NO. 174
Domovi m
/% !V& E RIG P* (li— HO/V« E
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€)6N IN LANGUAG€ ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
ŠTEV. LXI — VOL. Lii
fen. Gcldwaier pred 'epiibllksnci v Ohiu
^orlniki r e p u b I i k a n ske stranke se nočejo prenagliti, svoj'e stališče do različnih predsedniških aspirantov bodo zavzeli, nemara šele na — konvenciji poleti 1964.
CLEVELAND, O. — Političen nastop senatorja A. Goldwater-je potekal v našem mestu '°eno po programu. Govori, ča-f'Ltke, hvala, dovtipi, vse je bilo Prirezano senatorjevemu obisku. •Vjanjkalo seveda tudi ni tradi-^onalnega navdušenja med ob-e^stvom in senatorjeve samo-ZavG3ti, da so republikanci še 7rneraj dobro zasidrani v naši ahajski državi. Gcldwater je na-lavn° moral udariti tudi po de Dokratih in svaril republikan-CC’ r*aj se nikar tako ne koljejo ^ed seboj kot demokratski tek-r^e=1- Na zunaj je torej Gold-''uter .dosegel, kar je hotel. Kaj PJ za kulisami?
Coldwater se je dolgo razgo ^.'■'Lal tudi z zakulisnimi poli-Nftimi prvaki ohajskih republi-’'•ncev, tam pa ni naletel na ti-
Novi grobovi
Mary Jane Medveš
V Euclid Glenville bolnici je| umrla Mary Jane Medveš, stara 35 let, stanujoča na 19801 Lakenhore Blvd., Euclid, Ohio.
Zapušča sina Paula, očeta Jo-sephg, mater Frances, roj. Peterlin, brate Alberta, Raymon-
da in Rudolpha in več drugih j WASHINGTON, D. C,—Pred sorodnikov. Rojena je bila v sedni!k Kennedy je izjavil, da nov je pa za Clevelandu. Zaposlena^je bila v Združene države ne morejo za-
General Electric Co. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9.15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Anna Žnidaršič Pok. Anna Žnidaršič, roj. Go-
tGplo
navdušenje, ki ga je tako
presenetilo na javnem zbo-
ntvanju. Ohajska država je pt /adiciji republikanska, le iz-
prihajajo tu pa tam deje na oblast, kadar ima-
Kmno
Enkrat, _ „„	......
Kandidate, ki pritegnejo na ■'do stran tudi podeželske re-u hkanske glasove.
y njej živi še zmeraj tradiciji ,;/°^ga senatorja Tafta, kj avi> da se človek ne sme pre-''Sldi tudi v politiki, kjer jt Gt še zmeraj važnejša cd ^3vdušenja. Pamet in tradicija brJUaVl*a’ c*a se nhajski repu-• anci nočejo nikoli prenagliti; ska^0’	re^a republikan-
ci O S^ran^a> potem se pa odlo-'oi °-	80 se menda voditelji
^^aJskih republikancev odločili. ^G še ne bedo odločili za
Qjoldwaterja.
bodo, da se jim pred-]_a y1-'0 še ostali republikanski le ^	Za predsednika in še-
Potem bo padla njihova odlo-Cltev- Mord;
i —Ja pa celo takrat ne.
‘J Vlb bodo za prvo glasovanji J13 rePubhkanski konven-brž 3r SVoje§a kandidata, naj-§Llvnrnerja Rhodesa ali pa ga !Se^a senatorja Brickerja, ki Slraltya v °bajska republikanska 'hiriu 3	zrneraj v dobrem spo-
da	G°ldwater se je men-
°Prijaznil s stališčem ohaj-
skj^	- --------- ---j
5'a k Ie^U^^^ans^ih voditeljev, dskoy1 naniiSnil tudi v svoji tisti fni konferenci. Pri srcu mu jetn^ renutGk ni bilo ravno pri-’ to si lahko mislimo.
Skušni^
GosA , Je govorila drugače
he d P°dlnia beraču: “Zakaj pa
nhirD’3^6’ 0(^ 8e nt^do Berač- «ru,
laz Spr„ . una gospa, oprostite, obedv lme^ ^ve zenb Pa sta ^rd° de]Za^? nmrli, iker sta pre-

Vigja .° hlačno in toplo. Naj Ja temperatura 76.
Amerika ne bo Zavrla Javnost je za podpiranje v. i v ... 2 'šol, ioda ne - vseh pomoti JlIZ. VielnamU; Washington, u. c. — Har-
----	I risovo pozvedovanje je dognalo.
Predsednik Kennedy se boji, da je 60 L Amerikancev za leda bi v tem slučaju dežela deralno podpiranje naših šol, utegnila zapasti v nered in 30L jih je proti, ostali se niso v še Večjo nevarnost pred odločili ne za ne ploti. Za pod-komunistično osvojitvijo. 'piranje je 66'< vseh protestan-
tov, 34'<
jih je proti, katoliča-podpiranje kar
vreti ali celo ukiniti finančne in vojaške pomoči Južnemu
83'<, le .17' v jih nasprotuje.
Tisti, ki so za podpiranje, se
IV.	t'—y—	” —takoj delijo v skupine, kakor
Vietnamu, ce nočejo spraviti te j .	. J , J ,	. .
dežele v nevarnost komunistič- diojetreoao govoriti na \pra
ne osvojitve. Dejal je, da so tu- *aiBe’ kaj vse na] °bse^a Pod-di “posebne čete”, ki so izvedle P[ran^: 1 rotl P^pfanju kato-nastop proti budistom v pretek- bških šol je il < vseh prote-
lem mesecu, dobile nadaljno stantov 2a podpiranje je pa
67L vseh katoličanov. Ravno
pomoč v soglasju z vladno poli-
:unija 1955. Zapustila je sina Mathewa, hčeri Anno Goryan-:e in Paulino Bland, 9 vnukov
!e, z 1146 E. 72 St., o ' katere smrti smo poročali včeraj, je' tiko.	"	"	; tako ostro so deljena mnenja,
lila	doma	v	Mirni	peči,	od ko-j	y Južnem Vietnamu, kjer so	ali naj federacija podpira šole.
ler	je	prišla	sem	1.	1910. Bila j v soboto prijeli več sto'dijakov,	ki še uveljavljajo segregacijo,
je vdova, mož Matej ji je umrl k0 so demonstrirali proti vladi 75'' črncev je za federalno pod
Diema, so se te demonstracije	Planje, toda med njimi je 89'i
v ponedeljek ponovile in obla-	Proti podpiranju šol, kjer vlad.
sti so prijele novo število dija-	segregacija. Med belimi Ameri-
n vnukinj ter 5 pravnukov in(kov in jih odvedle v posebna kanci jih je pa ravno 50'r, k; pravnukinj. Bila je isestra pok.	taborišča.	Predsednik Kennedy	mislijo, da je	federaciji	treba
Antona Gole. Bda je članica	je v svoji	izjavi o položaju v	podpirati tudi	šole, kjer	vlada
Društva Napredne Slovenke št.	Vietnamu	dejal da Amerika u-	segregacija, le	34'< jih je	proti.
137 SNPJJn Oltarnega društva	porablja svoj vpliv za spora-	Pri takem razp0i0Ženju	v na-
>z zum Diemove vlade z budisti, šj deželi je seveda nem0goče
potrebna ve- najti kompromis, ki bi zadovo-in vztraj- ve]jko večino. Katoličani bo-
ori Sv. Vidu. Pogreb bo Grdinovega pogreb, zavoda
E. 62 St. v petek ob 8.15 v cer- Uka potrpežljivost
kev sv. Vida, kjer bo ob deve- nost.	, ,	,	,.	, . , .	...
ih pogrebna sv. maša, nato na Predsednik Ngo Dinh Diem zahtevah Por Pu'anJe sv°;|11
.__,.	b ,	.. sol, crnci bodo pa proti podpi-
spremembe v svoji	v ,	, ■	, j
J ranju šol, kjer vlada segrega-
Kalvarijo.
pripravlja vladi, ki naj bi vsaj
do neke
ciia.
Tudi San Marino je pod- mere ustregle ameriškim že-
pisal moskovski spora- 1jam Prav niG ne kaže, da bi bil Naši Kitajci se množijo zum	lD,em	sTOjega hitrejše od drugih na-
rodnosti
WASHINGTON, D. C. — Zadnji statistični podatki federalnega tajništva za trgovino so od
4* Iti A«	-	~
SAN MARINO. — Vlada San brata. Nhyia- Je takozvani Marina, najmanjše in najsta- m0Gn’ 11102 Aežima in Ameriki rejše republike na svetu, ki leži PreceJ sovražen. Njegova žena sredi Apeninskega polotoka, je odpotovala na čelu petčlan-sklenila podpisati moslkovski iske parlamentarne delegacije dogovor o končanju preskusov na konferenco Mednarodne par-j 8 a se Prl nas naJ u rGfe
lamentarne zveze v Beograd, od:mno2ijo kitajski priseljenci. Med tam pa pojde dalje v Pariz in'1 in 1960 je njihovo število New York, kjer bo “razložila! narastlo za 58.2'v. Pri tem je položaj v Vietnamu”. Ta žena j treba upoštevati, da novih vse-vjjeiskrajno zagrizena in vsa vne-Ujencev v tem desetletju skoraj
jedrskega orožja.
Poizvedovalni taiftek
Družina Marič iz Tišina Prekmurju išče svojega eina.jta za boj proti budistom. Njen j ni bilo. Prirastek kitajskih pri-kateri se je zadnjič javil pred mož, Diemov mlajši brat, je po-! seljencev presega daleč vsako
ČRNCI V ŠOLAH ALABAME
Predsednik Kennedy je včeraj pozval narodno gardo v Alabami v zvezno službo, nakar so bile šole v Birminghamu, Mobilu in Tuske-gee-u integrirane. Vse je potekalo sorazmerno mirno, le v Birminghamu je prišlo do študentovskih demonstracij proti integraciji.
BIRMINGHAM, Ala. — Napori guv. Wallace-a, da bi preprečil vstop črnih učencev v doslej čisto bele šole v treh mestih Alabame, niso uspeli. Predsednik Kennedy je včeraj zjutraj podpisal ukaz, s katerim je pozval narodno gardo v Alabami v zvezno službo. Tako so bile čete, ki jih je poslal guv. Wallace čuvat vhode šol pred črnimi šolarji, vzete izpod njegovega poveljstva. Dolžnost za vzdrževanje reda in miru je bila vrnjena krajevnim oblastem, črni šolarji so mirno vstopili v dotlej čisto bele šole. Skupno je prišlo v doslej bele šole v mestih Birmingham, Mobile in Tuskegee le 20' črnih šolarjev. Integracija je bila izvedena le v načelu, bolj v črki kot v dejanju.
Guv. Wallace je včeraj zgodaj
jjutraj odpoklical državno poli- v doslej belo šolo brez kakšnega-
•ijo in prepustil čuvanje šol na-odni gardi. Onemogočil je zvez-
koli izgreda. Vstop je bil miren tudi v Mobilu in v ostalih dveh
.im maršalom, da bi mu izročili višjih šolah v Birminghamu. Po-
štirimi leti iz Edmontona v Alberti, Canada. Zaskrbljeni starši prosijo tistega, ki bi kaj vedel o njem, da to sporoči na na-
veljnik vseh policijskih sil in I drugo narodno manjšino.
posebnih vojaških oddelkov. | :::7rr' ■ ....-..... . ,=
V ponedeljek so vladne čete nisti so imeli okoli 80 mrtvih in
dosegle lep uspeh v boju s ko- 'večje število ranjenih, med tem slov: Leopold Jug, 113 Clifford j munistično gverilo kakih 30 ko je bilo na vladni strani 26 Ave., Rochester, N.Y.	Imhj južno od Saigona. Komu-'mrtvih borcev.
ukaz sodišča, naj neha ovirali izvršitev odredb zveznega sodišča v vprašanju integracije šol. Državna policija in narodna garda sta zvezne maršale po njegovem ukazu odstranili s področja Državnega kapitola. Guv. Wallace se je nato v spremstvu državne policije in narodne garde odpeljal iz kapitola.
Predsednik Kennedy je ob 7.15 zjutraj podpisal ukaz, s katerim je poklical narodno gardo v Alabami v zvezno službo. Ta je bila s tem vzeta izpod guvernerjevega poveljstva in vključena v zvezne oborožene sile. Ukazano ji je bilo, naj se umakne izpred šolskih vrat, skozi katere naj ne bi pustila črnih šolarjev, in s področja šol ter se vrne v svoje vojašnice. Odgovornost za red in mir so prevzele krajevne oblasti, 20 črncev, ki jim je Wallace s silo zapiral vrata v dotlej ! bele šole, je vanje vstopilo brez ovire.
Večji del belih šolarjev je po vstopu črncev v West End High v Birminghamu ostal zunaj, oni, ki so bili že v učilnicah, pa so te zapustili. V Tuskegee-ju, kjer je črnega prebivalstva veliko več j kot belega, je 13 črncev vstopilo
Kennedyjevi nasprotniki: Irska mafija vlada deželo
CLEVELAND, O.— Kadarkoli se pokažejo pega na delu Kennedyjeve administracije, ;akoj se oglasijo njeni nasprotniki in začnejo vpiti: Irska mafija je obkolila predsednika in vlada našo deželo. Geslo je že staro, slišali smo ga že takrat, ko je Kennedy kandidiral, toda noče zamreti. Kennedyjeva administracija pač stalno skrbi, za gradivo, ki mu gornji naslov lahko služi kot senzacijonalen uvod.
Irci so naša največja narodna manjšina, kot preprosti ljudje so zelo priljubljeni, ker so veselega značaja. Irska inteligenca je pa večkrat preveč zaprta vase, da bi si mogla pridobiti iste simpatije v javnosti kot navadni Irci, ki jih srečujemo na cesti, v trgovini, v tovarni itd. Beseda irski ima torej različen prizvok, na kar se pač nanaša, zato je pripravna za vsako politično geslo.
Beseda mafija je Amerikan-cem dobro poznana, toda ne ravno v najboljšem smislu. Vsi namreč vemo, kako velik vpliv imajo člani italijanske mafije na naše poklicne zločine. Besedo mafija zato rad vporablja vsak kritik.
Kaj je irska mafija v našem slučaju? Je to Kennedyjeva ožja okolica, ki mu pomaga reševati dnevne posle in mu obenem daje tudi poročila in nasvete. Napačna je misel, da so v tej okolici samo Irci. V njej nimajo niti števične večine, imajo samo relativno večino. V tej okolici se pa nahajajo pripadniki vseh ver in narodnih manjšin, celo obeh ras. Kar jih veže, je visoka izobraženost, nadarjenost in samozavest. Mislijo, da vedo vse najboljše in da jim ni treba poslušati, kaj misli Amerika zunaj njihovega kroga, če se ozirajo na kaj, je samo Kongres, kjer pa že po tradicije ne uživa okolica nobenega predsednika posebne simpatije. Za vse napake Kennedvjeve okolice nosi sedaj odgovornost samo irska skupina, kar ne odgovarja dejanskemu stanju. Kot je v politiki navada, pa dejansko stanje ne zmaguje zmeraj in povsod.
Tako imamo sedaj irsko mafijo kot stalen političen pojav. Kaj pa dela, da je tako nepriljubljena?
Kot smo že rekli, je zelo samozavestna in misli, da je
v pameti nihče ne presega. Taka miselnost jo je zapeljala, da skuša Kennedyja zmeraj bolj izolirati ne morda od dežele in politične javnosti, ampak od tistih, ki bi po svojem delu imeli pravico dostopa v Kennedyjevo pisarno.
Vzemimo na primer člane Kennedyjevega k a b i n e t a. Predsednik jih skoraj nikoli ne skliče na seje. Po cele mesece ne sklicuje nobenih sej. Kadar so, obravnava na njih samo zadeve, ki ne pomenijo dosti. Tam se rešujejo samo upravne zadeve, politiko pa vodi predsednik sam s svojo okolico. Povrhu Kennedy zelo redko sprejema člane svojega kabineta. Bivši glavni poi-tai Day ga je na primer mogel videti tekom 30 mesecev samo trikrat in še takrat je enkrat njegov razgovor s predsednikom motila petletna predsednikova hči Karolina. Menda je bil to glavni razlog, zakaj je Day demisijoniral. V Wash-ingtonu trdijo, da so s takim položajem članov kabineta nezadovoljni tudi Hodges, tajnik za trgovino, Udall, tajnik za notranje zadeve, Freeman, tajnik za kmetijstvo in Cele-•brezze, tajnik za zdravstvo, vzgo'jo in socialno skrbstvo.
Kar še posebej zamerijo Kennedyjevi okolici, pa t udi predsedniku samemu, je reševanje političnih poslov preko glav članov kabineta, ki večkrat zvedo šele pozneje, iz časopisja, kaj vse je predsednik odločil. Kennedy se na primer poslužuje v zunanji politiki osebnih delegatov, je v pogosti stalni direktni korespondenci s tujimi državnimi poglavarji i n ministrskimi predsedniki. Samo tako ponižna duša, kot je državni tajnik Rusk more trpeti tako stanje, pokojni Dulles bi se ga hitro naveličal.
Posledice upravnega sistema, kot ga je uvedel Kennedy s svojo okolico, se naravno čutijo vsepovsod. Med glavnimi je nezadovoljnost s takim sistemom in zabavljanje na “irsko mafijo”. Kennedy se zdaj za vse to ne meni, moral se bo pa takrat, ko se bo potegoval za glasove pri volivah. Navadni ljudje se za njegovo irsko bratovščino malo menijo, kadar jih pa kaj spravi v slabo voljo, se hitro spomnijo nanjo. Na vse to mafija Kennedyja ne bo opozorila, ker noče žagati sama sebi vejo, ki na njej sedi.
licija je prijela v Mobilu tri osebe, ki so skušale motiti javni red in mir. V Huntsvillu, kjer guv. Wallace vstopa črncev v tamkajšnje dotlej bele šole ni oviral, so ti prišli včeraj drugi dan v učilnice brez kakršnegakoli izgreda.
Guv. Wallace je potem, ko je bila narodna garda vzeta izpod njegovega poveljstva in so bili črni šolarji že v dotlej belih šolah, izjavil, da se on ne bo boril s fizično silo proti zvezni vladi, uporabil pa bo v boju za pravice Alabame vsa pravna sredstva, ki so mu na razpolago.
-------o-------
Tant hoče omejiti Kongu tudi tehnično pomoč
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik ZN Tant je že napovedal, da bo moral z začetkom prihodnjega leta odpoklicati čete ZN iz Konga, ker nima zanje nobenega denarja več. Pač pa je do sedaj upal, da bo Kongu lahko še dajal tehnično pomoč. Sedaj je moral skleniti, da bo omejil tudi to pomoč, kar bo hudo prizadelo kongpšlko vlado.
ZN plačujejo na račun tehnične pomoči 1,470 uradnikov za kongoško javno upravo, dalje zdravnike in bolniško osobje, učitelje in profesorje po šolah itd. Tant je sedaj odredil, da delegacija ZN v Kongu ne sme nastavljati več novih strokov njakov. Kar jih odide, morajo njihova mpsta ostati nezasedena, ker ni na razpolago kreditov. ZN so za tehnično pomoč predvideli znesek $30,000,000. K tem stroškom je Kongo prispeval komaj dobrih 10%, pa še te je vzel iz naše ameriške pomoči.
Kongošika vlada je radi sklepa generalnega tajnika ZN prišla v hudo zadrego, ker ji ravno sedaj zelo primanjkuje tujih valut. Naše državno tajništvo je namreč začelo zavirati izplačevanje naše podpore, ker se kon-goška vlada ni dosti potrudila, da bi spravila v red svoje finance in svojo javno upravo. Niti za reorganizacijo armade se ni brigala, tako da nima danes niti par polkov, ki bi bili vsaj za silo izvežbani. Ni poskrbela tudi za vzgojo oficirskega zbora in s tem onemogočila vse reforme v narodni obrambi.
Preveč dolgočasno
Sodnik: “Pri zadnji razpravi ste govorili popolnoma drugače kakor danes!”
Obdolženec:	“Ne ponavljam
rad ene in iste stvari, to je preveč enolično in dolgočasno!”
! Iz Clevelanda
in okolice
I
V	bolnišnici—
Glavni tajnik SDZ John A. Kodričih je v Euclid Glenville bolnici, kjer je srečno prestal operacijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Pozdrave pošiljajo—
Iz Cherry Hilla, N. J., pošilja-jojo pozdrave Louis Balant iz Loraina, njegov sin Louis ter Mr. in Mrs. Joseph Tomšič iz Elyrie, O.
Preko morja—
Mr. Martin Komočar s 7417 Lockyear Ave., je odpotoval z letalom na obisk v Slovenijo. Z obiska pri prijateljih v Clevelandu sta se vrnila v Graz, Avstrija, Mr. in Mrs. Frederick Kleinlercher. Vse potrebno za pot je uredila pot. pisarna A. Kollander.
Dodatek—
Nedavno umrli Alojz Cvajnar z Bonna Ave. je zapustil tudi bratranca Franka Guzeli, 19202 Muskoka Ave., s soprogo, kar je osmrtnem oznanilu pomotoma izpadlo.
V	bolnici—
Mrs. Frances Longar s 4030 St. Clair Ave. je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 201. Bila je operirana. Želimo ji naglega okrevanja.
Lauschetov pododbor kritizira našo politiko
v Vietnamu
CLEVELAND, O. — Poročali smo že, da se senatni pododbor za zunanje zadeve, ki pod predsedstvom senatorja F. J. Lauscheta obravnava našo politiko v jugovzhodni Aziji, ni ravno navdušil za našo politiko v Vietnamu. Debata o tej točki je bila zelo huda in pomožnemu podtajniku za zunanje zadeve Hilsmanu se ni posrečilo, da bi potolažil kritično razpoložene senatorje. Pri tem se zadeva ne bo ustavila.
Senator Church bo ta teden predlagal, naj se Diemovi vladi omeji podpiranje, dokler ne pride tam do korenitih sprememb.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Odbor za sredstva in načine Predstavniškega doma je včeraj odobril predsednikov predlog za znižanje davkov. Kennedy je izjavil, da je uzakonitev njegovega predloga nujna, če naj se dežela izogne novemu gospodarskemu zastoju. Kongres izgleda o tem ni čisto prepričan, zato je še vedno odprto vprašanje, če bo predlog letos uzakonjen.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški poslanik Henry Cabot Lodge je bil pri predsedniku Diemu in mu uradno predložil, naj odpusti svojega mlajšega brata Nhuja kot svetovalca in poveljnika policije. Nhu je znan kot zagovornik “odločnega” nastopa proti budistom in je sovražno razpoložen proti Združenim državam.
NEW DELHI, Ind. — Danes se je nedaleč od tod ponesrečilo potniško letalo Viscount, pri čemer je bilo najmanj 18 ljudi mrtvih.
WASHINGTON. D. C. — Predsednik Kennedy je podpisal odredbo, ki je ustavila rekrutiranje mladih poročenih moških brez otrok, razen v slučaju nevarnosti vojne.
t. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 174 Wed., Sept. 11, 1963
Zunanja politika tovariša Hruščeva
Hruščev je optimist in že računa s prihodnjo stopnjo: dogovor o zmanjšanju vojnih proračunov, da se omeji tekmovanje v oboroževanju. To je seveda zopet v zvezi z nemškim problemom. Tak dogovor bi namreč podpisali obe Nemčiji in se s tem odrekli ponovni oborožitvi, kajti dogovor bi verjetno predvideval tudi kontrolo, kako se posamezne države držijo te obveze. Tako bi se Rusi lahko uradno vmešavali v nemške obrambne načrte.
Hruščev tudi s tem še ni zadovoljen. Hoče imeti tudi pogodbo o varstvu pred nepričakovanim napadom. To vprašanje je naši javnosti že znano vsaj v grobih obrisih. Hruščev si domišljuje, da bi bilo treba postaviti na važnih strateških postojankah kontrolne komisije, ki bi gledale, kaj se godi okoli njih. Njihovo delo bi pa bilo omejeno na postojanke same (prometna križišča, letališča, luke, železniške vozle itd.). Kontrole ne bi mogle hoditi po deželi, bile bi vezane na svoje službeno mesto. Take postojanke bi bile seveda tudi v obeh Nemčijah.
Ko bi bilo vse to doseženo, bi prišel na vrsto umik ameriških čet iz Evrope in ruskih iz satelitskih držav.
To bi dalo povod za postanek na zadnji postaji: dogovor o splošni razorožitvi. Kot se vidi, je Hruščev postavil sporazum o splošni razorožitvi na zadnje mesto. Sedaj lahko razumemo, zakaj komunistična diplomacija tako sistematično zavlačuje vse pogovore na ženevski razorožitveni konferenci ih v organih Združenih narodov. Se jih udeležuje radi lepšega, ve pa, da ne bodo dosegli ničesar.
II.
Tak je torej načrt poti tovariša Hruščeva do splošne razorožitve, ki naj bi zaključila tudi dobo hladne vojne. Priznati se mora, da stremi dosledno samo za enim ciljem: razorožiti Nemčijo in jo postaviti tudi pod rusko kontrolo. Za kontrolo bi skrbel komunistični režim v Vzhodni Nemčiji, kontrola nemškega vojnega proračuna, kontrolna organizacija za varstvo proti nepričakovanemu napadu in končno še kontrolna organizacija za splošno razorožitev-
Veliko je pa vprašanje, ali bo Hruščev tudi izvršil svoj načrt, ki ga je gotovo proračuna! na dolgo vrsto let. Človek lahko dvomi, da bodo svobodne države pristale nanj, ker že sedaj vidijo, kam je ost naperjena. Idejam v načrtu ne bodo naravnost ugovarjale, skušale bodo pa spremeniti vrstni red posameznih postaj in dati posameznim sporazumom drugo vsebino.
Rusija se bo seveda taki taktiki upirala in zavlačevala vsako akcijo proti hladni vojni, ki se ne da vklopiti v njen načrt. Zaio mirno lahko računamo z desetletji, predno bo prišlo do splošne razorožitve, ako bo sploh prišlo. Obstoji namreč ne samo možnost, ampak tudi verjetnost, da bodo komunisti branili svoje osnovne ideje z vso trdovratnostjo, kar jo premorejo. Ruski trdoglavosti je pa svobodni svet že velikokrat popustil, da je rešil, kar se je še dalo rešiti.
Hruščev sam je v pogovoru s Pearsonom trdil, da ne bo lahko prepričati sveta o pravilnosti njegovega načrta. Po njegovem zavisi vse od tega, kdo bo vzel apostolsko delo prepričevanja v svoje roke. V tem ima prav.
Samo radi reda bi pripomnili, da je podoben strah pred Nemčijo izražal tudi pokojni Stalin že 1. 1945, ko je bila Nemčija popolnoma na tleh. Zahodni zavezniki so mu takrat ponujali zavezniško pogodbo proti Nemčiji za dobo 20-40 let. Stalin je ponudbo odklonil, ni hotel biti odvisen od svobodnega sveta.
Prav na istem stališču stoji Hruščev. Tudi on hoče ne samo razoroženo Nemčijo, ampak tudi pravico zase, da bo Nemčijo in njeno razorožitev lahko zmeraj kontroliral. V tem pogledu noče biti nič odvisen od svobodnega sveta in je istih misli kot pokojni Stalin.
Sedanji spor med Moskvo in kitajskimi komunisti je ruski strah pred Nemčijo samo še povečal. Kaj ko bi se Kitajska in Nemčija v bodočem tisočletju združili v skupnem nastopu proti Sovjetski zvezi? Nemčija in Japonska sta se že v zadnji vojni, zakaj se ne bi tudi Nemčija in Kitajska? Zato bo Hruščev še bolj vztrajal na svojih postajah in na njihovem vrstnem redu.
Kako misli Hruščev izvajati svoj načrt, bomo morda kmalu lahko videli. Pred vrati je jesensko zasedanje Združenih narodov. Hruščev je že napovedal, da bo ruski zunanji minister Gromiko tam nastopal “zelo inicijativno”. Spravil bo takoj v debato sporazum o nenapadanju med obema blokoma v Evropi. Nemci so se že zavarovali pred’ nepričakovanimi dogodki. Na zadnji seji NATO so bili vsi zavezniki za nemško zahtevo, da se Anglija in Amerika ne moreta pogajati o paktu o nenapadanju brez predhodnega sporazuma z NATO. Sklep je spravil našo in angleško di-piomacijo v nejevoljo in zadrego, ki je pa v javnosti nismo mogli oraziti. Debata o paktu o nenapadanju bo torej prvi trd oreh za vse tri velesile: Ameriko, Anglijo in Sovjetsko zvezo. Takrat se bo pokazalo, koliko razumevanja ima svobodni svet za mirovno akcijo tovariša Hruščeva.
Waukegan, 111. — Moj znani prijatelj doli s Park avenue, horjulski rojak Frank, me je pred kratkim zopet sunil s svojo opazko: “Kaj pa, kaj Tine, ali si zaspal, da se ne oglasiš več s kakim poročilom v A.D.?”
“To ne ravno,” mu odvrnem, “malo len sem pa res včasih, zraven pa tudi ni talkih poseb-. nih reči, da bi človek pisal o njih.”
"Ej, kaj še, na svetu je vedno kaj takega, o čemer se da govoriti in pisati. Poglej, samo to je že nekaj novega, da bodo naši sosedje v North Chicago dobili na vzhodni strani novo cestno križišče in širšo cesto od Skokie highway doli v mesto. V ta namen bodo prodali del Foss Parka državi, kolikor bd treba prostora za novo križišče in cesto. Za North Chicago je to zopet kos napredka, ker dobilo bo boljšo cestno zvezo.” Tako mi je Frank povedal to novico.
Naša okolica tod res zadnja leta naprej in naprej dobiva nova lica. Ko me je letos obiskal moj znanec iz Willarda, kjer že par desetletij kmetuje in ga ni bilo sem kakih zadnjih 12 let, je dejal:
“Salament, Waukegan in North Chicago ste pa hudo spremenili. Toliko novih cest imate, da človek ne ve, po kateri bi vozil. Kar trilkrat sem se zapeljal, predno sem na ta pravo prišel, ki me je sem pripeljala.”
Mislil sem malo šaljivo odgovoriti, češ mi smo mi, mi gremo naprej, kaj boste vi kmetje, ki se v vsakem večjem mestu zgubite, pa sem raje to zase obdržal, le mislil sem tako in dokler človek kaj takega samo misli, se nikomur ne zameri. ičie pa kaj takega na glas poveš, pa še lahko kaka zamera nastane vse tja do praga večnosti. Vidite, je treba malo pomisliti, predno se kaj reče, tako je nas večkrat svoje čase pred leti učil pokojni Petkovšek, če smo postali kje za baro malo bolj glasni. To je kar dober nasvet za vsakega, tudi za mene.
* PAR DOMAČIH NOVIC. — Pred kratkim sta se poročila ženin Edward Hodnik sin znane družine Mrs. John Hodnik z 1016 Wadsworth Ave., North Chicago, z nevesto Miss Judith Marie Kuhar, hčerko družine Mr. in Mrs. John Kuhar na 516 Cummings Ave., W a u k e gan. Mlademu paru obilo sreče in vse najboljše!
— Doli v bolnišnici sv. Frančiška v Evanstonu (chicaško predmestje), je pred kratkim graduirala kot bolničarka Miss Joan Elizabeth Kristan, hčerka znane družine Mr. in Mrs. Joseph Kristan, s 1645 Jackson St., v North Chicago, čestitke in mnogo uspeha v njenem poklicu!
— Zaročila sta se, v zvezni prestolici Washingtonu Joseph M. Zorc, sin znane slovenske družine Mr. in Mrs. Joseph J. Zorc, s 1045 Wadsworth Ave. v North Chicago. Mr. Joseph Zorc, starejši, je znani glavni odbornik pri KSKJ, ki ima glavni urad v Jolietu. Zaročenka mlajšega Josepha M. Zorc je Miss Catalina Maria Baron,
Sellers v Washingtonu. Mnogo sreče obema!
* KAKO GLEDAMO NA DRUGE ZADEVE pri nas? — Malo po svoje, malo pa tako, kakor gledajo na iste povsod drugod. Nekaj zelo nerodnega so za deželo rasni izgredi in nemiri. Da bo prišlo in da mora priti do neke demokratične enakopravnosti med zamorci in be-
treba in kje naj bi tvoj dar bil najbolj na mestu? V tem slučaju smo katoličani najprvo dolžni poslušati in vpoštevati apele in prošnje svojih škofij za dobrodelne letne zbirke, škofije zbirajo in potem razdele misijonskim družbam in drugim u-stanovam po potrebah, ki jih kolikor možno ugotove po poročilih svete Stolice, itd. Kdor da1 letno po svoji možnosti skupaj1 za te namene škofijski zbirki, ta zadosti pomaganju misijonskim družbam in drugim takim ustanovam. Kdor pa more pod-1 pirati še kaj drugega, je to do-l
VESTI
limi, je gotova stvar. Prišlo pa je do tega nekam vse prenaglo1 bro delo. To le na vprašanje,
in nepremišljeno. Stvarno gledanje na ta pojav ima svoje razloge. Kakor ni moč kar v enem dnevu recimo kake neiz- prav.
kdo je najbolj potreben.”
Tako je pojasnil dotični duhovnik. Povedal je stvarno in
kušene mladce ali pa tudi odrasle, ki nimajo skušenj, niti ne vedo, kako se je treba obnašati v kakem novem kraju pri tem ali onem, spustiti k velikim odgovornostim na vseh raznih poljih, tako so razlogi tudi v tem. Iz juga prihaja tisoče in tisoče zamorcev v razna severna mesta, ki ne poznajo slkoro nič ali pa prav malo, kako se živi po mestih, kako je treba paziti na snago in vse drugo, kako je treba vzdržavati v dobrem stanju domove. In proti temu imajo tu in tam pomisleke, saj ga imajo tudi proti belim neolikanim “hillbillies”. Pa naj kdo odreče takemu stanovanje, ali, pa te primejo za ušesa po paragrafih “enakopravnosti”! Kakšne? Ali le zato, ker ise je nekaj takega zazdelo potrebno nekim politikom radi glasov, ki jim naj zamorski glasovi pomagajo od izvolitve? Kaj naj bi bili drugi razlogi? Ali bi ne bila bolj na mestu neka zmerna stopnjeva pot skozi šolo civilizacije in kulture, katera naj o-pili in izvežba mase za primerno obnašanje v civiliziranih krogih? Naglost in hitrost v takih slučajih ni bilo nikdar dobra, pa tudi tu ne bo. To zna le pustiti za seboj večne napetosti in prepire, lii se bodo pojavljali in udarjali na dan, kakor nadležen plevel po poljih, ki se ga ni moč nikdar znebiti. Komu bo to v korist? Ali nima dežela že dovolj sitnosti doma in po svetu, ji je treba še tega, da se bomo v lastni hiši grdo gledali drug drugega? Previdnost, strpnost, pa več dobre volje je zelo potrebno pri tem. Naglost in vsiljivost sta še vedno več škodovali kakor pa koristili.
* “KJE HUDIRJA DOBIJO MOJ NASLOV?” — se je zadnjič čudil prijatelj Frank, s Park avenue. To vprašanje je zastavil, ko smo govorili, kako prejemamo po pošti dan za dnem razne apele in prošnje vseh raznih pomožnih, verskih in drugih ustanov. Nekateri pošiljajo tako kar brez vsakega naročila božične karte, to in ono. Nekateri pošiljajo kake kravate, nekateri kaj drugega. Frank je rekel: “Včasih pošljem tem ali onim kak dolar, ampak vsem pa ne morem, bi jih moral imeti kakor listja in trave, toliko dolarjev pa nimam!” Podpirati dobra dela katoliških, krščanskih in drugih pomožnih ustanov je krščanska dolžnost vsakega, kolikor to more. Nekoč sem slišal katoliškega duhovnika o tem govoriti v cerkvi. O tem je povedal tole:
“Ljudje me vprašujejo včasih, ali so dolžni plačati, kar dobijo od raznih ustanov in zavodov, kot razne spominke, karte in tako reč po pošti. Ni prijetno to razlagati. Vendar, kar kdo ne naroči, za to ni dolžan plačati, razen če isto porabi. Lepo je, da vrne nazaj po pošti, če ne rabi, če pa porabiš, potem si imel od tega Ikorist in v takem
slučaju si dolžan po možnosti v Washingtonu. Zaročne obre- plačati.
de sta naredila v cerkvi Ozna-] Na apele za razne dobrodelne njenja v Washingtonu. Poroka namene me tudi večkrat spra-bo sledila prihodnjega junija, šujejo, kje je potreba, in še to, ko bo zaročenec dovršil svoje kje je večja potreba. Potreba pravniške študije. Zdaj med po- se povdarja- vsepovsod. Ampak rej v neposredni bližini msgr. letjem pa je bil zaposlen pri kdo sem jaz in kdo si ti, da bi Matije Skerbca, ki je samo tri odvetniški firmi Cummings and [vedela, kje je res največja po- leta mlajši od g. jubilanta. Oče
Kje dobijo razne ustanove in drugi naše naslove, o tem pa tole: Zbiranje naslovov je postala kar neke vrste trgovina. Zbirajo jih razni dijaki in tudi mnogi odrasli, kdor ve za to. Posebne družbe, ki sestavljajo razne adresarje in imenike, jih kupujejo od takih 1000 naslovov po $2. Ljudje, ki zbirajo naslove, jih pobero iz telefonskih seznamov, nekateri iz drugih virov. Nekateri učenci in učenke, ki pomagajo po župniščih vknjiževati nedeljske in druge prispevke v kuvertah, iste zbe-ro in jih dajo raznim redovom, itd. Načinov je več, kako zbirajo naslove. Firme, ki se bavijo s kupovanjem in zbiranjem naslovov, potem pa iste sestavijo za razne kraje in jih prodajajo raznim trgovskim firmam, te pa rabijo potem iste pri razpo-šiljannju raznih cirkularjev, v katerih ponujajo’ po pošti svoje izdelke in blago. Nekatere ustanove potem take naslove kar vtisnejo na aluminijaste ploščice in razpošiljajo svojo reklamo mesečno kakor kake uti-litetne tvrdke svoje račune odjemalcem elektrike ali plina.
Veliko takih pošiljk na take naslove gre v nič, nekaj istih pa le prinese nekaj businessa, če ga ne bi, bi ise ne ukvarjali s tem.
— Tako se je nekaj nabralo za ta dopis, da me ne bo zopet vpraševal prijatelj 1 Frank, če sem zaspal ali kaj.
Vsem čitateljem iskrene pozdrave iz ameriške Vrhnike!
Vrhenšk Tine
^semdeseileimca g, župika iaS F. Kebeta
CLEVELAND, O. — Danes 11. septembra, po svoji znani skromnosti tiho obhaja 80-letni-co življenja preč. gospod Matej Kebe, župnik slovenske cerkve v Pittsburghu, Pa. Kakor rajnki naš clevelandski župnik Jernej Ponikvar, tako tudi župnik g. Kebe nima rad, da kdo kaj piše o njem. Vendar 80-letnica slovenskega duhovnika v Ameriki je že takšen jubilej, da ni mogoče mimo njega. Dobršen del zgodovine pittsburške slovenske naselbine je namreč ozko povezan z življenjem in delom našega častitljivega jubilanta.
Preč. gospod M. F. Kebe je bil rojen 11. septembra 1883 v vasi Dolenje Jezero pri Cerknici na Notranjskem. Doma je to.
“Z nami je malce težko ..
“Nedeljski dnevnik” od 18. avgusta piše med drugim: “Veste, z nami je malce težko. Mar ni dovolj žalostno, da se nič ne
Anton mu je umrl, ko je bil star šele sedem mesecev. Odtlej je morala zanj, brate in sestro, vsega skupaj jih je bilo šest, skrbeti mati Marjeta, rojena Martinčič.
Jubilant je obiskoval ljudsko šolo v Cerknici, gimnazijo v Ljubljani; meseca decembra leta 1901 pa je odšel za svojimi v Ameriko, kamor je prišel teden dni (17. dec.) pred Božičem. Kebetovi so živeli takrat v okolici Pittsburgha.
V Ameriki je sprejel nase vso skrb za mladega fanta njegov rojak Ivan Kranjec, takrat župnik slovenske župnije Marije Vnebovzete v Pittsburghu, doma v Starem trgu (rojen 22. februarja 1871) na Notranjskem. Ta ga je spravil v tej deželi takoj v šolo in skrbel zanj vse dotlej, dokler ni opravil v njegovi cerkvi svoje prve sv. maše 2. julija 1911, t. j. en dan po svojem mašniškem posvečenju (po tedanjem pittsburškem škofu John Regisz Canevinu).
Prvo službeno mesto mladega slovenskega duhovnika je bilo na slovaški župniji sv. Cirila in Metodi j a v Charleroi, Pa. Tam se je dodobra naučil slo-vaščine, katero še danes popolnoma obvlada. Njegovi župlja-ni so ga imeli zelo radi. Med njimi je ostal pet let (do 1916). Tam mu je tudi umrla mati. Zadnja tri leta svojega župni-kovanja med Slovaki v Charleroi je istočasno oskrboval misijonsko postajo v Fayette City, Pa.
Decembra 1916 je bil jubilant prestavljen na hrvaško župnijo presv. Srca Jezusovega v McKeesport, Pa., kjer je z enako ljubeznijo služil svojim hrvaškim vernikom polnih 18 let, t. j. dokler ni bil po smrti župnika Jožefa Škura, brata pred kratkim umrlega zdravnika dr. Ant. škura, postavljen za župnika pri D. M. Vnebovzeti v Pittsburghu.
Delo, ki ga je opravil na svojem novem mestu kot župnik slovenske župnije Marije Vnebovzete v Pittsburghu in ki bi ga moral kdo iz njegove okolice nujno opisati, bo obsegalo brez-dvomno lepo knjgo. Osebno sem imel priložnost samo enkrat govoriti z gospodom, in sicer neki večer jeseni leta 1949. Vse življenje mi bodo ostale v spominu njegove lepe besede o slovenskih ljudeh v Ameriki, posebej pa še o onih, njemu najdražjih, v njegovi župniji. Bila ga je sama ljubezen in gorečnost za njihov dušni in zemski blagor. V tem pogledu me je spomnil na rajnkega msgr. Jerneja Ponikvarja, s katerim sem se srečal pri Sv. Vidu v Clevelandu. Le še par takšnih slovenskih duhovniških biserov je med nami.
Na jubilej preč. g. župnika M. F. Kebeta sem se spomnil včeraj zvečer, ko mi je pripovedoval g. Jožef J. Nemanich, predsednik KSKJ, kako lepo so se imeli prejšnjo nedeljo v Pittsburghu, ko je obhajalo tamkajšnje društvo št. 50 KSKJ svojo 70-letnico. G. župnik M. F. Kebe je opravil sv. mašo in imel čudovito lep govor med njo ter se mladeniško svež udeležil nato slavnostnega banketa in ostal po njem še dolgo ves srečen med svojimi rojaki, še ves je poln vneme in življenja. Prav sedaj so podrli staro sestrsko hišo in so jim že začeli postavljati nov, večji in lepši dom. Vse to pod skrbnim vodstvom g. jubilanta.
Naj Bog ohrani g. jubilanta še dolgo zdravega med nami!
J. S.
zgodi? Vsi veliko in mansikaj vidimo, na svoji koži občutimo, jezimo se, bentimo in vsi smo proti slabim stvarem, toda u-krene skoraj nihče nič...”
Ivan Perečnik strojni ključavničar
Zgodba Ivana Perečnika je znana po vsem svetu, saj je prišla celo v film. Ko mu je bilo komaj dve leti, so ga 1. 1942 Nemci odvedli seboj v Nemčijo, kjer je živel pri neki družini na Bavarskem. Po devetih letih so ga našli in ga vrnili p° hudem odporu njegove krušne matere njegovi pravi materi v Šoštanju. Fant je sedaj odraste! in živi v svojem rojstnem kraju kot strojni ključavničar. Je živahen, pošten fant in navdušen športnik. Živi še vedno pri svoji mami ter ji skrbno pomaga pri vseh težjih domačih delih. Od Nemčije mu je ostala v spominu le še njegova krušna mati, ki je dosti predano skrbela zanj.
Odpiramo vrata dovolj široko?
Ljubljansko “Delo” piše pod gornjim naslovom o tujskem prometu. Napoveduje, da bodo po sedanjih načrtih vložili v turistične objekte do prihodnjega leta novih 20 bilijonov dinarjev, da bi tako povečali dotok tujcev v deželo. Od 15,000 novih postelj v hotelih in penzionih jih bo na Slovenijo odpadlo okoli 3,000. Poročevalec trdi, da je za tuje goste vedno boljše poskrbljeno tako v materialnem pogledu kot tudi V pogledu zabave in raznih pri' reditev, opozarja pa na težave ob prehodu preko meje. Zavzema se za to, da naj bi Jugoslavija, v “kolikor je to mogoče odpravila turistične vize, kot so to storile zahodne evropske države.
Piani brez plana!
Pred nekaj leti je na jugosl°' vanskem trgu primanjkovalo vijakov, zato so zgradili vrsto tovarn za njihovo izdelavo. Njihova zmogljivost je sedaj tolikšna, da jo morejo izkoristiti le nekako do polovice, s čimer le prišla v vprašanje njihova ren'
^ tabilnost.
Turistični promet poraste!
Po uradnih podatkih je Pre” nočevalo v raznih turističnih j predelih Slovenije tekom jaW^ i v javnih gostiščih precej veC I ljudi kot lani. Skupno so Pečali 491,000 nočnin v primeri s , 423,000 nočninami lani v ! mesecu, število nočitev tuja1 i gostov se je po istem poročila povečalo za 41 odstotkov. PraV posebno veliko tujih gostov J i bilo letos v Kranjski gori m , pohorskem turističnem sred'
1 šču. Denarna vrednost gosti0 j skega prometa se je v prvi p° ilovici leta povečala za 1^ 0„ j stotkov, količinska pa le za j ikar dokazuje, da so cene j istem času porastle za 12 ° j stotkov.
Prehuda gneča
tvenc se
Upravnica vzgojno-vars 1 ustanove Semedela v Kopru v “Delu” pritožuje, da je ‘ munalni servis”, ki mu je na občina zaupala upravo m
mest'
est-
nega kopališča, prepovedal 0 trokom zavoda kopanje v m® nem kopališču, ker da je taI^ preveč turistov in tujih gost° in “prehuda gneča”. Kopan^ tam so prepovedali tudi kom iz vrtca v bližnji Kidrič6 ulici, pa ga nato na intervene jo izjemno dovolili. Otroci ^ Semedele naj bi se hodili j v novo kopališče v Žusterni, ^ je po trditvi upravnice zaV°I1j za nje neprimerno in tudi ^ tja odgovarjajoče p r ° m , ne zveze. Upravnica se spraaUl j kako je mogoče, da nekdo Pr^ 1 pove nekomu uporabo javnes^ | kopališča, če ta izpolni vS , predpise in plača vstopnino.

PR. FR. DETELA:
Vest in zakon
"‘Ali se tako malo zanašaš mojo besedo? Kaj naj pa storim, da ti dokažem svojo zvestobo?”
“Poroči se z menoj!”
“Kadar hočeš. Jaz nič ne
zadržujem.”
žačela sta resno preudarjati svoje razmere. France je mladoleten; mati mu noče izročiti posestva in varih se Najbrž ne bo dal pregovoriti, da bi mu leta kupili. Počakati bo treba, ne dolgo, par let.
“Ali stric ve, da hodiš za menoj?” je vprašala Tina.
Prance je bil v zadregi. Naravnost lagati ni hotel.
“Najbrž ve,” je dejal. “Saj govori vsa vas.”
“In kaj pravi?”
“Pravi, da sem še premlad.” “Reci mu, da se naprej in naprej staraš. Jaz se le bojim, da mu nevesta ni všeč.”
“Saj te niti ne pozna. Jaz ostanem pri tem, kar sem re-koP Ne mati ne sestra ne stric, nobeden mi ne bo ubranil, da b| te ne vzel. Slamo ti mi ostani zvesta! Stric je star ko ^emlja; saj ne bo več dolgo živel.”
Vidva se menita o gospodu Svotniku,” je pripomnila mati 9^ganka in prisedla, ker se Jo nadejela, da sta se mlada |Va že zadosti zgovorila. “O, n se bo še dolgo knajpal Kako pa se varuje! Ne sme biti nikoli ne pretoplo, ne Prehladno. Takim starcem se duša kar prirase.”
. ‘Zapustil bo itak vse vam,
I6 Vrgla Tina na videz malomarno vmes.
Jaz mislim,” je dejal Fran-Ce'> “a kdaj, tega ne vem.
, ‘Na, kdaj!” sta vzdihnili enski in vsem trem je prišlo Pn misel, kako prijetno bi bllo, če
sih.
‘Jo že tako,” je sklenila mati. “Počakati bo treba in ti, r‘lnce, moraš paziti, da ne PNdeš navzkriž s stricem.” Prance je prikimal in mend, da
spodar tako ali tako.
Prihajali so fantje, pijača je prišla na mizo, gramofon se je spustil in ples se je začel. Tina se je držala samo Franceta in ni hotela z nikomer plesati. Ko je hotel France svoj zapitek plačati, mu je pomeknila denar nazaj, češ, saj smo domači.
Zopet je bil fant v mreži, zopet razdvojen. Par prijetnih ur na teden je moral plačevati z neprespanimi nočmi in dnevi polnimi nejevolje. Gledati je moral žalostne, očitajoče obraze matere in sestre, ki nimata sočutja, nimata usmiljenja z njegovo bolestjo, in molče prenašati opomine strica svetnika, ki noče umreti.
Gospod Skobec je bil namreč takoj zvedel, kaj se godi v Klemenovi hiši. Prav hud je bil na trmastega fanta; zakaj prizadeta je bila tudi njegova čast, ko se je izpreo-brnitev tako ponesrečila. Prepričevalno je zopet dokazoval Francetu, kako nespametno ravna, če vzame tako ženo, ki zna samo piti, jesti in plesati, ki gre iz rok v roke kakor slab denar.
“To je laž,” je vzkipel France in umolknil, ker se ni hotel prepirati in ker sta ga prestregli mati in sestra, češ, da vsi ljudje tako govore.
“Taka je navada,” je dejal France. “Kadar kdo umrje, ga vsi hvalijo; kadar se ženi, padejo po njem.”
To je bil konec besedova-
nja. France je odšel na polje, ostali so pa doma žalostni in ogorčeni premišljevali, kaj bi bilo storiti. Skobec je hodil po sobi in se miril v strahu, da bo jeza njegovemu zdravju škodovala. Kako lepo se je bilo že uredilo; kako mirno je živel; kako sladko spal; kako mu je šla jed v slast! Zdaj naj se pa razburja! Precej sitnosti si je bil nakopal s temi sorodniki. Koliko dobrega jim je bil že storil, koliko dobrega namenil! Človek bi mislil, da ga bodo poslušali. Dobrotljivost je namreč redkokdaj tako popolna, da ne bi zahtevala vsaj hvaležnosti.
“Kaj bom jaz počela, če pride Ožganka v hišo!” je tarnala mati.
■ iDaije prihodnjič.)
Oglasite se in sporočite svoje skušnje, naj vas ne moti težava pisanja. Vsako zgodbo bomo primerno popravili in. dopolnili, važno je le, da nam sporočite dejstva, ki vas posebno vesele!
AD
Za štiri glavne delegate je imenoval dva dosedanja in dva nova. Izmenjal je pa od petih kar štiri namestnike delegatov, tako da je samo Mr. Bingham ostal na svojem mestu.
Ste zadovetjm s wmhu elektrišmi napravami'? SporeaSe!
CLEVELAND, O. — Verjetno ste čitali v našem listu preteklo pomlad vrsto člankov o prednostih električnih štedilnikov in, sušilnikov perila. Veliko čitateljev lista je to storilo in nam poslalo vrsto pisem. Nekatere gospodinje so nam po telefonu sporočile svoje veselje nad temi električnimi napravami, ki jim pomagajo pri delu in omogočajo, da svoj pičel čas porabijo za druga dela.
Da bi ustregli vsem tem, ki žele svoje skušnje in veselje sporočiti drugim, bomo v listu objavljali zgodbe, ki jih bodo oitateljice ali čitatelji sporočili. Najboljšo zgodbo bo The Cleveland Electric Illuminating Co. nagradila s podelitvijo avtomatičnega električnega aparata za pretiskanje, v listu pa bomo objavili sliko njenega avtorja ali avtorice.
Kratka krila naj varujejo pred prometnimi nesrečami?
CLEVELAND, O. — Tako vsaj misli Ameriški avtomobilski klub, ki trdi tako kot pariška moda, da nogavice bolj odbijajo svetlobo kot navadna o-bleka in da v tem pogledu nepokrita meča nič ne zaostajajo za nogavicami. Ta okoliščina je posebno važna radi tega, ker se večina nesreč dogodi ponoči, kjer nogavice prihajajo prav posebno do veljave. Takoj so se oglasili tudi nasprotniki te teorije, ki trdijo, da ženske nogavice vzbujajo zmeraj pozornost šoferjev in radi tega lahko postanejo tudi povod za nesreče. Znanstvena utemeljitev manjka eni kot drugi teoriji, res pa je, ida je med ponesrečenimi pešci 70% moških.
Kennedy imenoval delegacijo za zasedanje ZN
WASHINGTON, D.C.—Predsednik Kennedy je imenoval za prihodnje zasedanje ZN, ki se začne 17. septembra, desetčlan siko delegacijo. Delegacijo bo tudi sedaj vodil veleposlanik Stevenson.
Moški dobijo delo
Ženske dobijo delo
Help Wanted — Female
KITCHEN HELP
3 p.m. to 8 p.m. Must understand English.
SORN’S RESTAURANT
6036 St. Clair Ave.
(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Bratehnal — 13508 Lake Shore Blvd., 12-sobna enodružinska hiša; prodaja lastnik. Cena $31,900. Kličite UL 1-0885.	(177)
Naprodaj
Speed Queen pralni stroj; 9 x 12 preproga, pohištvo za jedilnico. Kličite pred 3. uro pop. 391-3199. Na 1245 Norwood Rd.	(175)
MALI OGLASI
V najem
Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St.
(rmvf - x)
Naprodaj
Blizu Grovewood Ave., hiša za 2 družini, 5-5 sob, zaprti porči; garaža za 2 avta. Cena zmerna.
Ena in pol akra zemlje v Willoughby na Rt. 84, prav blizu St. Andrew’s dekliške šole; mestna voda. Se proda po zmerni ceni.
KNIFIC REALTY
IV 1-9980	820 E. 185 St.
Naprodaj
Dvodružinska hiša v dobrem stanju se mora prodati. V St. Clairski naselbini. Kličite 431-8523 podnevi.	(177)
Hiša naprodaj
7118 Donald Ave.
Dvodružinska. hiša. 6 sob in kopalnica zgoraj, 6 sob in kopalnica spodaj, garaža za 2 kare. Dober dohodek. Kličite EX 1-9029.	(176)
Lastnik prodaja
6-sobna zidana Colonial hiša, preproga v poploščeni razvedrilni sobi, privilegij do obale. 84 E. 212 St. Peljite se mimo in potem kličite RE 1-6731. Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop.	(174)
V najem
Oddam 4 opremljene sobe starejšemu ali mlademu paru; gorkota vključena, garaža; blizu Yankovicevega posestva. Kličite Frank Yankovic, 851-7000 soba 715.	(175)
Delo za moške
Iščemo 2 delavca z nekoliko skušnje v mizarstvu.
ANTON OBLAK 1101 Norwood Rd.
EN 1-5840
(175)
Mesnica naprodaj
Prometna slovenska mesnica v Euclidu, poleg grocerijske trgovine, je naprodaj iz osebnih razlogov. Dosti pi’ostora za parkanje. Za vsa nadaljna pojasnila kličite: KE 1-5757.
— (176)
V najem
Oddamo petsobno stanovanje v okolici E. 61 St. in St. Clair Ave. Kličite KE 1-0273.
(175)
Opremljeni sobi oddajo
Dve opremljeni sobi s kopalnico oddajo na 1397 E. 47 St. Kličite HE 1-2762.
— (175)
V najem
Oddamo 3 sobe s kopalnico, furnez, nov pod, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009 po 7. uri.
(175)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, nov avtomatični tank, furnezi; v dobrem stanju. Ta hiša se bo sama izplačala. RE 1-7051.
(174)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6 sob spredaj, 4 sobe zadaj, klet, plinski furnez, nova garaža, vse prenovljeno. Na 1135 E. 63 St., telefon 431-9768.	—(178)
Lastnik prodaja
Bungalow blizu E. 200 St., velika kuhinja, nova poplošče-na kopalnica, preproge, zidana dvojna garaža. Se lahko takoj vselite. KE 1-7039.
(177)
Mesar išče delo
Mesar išče delo za poln ali delni čas. Kličite KE 1-8027.
(176)
Hiša naprodaj
Eno leto stara, moderna enodružinska hiša, 4 sobe, sončna soba, 2 spalnici, poplo-ščena kopalnica, leseni podi, priključena garaža, se proda z opremo ali brez pod lastno ceno zaradi selitve. Pol akra zemlje, mestna voda in piki. Na Hubbard Rd. v North Madison, Ohio. Za sestanek kličite Mentor, O. BL 5-8347.
— (177)
Naprodaj
9-sobna enodružinska hiša s kopalnico in 6 spalnic na E. 60 St. Dvonadstropna garaža za 3 kare; furnez na gorko vodo. Se lahko takoj vselite. Kličite 888-1144.	(177)
•, v:	.	-	__________________________________
BUKOVEC ŽIVI BOUSE Z
... ŽIVITE TUDI VI?
Povejte nam to in Vi boste lahko ena izmed petih izbranih družin, katere zgodba bo objavljena v tem časopisu.
Veliko družin je povedalo Ameriški Domovini in The Illuminating Company, potem ko so se preteklo pomlad pojavili v tem časopisu oglasi, da tudi one “žive boljše z elektriko.”
Smemo povedati zgodbo, kako Vaša družina uživa in se veseli električnih priprav v Vašem domu? Če bo Vaša družina izbrana, bo Vaša zgodba objavljena v tem časopisu in prejeli boste lepo darilo West Bend “Fiesta” avtomatični električni kuhalnik. Družine z naj zanimivejšo zgodbo kaljo “živeti boljše z elektriko” bodo izbrane od tričlanske komisije.
Te zgodbe se bodo začele objavljati s 25. septembrom. Izpolnite spodnja vprašanja in pošljite jih na Ameriško Domovino sedaj!
BHsaHHsasBHaoinsaaissBBBBHBfl
Prosimo, izpoiniic spodnja vprašanja na prijav niti, katero pošljite na:
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Pfč; pRJljusljeni in nikdar RABLJENI soprog in oce
M
m
3c umrl H. septembra 1960.
^	1613 U 111.1111HJ iC,
p si Ti zapustil nas. ^okrwa črna zemlja Te, rni mislimo na Te ves ta čas!
i?P0min.jamo se srečnih dni, g ,Sc ^ivel si med nami Ti. in xJ ^Se prazno ie pri nas’

(1)	število družinskih članov: ..............
(2)	Zaznamujte eno: Enodružinska hiša:	...
(3)	Zaznamujte spodaj vse priprave, katere ste
PRIPRAVA (zaznamujte postavke)	LETA
Električni štedilnik ........ .................
Električni sušilnik ......... .................
Avtomatični pralnik ......... .................
Zmrzoval nik	....... ..................
Pomivalnik	........ .................
Koliko otrok: 2-družinska: . uporabljali in (4)
..... Stanovanje: ..........
označite približno število let:
Označite tu število manjših aparatov, kot so pražilriki, ure, toplotne blazine, radii, TV, itd., ki jih imate: (zaznamujte število) pod 5	........
5 — 10 ........... 15 — 20 .................
10 — 15	........ preko 20	........
(5) Električna priprava, katero imamo najrajši, je naš:
Želela sem električni štedilnik, ker je bolj čist”
(6) Najbolj praktična električna priprava je naš:
^P°mini vedno k Tebi nam hite am svetijo v sre ;rne groba noč, nas bo v raju božja moč!
kol veQn'
Ko fSVetla *u^' narti svetijo v srce. zdn.v1?1 nas zagrne groba noč, Zlla nas bo v min hnžia m<
kujoči;
T-p^ARlA — soproga
Mart^NNE por' HROVAT, ^RtA por. MARCH — hčeri ^?aENE MARCH — vnuk j MARLES MARCH in JUNE HROVAT '-mveland,
vnukinji septembra 1963.
■•vNik-N' fV'r, ■•'.“č''
Mrs. Anthony Bukovec, 31721 Willowick Avenue, Willowick, Ohio, je hotela imeti svoj štedilnik vzidan. Rekla je: “Jaz ne bi hotela nobene druge vrste kot samo električni štedilnik. Važno je to, ker je štedilnik tako blizu zaves. Pri električnem štedilniku ni rumenih sten in ne maščobne umazanije. Na njem se lonci in ponve nič ne umažejo. Pečica se ne umaže in se lažje čisti.”
“Ko sem se vselila,” nadaljuje Mrs. Bukovec, “je prišla uslužbenka od Illuminating Company k meni. Prinesla mi je kuharsko knjigo in mi pokazala kako pravilno kuhati.” — Mrs. Bukovec je vesela, da tako lepo peče. “Pekla sem že mnogo
-J;:
božičnega peciva. Vse se je posrečilo, večinoma je treba peči samo 8 do 10 minut.” — Tudi avtomatični časomer v pečici ji ugaja. Predno gre v cerkev, ga namesti in ko pride domov, je kosilo kuhano. Še Vi se prepričajte, kako malo stane moderno kuhanje... kuhanje brez plamena. Samo 7 centov na dan za povprečno družino štirih članov. Res malo v primeri s celotnim računom za hrano. Da se poučite, kako še. več prihranite, kličite Illuminating Company, 623-1350, ext. 881.
Tže I LIU MIN ATI N G Ompatu/
Invailor owntd C,m,an, Urilng Tli, Bttt	la «at Halla«
aa
n
m
m
1
(7) Električna priprava, katero smo nedavno kupili, je bila:
(8) Naš prihodnji večji nakup električne priprave bo:
(9) Naša zgodba o “življenju z elektriko” je zanimiva zato:
IME:
NASLOV:
MESTO: .... TELEFON:
CONA:
HENRIK SIENKIEWICZ:
zdravljati, ker Zih je bil res njeni duši! — Toda Jagienka se sto pozabijo. Veliki knez se je
jžjinjih sosed, a vrh tega dober in je vrgla po njej, samo da je ^(zaradi svoje velike veselosti mlada...”
KRIŽARJI
&
w

“Nekaki ljudje gredo za nami,” je rekel Zbiško. Matko, ki ni spal, je pogledal na zvezde in odgovoril kot izkušen mož: “Svit ni daleč. Saj roparji ne bi napadali proti koncu noči, ker se morajo pred svitom podvizati domov.”
Zbiško pa je vendar ustavil voz, postavil ljudi prek ceste s čelom proti prfnajajočim, sam
“Naši!” je rekel sam pri sebi. Čez hip je vendar zaiklical: “Stoj!”
“Ti pa sedi!” je odgovoril šaljiv glas.
“Kdo ste?”
“Kdo pa vi?”
“Čemu nas zasledujete?” “Čemu nam zastavljaš pot?” “Odgovori, sicer napnem lok.”
“Mi pa imamo napete — stre-
pa stopil naprej in čakal.
In res, čez nekaj časa je v Ijaj!” polmraku zagledal nekoliko jez- “Odgovarjaj po človeško, si-decev. Eden izmed njih je jez-j cer bo joj!” dil spredaj, nekaj korakov pred! Nato je odgovorila Zbišku ve-drugim, toda očividno ni imel! sela pesem:
namena, da bi se skrival, ker je glasno prepeval. Zbiško ni mogel razumeti besed, toda na uho mu je prihajalo veselo:	“Ej,
oj!” s čimer je neznanec konča-val vsako kitico pesmi.
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — FEMALE
EXCELLENT OPPORTUNITIES
IN MEDINA, NEW YORK INSTRUCTOR NURSING ARTS Associated with New York State Board of Cooperative Educational Services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit complete resume and recent photograph. Also
REG. NURSES FOR GEN. DUTY SUPERVISORS — R. N. LICENSED PRACTICAL NURSES Openings on all shifts. Salaries commensurate with qualifications. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Wire, write, or phone Administrator.
MEDINA MEMORIAL HOSPITAL MEDINA (DEPT. NS), NEW YORK
(175)
INSTRUCTOR NURSING ARTS
Associated with New York State Hoard of Cooperative Educational services. Affiliated with 70 - bed community general hospital. Expansion to 125 beds being programmed. Unique training program in effect for over three years. Excellent opportunity for advancement and satisfaction. Full responsibility for B. C. E. S. program and educational in-service training for entire hospital. Status: Director of education under nursing department. Excellent opportunity for person interested in teaching, providing service trained personnel and planning for the future. In replying please submit com plete resume and recent photograph. Also
Registered Nurses for General Duty Supervisors — R. N.
Lie. Practical Nurses
Openings on all shifts. Salaries open. Differentials paid for shift work. Liberal personnel policies. Write, or phone — ADMINISTRATOR
MEDINAH
MEMORIAL HOSPITAL MEDINAH, NEW YORK
(174)
“Na križpotu siromaštvo pleše radostno z beraštvom . .
Ej! Ej! Ej!” Kaj mi ples pomore v bedi? Dokler ples je tudi v bedi ...
Ej! Ej! Ej!” Zbiško je ostrmel, ko je zaslišal tak odgovor. Medtem je pesem prenehala, a tisti glas je vprašal:
“Kako pa se ima stari Matko? Ali še diha?”
Matko se je dvignil na vozu in rekel:
“Pri Bogu! To so naši!” Zbiško je zdirjal g konjem naprej:
“Kdo vprašuje po Matku?” “I, sosed Zih iz Zgoželic. Že teden dni potujem za vami in sprašujem ljudi po poti.”
“Čujte, striček! Zih iz Zgoželic je tu!” je zaklical Zbiško.
In začeli so se veselo po-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
splošno priljubljen človek.
“No, kako se imate?” je vprašal Matka in mu stresel roko. “Ali ste še vedno na poskok ali ne?”
“Za gorami sonce sije, kakršna mati, takšna hči je .
Ej! Ej! Ej!” “A Meti sem pravil: Ne lezi na smreko, ko ti je že petdeset
“Hej, ne več!” je odgovoril' iet. Toda ne! Lezla je. A tedaj Matko. “Toda vesel sem, da vas'se je veja ulomila in buh! To
vidim. Ljubi Bog, da bi že bil v Bogdanjcu!”
Kaj pa je, saj sem slišal, da so vas Nemci zadeli?”
Zadeli, pasji bratje! Železo mi je ostalo med rebri...” Bojte se Boga! No in kaj? Ali ste poskušali piti medvedjega sala?”
“Vidite!” je rekel Zbiško, vsakdo priporoča medvedje salo. Da bi le bili že v Bogdanjcu! Takoj pojdem pod noč s sekiro pod uljnak.”
“Morda ga bo imela Jagienka, če ne, pa ga pošljem iskat.” Kakšna Jagienka? Saj vaši je bilo ime Meta?” je vprašal Matko.
“Oo! Ta Meta! Na sv. Mihaela dan bo tretja jesen, odkar leži Meta v božji njivi. Bila je zadirčna ženska — Bog daj mir
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BY OWNER
TIRE Repair & Recapping shop. SA 1-C077.	(174)
CONFECTIONERY Dell—2 rooms. Living quarters. Fine neighborhood. $60 mo. rent. Good opportunity. Very Reas. 5744 Iowa St. 261-9261.
(174)
GROCERY — Meat Shop — Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village, 45 miles N. W. of Chicago. Store and 2 bdrm. house priced for quick sale. Call for appointment, OL 8-7321.	(175)
OAK LAWN — BY OWNER 3 Bdrm brk., firpl., w stone planters, sunken parlor, s/s, finished bsmt., w. 10’ bar, patio, fully Indscpd., side dr. Reas. GA 5-2571.	(175)
V/HEATON — BY OWNER 3 bedroom Cape Cod. on large lot. W to W carpeting. 11 x 22 living room. Immediate posession. $12,500. Phone 668-5570.	(175)
BRK. RANCH HOME, 3 bedrms, att. gar., beau, iandsepd. lot 79x135. Ideal for children. GI 8-3740. By Owner. 7901 W. 113th St. Palos Hills.	(175)
ADDISON — BY OWNER 3 bedrm. bi-level, unfin. fam. rm., 2 baths, stms., serns., water softener, wall/wall cptg., basement. Large corner lot. Many extras. Close to schls. KINGSWOOD 3-8723.	(175)
HOUSEHOLD HELP
CHILD - CARRE For 2 small children. Live in own room and bath. Permanent. Good salary. Recent references. Call SH 3-8263.	(174)
MALE HELP WANTED
u
BURROUGH’S G0RP0RATI0N
ANN ARBOR LABORATORY
HAS CHALLENGING CAREER OPENINGS FOR EXPERIENCED CIRCUIT ENGINEERS LOGIC DESIGN ENGINEERS DIGITAL DISPLAY APPLICATION ENGINEERS DIGITAL DISPLAY DESIGN ENGINEERS ENGINEER — WRITER
THESE POSITIONS CARRY ALL BURROUGHS BENEFITS FOR FURTHER INFORMATION, WRITE, WIRE OR CALL
L. P. PELLETIER
BURROUGH’S ANN ARBOR LABORATORY
P. O. BOX 1307, ANN ARBOR, MICHIGAN
SHOE REPAIR SHOP—BY OWNER Bellwood location. Good equipment. Reasonable rent. 627 Bellwood Ave. Linden 7-7075.	(174)
GROCERY — Meat Shop — With bldg. Complete line of top quality foods, doing good business. Only store in small village. 45 miles N.W. of Chicago. Store. 2 bedrm. house. By Owner $45,500. OL 8-7321. (175)
RESTAURANT — BY OWNER Seats 43. Good equipment. Well established. Reasonable. Southwest Suburb. GA 4-7680.	(178)
najbolj zanesel na naše viteze in ni hotel imeti v bitki pri sebi druge straže kakor samo Poljake. Hi! Hi! Vsi so popadali okoli njih, a njemu zato ni bilo nič! Padel je gospod Spitko iz Melština in mečnik Bernat, Ni-! kolaj in Prokop, Pšeslav, Do-brogost, Jaško iz Lazovic, Pilik Mazur, Varš iz Mihova, vojvoda Soha, Jaško iz Dombrove, Pie-j trko iz Milaslavlja, Ščepiecki,1 2 * Oderski in Tompo Lagoda. Kdo bi mogel vse našteti! A nekatere sem videl tako nadevane s puščicami, da so bili videti po smrti ko ježi, da je bilo že smešno!”
Tedaj se je res zasmejal, kakor bi pripovedoval najbolj veselo stvar, in na mah je začel prepevati:
‘Oj, spoznaš takrat Tatara,
ko ti kožo vso razpara!”
v moči, in jo je odkuril tja za deveto deželo!...
(Dalje prihodnjič.)
Mihec v šoli
Sedemletni Mihec pride šolo ves prestrašen. Jeclja noče dati besede od sebe.
v
in
Učitelj: “Kaj si napravil? Le povej, nič se ne boj!”
Mihec: “Nekaj grdega!” Učitelj: “Otrok, povej no!”
Slednjič zastoče Mihec: “Sv. Miklavžu sem skopec nastavil!”
REAL ESTATE FOR SALE
RIVERSIDE—Open house, Sunday 1 to 5, 8 rm. Georg., 3 bdrms. up,
1	down. 1% ba. Breakfast nook. 16x 22 fam. rm. Bsmt. rec. rm. Attchd.
2	car gar. 100x143 lot. upper 40’s. 724 Arlington Rd. HI 7-3773. (174)
vam povem, da je jamo izkopala pod seboj, a po treh dneh je izdihnila svojo dušo.”
“Gospod ji daj mir in pokoj!” je rekel Matko. “Spominjam se, spominjam ... Ko se je uprla v boke in se začela križati, so se hlapci kar poskrili v seno. A za gospodarstvo je bila pripravna! In s smreke je padla? .. . Glejte,’ljudje!”
“Zletela je kakor šiška na zemljo ... Oj, to je bila žalost.
Veste, po pogrebu sem se iz žalosti tako napil, da me niso tri dni mogli zbuditi. Mislili so, da me je že konec. In toliko solza sem potočil, to bi jih v čebru ne mogli odnesti. Toda za gospodarstvo je tudi Jagienka pripravna. Vse je sedaj na njeni glavi.”
“Komaj se je spominjam. Ni bila večja od toporišča, ko sem bil odšel. Lahko je šla pod konjem, ne da bi se ga dotaknila za trebuh. Ba! Dolgo je že od tega in je morala zrasti.”
“Na svete Neže dan je imela petnajst let; pa tudi jaz je že nisem videl skoraj leto dni.”
“Kaj pa se je zgodilo z vami?
Od kod se vračate?”
“Iz vojne. Ali je mar treba, da sedim doma, ko imam Jagi-enko?”
Ko je opomnil vojno, je Matko, dasi je bil bolan, nastavil radovedna ušesa in vprašal:
“Morda ste bili s knezom Vi-toldom pod Vorsklo?”
“Bil,” je veselo odgovoril Zih iz Zgoželic. “No, Bog mu ni dal sreče: Ediga nas je grozno porazil. Najprej so nam postrelili konje. Tatar se ne bori od blizu kakor krščanski vitez, tem-jni hotela, da začenja Vitold več strelja z loki od daleč. Če, vojno na svojo roko. Ej, zvit je udariš nanj, se ti umakne in zopet strelja. Delaj ž njim, kar hočeš! Vidite, v naši vojski so se vitezi čez mero bahali in govorili: ‘Niti kopij ne bomo metali, niti mečev ne bomo potegovali, to golazen bomo kar po-mandrali is kopiti!’ 'Tako so se hvalili, toda ko so začele padati puščice, se je kar zatemnilo — in po bitki, kaj? Od desetih je komaj eden ostal živ. Verjamete? Več od polovice vojske, sedemdeset litovskih in ruskih knezov je ostalo na bojišču, a kar je ostalo bolj arov in raznih dvorjanov ali, kakor oni pravijo, otrok, tega ne bi mogli prešteti v dveh tednih.”
“Slišal sem,” ga je prekinil Matko. “Tudi naših pomožnih vitezov je padlo ogromno.”
“Da, celo devet križarjev, ker so tudi ti morali služiti Vi-toldovi moči. A naših tudi veliko število, saj veste, kjer drugi skrbe za sebe, tam se naši či-
“No, in potem?” je vprašal Zbiško.
“Potem se je veliki knez u-maknil, pa ise je takoj zavedel, kakor je pač njegova navada. Čim bolj ga pritisneš, tem bolj ti skoči, kakor leskova šiba. Tedaj smo poskočili k Tovanjske-mu brodu branit prehod. Prišla je tudi množica novih vitezov iz Poljske. No in nič! Dobro! Drugi dan je pridrvel Ediga z veliko silo Tatarov, pa ni nič dosegel. Hej, to je bilo veselje! Ko hoče čez brod, mi pa po njem! Nikakor ni mogel. Še smo jih nabili in nemalo ujeli. Jaz sam sem jih ulovil pet, ki jih vodim s seboj v Zgoželice. Podnevi boste videli, kakšne pasje gobce imajo.”
“V Krakovu so pravili, da bi iz tega lahko nastala tudi za kraljestvo vojna.”
“Menite, da je Ediga nor? On je dobro vedel, kakšni so naši vitezi, a tudi to, da so največji vitezi ostali doma, ker kraljica
Za vaše prihodnje kodranje!
Vzemite najboljše kodranje!
POPOLNO TRAJNO KODRANJE GARANTIRANO NAJBOLJŠE, KAR4 STE JIH IMELI.
Nikdar nikakega doplačila.
ki je bilo $23 je sedaj samo
54.45
vključno umivanje, friziranje in striženje.
Katerokoli najfinejšo obče znano kodranje iz naše nove velike zaloge vam spretno v salonskem stilu napravijo naši strokovnjaki, ki imajo mnogolei-ne in dragocene skušnje. Vaši lasje bodo lepši in bolj lahko jih boste po volji uredili (tudi če so fini. suhi, sivi. beljeni ali barvani). Zakaj bi se sami trudili... ali plačali več?
Clevelandski česalni salon, ki ima samo eno ceno 406 EUCLID AVE. at 4th ST.
ANDRE DUVA1
2nd Floor
AIR CONDITIONED
SU 1-3161
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča Rudi KRISTAVNIK - mizar - carpenter. Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem času pa HE 1-0965.
A. GRDINA & SONS, INC.
FURNITURE DEALERS
— ta stari Ediga! V Tavani je koj spoznal, da je knez zrasel
i
FUNERAL DIRECTORS --
Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore Blvd.
KEnmore 1-6300
Trgovina, s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEndcrson 1-2083
VIC. WESTERN & IRVING PARK — BY OWNER
Cor. 2 story frame — Store & Living quarters inc. bath on 1st floor.
4	rms. inc. bath, rear porch on 2nd
floor, sm. basement. Gas ht., 2 car gar. $24,500. Call 588-9380.	(177)
BELLWOOD — BY OWNER
5	Room Brick bi-level, Ige. fenced
yard, 3 bedrms..storms, screens. Nr. shopping, transp., schools. $18,900. 132 Eastern. LI 4-8234.	(174)
DOWNERS GROVE TWP — By owner. 3 bdrm. Eng. Col. brk. on cor. lot 150x120, Alum. s-s. oil fired F. A. ht. Gar. Full bsmt. Lots of privacy surrounded by ornamental shrubs. 6 fruit trees. Nr. bus. CB & Q. and grade school. $22,500. 969-5208.	(176)
NORTH LAKE — BY OWNER — 4 bedrm. Cape God. cptd. liv. rm. pan-din. fam. rm., 9 closets, IVz car gar., fenced yd., beaut, landsc., near school. FI 3-1945. $19,500.	(174)

F"
W.
V BLAG SPOMIN
OB DRUGI OBLETNICI, ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT, SVAK IN STRIC
ZDRAVKO KRANJC
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 11. septembra 1961.
Obenem pobožno počastimo tudi spomin no našega pokojnega, ljubega soproga in očeta Valentina ter sina in brata Franceta.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori.
Naj luč Te nebeška vso večnost ogreva, z očetom in bratom slavite Boga, in rodu slovenskem prosite rešenja, naj milost kreposti in srečo mu da.
Vi v zborih nebeških prepevajte slavo, mi v sveti ljubezni smo z vami vsak čas, kjer Stvarnik je vaše neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodite še nas.
V imenu žalujoče matere, sester, bratov in vseh drugih sorodnikov
sestra MRS. LILY SIVEC, svak JOSIP in nečakinja MARICA.
Cleveland, O., 11. septembra 1963.

'!' 6'
PALOS PK. 2 or 3 acre estate brk. ranch., fin. bsmt., 8 rms., 3 bedrms.,
2 baths, 2 fireplaces, office, din.
rm., gar., h. w. Prestige loc. Own-
er. Gl 8-3926.	(177)
VELIKA RAZLIKA V ČASU — V ospredju je točen posnetek nemškega letala Fokker E3 iz leta 1915, zadaj na levo pa stoji moderno jet lovsko letalo na letališču Palmdale v Kaliforniji. Fokker je dosegel komaj 120 milj brzine na uro, novi jet leti z brzino 1,500 milj na uro. Nemški vojaški letalci se vežbajo v letu in upravljanju modernih, v Ameriki zgrajenih jet letal tudi v Združenih državah.