJESTIC S julija — Cherbourg orbita 13 maja — Cherbourg ORDUNA 8 julij? — Cherbourg OLYMPIC 13 maja Cherbourg LONE STAR ST. 8 Juiija — Cherbourg HUDSON 13 maja Cherbourg N. AMSTERDAM 8 julija — Boulogne rotterdam 13 maja Boulogne PRES. WILSON 8 Julija — Trst CARONIA 13 maja — Cherbourg OROPESA 10 jun. — Hamburg ANDANIA 13 maja — Cherbourg ST. PAUL 12 Julija — Hamburg MAURETANIA 16 maja — Cherbourg BFIRENGARI A 11 Julija — Cherbourg MONGOLIA 17 maja — Hamburg t/AU BAN 12 julija — Hamburg MAJESTIC zo maja — Cherbourg ZEELAND 12 Julija — Cherbourg ryndam 20 maja Boulogne OLYMPIC 15 julija — Cherbourg AMERICA 20 r.iaja — Cherbourg NOORDAM 15 julija — Boulogne PRES. wilson 20 maja — Trit LA SAVOIE 15 julija — Havre VESTRIS 20 maja H amburg G. WASH'GTON 15 julija — Cherbourg aquitania 23 maja — Cherbourg MAURETANIA 18 lulija — Cherbourg «=»ARIS 24 maja — Havre ARGENTINA 15 julija — Trst SAXONIA 2?« maja H amburg ANDANIA 22 jul.ja — Cherbourg LAFAYETTE 20 maja — Havre ROTTERDAM 22 Jul'Ja — Boulogne MANCHURIA 24 maja Hamburg HOMERIC 22 Julija — Cherbourg LA touraine 25 maja — Havre LAFAYETTE 22 julija — Havre ORDUNA 27 maja — Cherbourg OROPESA 22 julija — Hamburg ANTONIA 27 maja — Cherbourg HUDSON 22 Julija — Bremen N LAN D 27 maja — Cherbourg MONGOLIA 26 Julija — Hamburg PR. MATOIKA 27 maja — Cherbourg FRANCE 2G Julija — Havre "CRENGARIA 30 maja — Cr^i-bourt CARONIA 29 julija — Cherbourg MINNEKAHDA 31 maja H amburg MAJESTIC 29 J Jllja — Cherbourg FRANCE 31 maja — Havre RYNDAM 29 Julija — Boulogne POTOMAC 31 maja — Bremen VANDYCK 29 Juiija — Hamburg ROCHAMBEAU 1 j un. — Havre AMERICA 29 Julija — Cherbourg OLYMPIC 3 Junija Boulogne AQUITANIA 1 avg. — Cherbourg N. AMSTERDAM 3 juri. — Cherbourg PARIS 2 avg. — Havre OROPESA 9 junija - Ha—burp CRETIC 8 avg. — Genoa LONE STAR ST. 3 m a ja Hamburg BELVEDERE 10 avg. — Trst ZEELAND 6 junija Cherbourg LA SAVOIE 12 avg. — Havre MAURETANIA 6 jun. — Cherbourg LAFAYETTE 19 avg. — Havre ST. PAUL 7 junija — - Hamburg PARIS 23 avg. — Havre LA SAVOIE 10 Jun. — Havre PRES. WILoCN 26 avg. — Trst G. WASH'GTON 10 Jun. — Cherbourg ARABIC 29 avg. — Genoa ADVERTISEMENTS. naše stran? reševati v tem prav cu. ki naglasa, v prvi vrsti medsebojne interese, katere ravno Ita-' Hja gazi s tem. da že nad eno leto j ne izpolnjuje rapallskega dogovo-J ra- naglasa pa naše najodloč- i nejše vol je, da se temu slepomi-1 sen ju napravi konec — se bojimo, da bo tudi Reko s svoiim prtsta-niščepi zadela usoda Trsta. Ako ie tal co Ttnliji kakor naši vlad' resno na tem. da se vsaj zdaj u- JOHN SALMICII, neznanega na- ga strica JOSIPA ZAKRAJ-ŠEK. Pred enim letom je bival nekje v Coloradi, sedaj pa ne vem, kje se nahaja, ker sem izgubila naslov. Zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, naj ga mi naznani. aLi naj se pa sam oglasi Angeli Poje (roj. Zakrajšek). Box J 81. Robinson, Pa. (8-10—4) stvari io efektivne garancije v svr-ho točne izpolnitve rapallske pogodbe. potem se mora na Reki. dokler se tam ltonsolidira neodvisna \lada. ustanoviti italijansko - Ju-eo.'lo\-anski kondommij. da se prepreči vsako nadaljnji presene- j čenie. Italija nima po rapallskf. niti no kakršnikoli drugi meflna-'•odnj pocrodbi nravice igrati iz-lrljnčncra varuha mir-i in reda nr. Reki. tem m en j. ker je s svojo nelojalnostjo in perfidnostjo iz-subila na to tudi A-sak moralični naslov. Jugoslovanska ia^-nost. ne vidi druge možnosti, da se Rekf 1 Ja prilika, da se v miru konsolid'-l ra neoro to. da nrevzameio varnostno službo tudi naše čete in da se nn Reki polecr italijanskega pooblaščenca nastani tudi na.š. i Ako pn bi se od naše strani to ne zahWalo. bi morali to smatrati 70 dokaz, da sedanja naša vlada reško vnrašanje vodoma zanemar. «•». Ttaliv ne verjamemo prav ni«*, naši vladi pa ne mnogo več. ("Slovenec".! slova, ima pri nas ček za večjo [DSUUCH iiflF i aravnost v J ugoslavijo* I ZNANI PARNIKI. IZBORN E UGODNOSTI 1 Ne Imejte brezpotrebnih stroškov in za- ! mude. PRES. WILSON, 20. maja, 8. julija ARGENTINA - - - 15. julija; BELVEDERE - - - 10. avg.l Vnaprej plačane karte za sorodnike ali , prijatelje se lahko preskrbi pri biižnji parobrodni agenttiri ali pri PHELPS BROS. & CO., Generalni Agenti 2 WEST STREET NEW YORK Naj se /glasi G KO. STAMPFEL, doma \/. Morcibhz, ki se je nahajat v okolici Wilkes-Barre, Pa., in pa M. llOLTE, bivajoč pod naslovom 1006 "\Vyl-ie Ave.. Pittsburgh, Pa., leta 191 T., pozneje pa se je preselil v Prinee-ville. 111., radi k«ufrov. ki se nahajajo pri nas v pobrani. — Frank Sakser State Bank, 82 I'optlan'dt St.. New York Pity. Cix: 8.11.13—4) svoto od državnega depart men-j t a iz Wa.shingtona. Ako bi kdo % izmed rojakov vedel za njegov naslov, je s tem nasproten, da nam ga naznani. — Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York Citv. (7.22—4) Kje je moja p o polsestra MARIJA PETELIN? Pred šestimi leti mi je pisala iz Leadville, Colorado, kjer je imela naslov A. V. S., zdaj pa ne vem. kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasi na naslov: Frances Logar, 44 Danube St.. Little Falls, N. Y. (7-8-4) Sleparija z nago žensko. POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristo jen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. N* dalje zamorejo sedaj amejriški državljani dobiti žene in otroke iz pod 18. leta iz Jugoslavije ali u sedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla i red nedavnim časom je nazna- eati vizej pii ameriškem konzulu mlo neko kinematografsko pod je- [< amerikanskim denarjem in rav-tjc, da je najelo francosko ple*al-1 u0 tako morajo na Ellia Islandl) občinstvom n izbran=m! svoto $25.00 pokazati v ameriških ooLinst\om popolnoma naga. Na , , dan predstave se je občinstva kar ' ,7' ^ trlo, ker vsakdo je hotel priti v Glede denaraih Posilstev ^ dvorano. Plesalka, elegantna mUJ dolari,h' za ™ pojasnila da ženska, je res nastopila in pri-;slede P°tovanja, potrebnih listin Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ^ Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, ErcegnovI, Jeisa, KorCul«, Kotrr, Kranj, Ljubljana, Marloor; Metkovlč, Sarajevo, Split. Slbenlk. Zagreb. ITALIJA T ret. Opatija* Zadar. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj. IZTRSUJEMO hitro In pocecl denarna Izpilila v Jagoslavi^i, f'^L'JL* in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke v kronah, lirnh ie dc-lmrjib, plačljive na vpogled pri Jadranski tanki in Y*eh ničnih podružnicah. PRODAJAM*.) parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje la za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste no pota v staro doiaovino in se naliajate v New Vorku, se Vam b« izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropja brez ozira na to, afao kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni bo nam pri Jadranski banki Izvvnredno ngodni pogoji, Id bodo velike koristi za vse one, ki se te ali ad bodo pooluievall aaee banke. Frank Sakser State Bank K požaru v Franzovem mlinu v Mariboru. Po izjavah strokovnjakov je izključeno, da bi povzročil požar kratek *tik. Vedno bolj si- sumi. da je zanetila hudobna roka. sanjal CAPSULCS MIDY Laklca «* »ram® — hitro pomaga pri VNETJU | MEHURJA VuJu pilot* Mii ima DT Varajte »eponaredi cela plesati. Toda nikakor ne naga, temveč po<]>olnonia oblečena. Razočaranje in jeza ljndi »ta bili nepopisni. Tedaj pa je prišel rav-i nate!j podjetja ter novedal. da ie (affidavitov^ in voznih listkov »e obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Sakser Stats Bank, podjetja ter povedal, da je pj Cortlandt St., New York, K. Y potreboval za neko kinematografsko predstavo razjarjeno občinstvo.. Slednjič se je vsem 1 j ud eni lepo zahvalil, ker so igrali tako dobro, ter jih v znak priznanja povabil na dobro večerjo, kamor so odšli dobre volje. O POTOVANJU. NAPRODAJ. Mi imamo naprodaj več farm v severni Minnesorti v okraju, kjer rodi najbolje detelja in krompir, pod ugodnimi in lahkimi pogoji. 40, 80 in 320 akrov. Pišite po cene in pojasnila na: O. C. Lowe, Case Lake, Minn. , (ox 1,8,15,22,29-^4) Za potovanje spomladi, polet) in začetkom jeseni je dragi razred na prekoceanskih p a mikih že več mesecev naprej razprodan. Že sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in droge mesece. Le malo prostorov je š«. na razpolago. Kdor bi tedaj hotel potovati prihodnje mesece v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor. BUt# Buk. Nove vrste svilnate Re galije, pečate, trakove, IVAN PAJK Ltd. za društva. 24 Main Street Conemaugh, Pa. DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EOINI ILOVEN*KO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. Moja «trok". J« zdravl>n>^ akutnih In kroničnih boKsxnl. Ju •am že zdravim nad 23 ter Imam skušnje v v«»h boleznih In ker znam alovenako, zato vaa m o rt m popolnem« rvirmetl In tposnatt vaio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. 6kozl 23 let aem pridobil posebno aki^injo pri ozdravljenju mo4hlh bolezni. Zato ae moroto popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Jo, da vaa popolnoma ozdravim. No odlaiajte, ampak pridite eunpreje, Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje tn liso po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stara rane; ost ibe'osti živčne 'n bolezni* v mehu-ju ledlcah, jetrah, želodcu, rmenlco revmatlrem, katar; zlat» Žtle, nkduha Itd. Uradno ure: V ponedeljek: sredo in petc.% od «. dopoldne do B. popoldne; r torek. Četrtek ln sobota, od t dopoldne do t. zvečer; t nedelja* ln prašnihIh od 10. dopoldne do a popoldne. t