» r .p v v — Lj#upJ nd>l t%te •( p>ili|t praeldUš f«r ia Bactiaa 1103, Aot al Oel. S. 1917. autkoriaad aa Jaaa 14, 1919. MAT ZMAGUJE II KONVENCIJI lOMI. Prva bitka jo isptdk v prid Komata in l90bd9nih kjuu&akih rudarjev. ' deleoatje 80 sprejeli howatov apel. liulianapolia, Iud., IG. febr. — Poiineusko glasovanje o zadevi kansaških rudarjev se danes nadaljnje in mogoče bo trajalo Ves dan. liulianapolia, lnd., 15. febr. — Današnja aeja izredne konvencije rudarjev je bila zelo viharna. Mezdna lestvica je bila odložene na stran in ves dan ao trajale vroče debate glede Howata in kan-saških rudarjev. Na dnevnem redu je bil predlog, da ae afera kansaakih rudarjev postavi na dnevni red in da konvencija resi stvar. Predlog je stavil Fr. Farr-ington .predsednik okrožne organizacije v Illiuoisu, ki je otvoril boj /a kansaške rudarje. Nasprotno je Lewisova frakcija predlagala, da konvencija preide preko Howatove zadeve in obravnava le vprašanje nove mezdne pogodbe. Farringtonov pradlog je bil sprejet s 977 glasovi proti 864 in ksnssška afera je priila na dnevni red konvencije. Glasovanje se je vršilo z roka-mi. Lewis je takoj zahteval poimensko glasovanje, ki se je pričelo vršiti popoldne in .ob tem č&ku ,ko je bilo spisano to poročilo, še ni končano. Najbrž *e bo usilaljevalo in končalo šele jutri. Alexander Howat je v dolgem govoru pojasnil delegatom celo afero v Ksusasu in e^llirui na d je. m bo v imenu kansaških rudarjev i n razsodijo, kdo ima prav. Konvencija je najvišje sodišče v organizaciji in to sodišče naj »odi pravično in nepristransko. Ko je Lewia vatal, da odgovori llovvutu, ao izbruhnile proti njemu sovražne demonstracije v dvorani, katerih Lewis ni mogel pre prečiti. I je w is je bil v svojem govoru zelo oseben in je dejal, da se je proti njemu organizirala "zarota terorizma" in da je prejel pisma, ki mu groze h smrtjo, ako ne odloži predsednistva. Ko je mnogo delegatov hotelo govoriti k dnevnemu redu, so jim Lewisovi pristaši s silo vzeli besedo ter jih prisilili molčati. 60,000 DELAVCEV RANJENIH DRŽAVI ILLINOIS LETA 1921. Chioago, HI. — lUiitotska indu strijalna komisija je v pretepenem letu 1921 zabeležila 50,000 slučajev telesnih poškodb v raznih industrijah. Največ delavcev je bilo poškodovanih v premogovnikih To je razvidno iz vsoto izplačane odškodnine, katero morajo plačati podjetniki na temelju državnega odškodninskega zakona. Skupna vsota odškodnin prizadetim rudarjem znaša $3,032,253. Odškodnine za vse poškodbe znašajo več ko devet niiljonov dolarjev. Ne-kaj čez miljotrdolarjev je bilo izplačanih dedičem smrtno poneare-čenih dolavceu. SOCIALISTIČNI K0N0RE8NIK LONDON JE POSVETIL NA-NJE Z ŽARKI. Delavci so veliko na boljšem bres takih prijateljev. New York, N. Y. — Meyer Lotf-don, edini socialistični kongres« nik, je v daljšem govoru suuiari-ziral delo senatorjev in 'kongres-nikov, katere je Ameriška delavska federacija označila kot prijatelje delavstva. Londonova ka-rakterizacija teh zakonodajcev podaja zelo žalostno sliko. Ivondon je rekel: "Zapiski o kvalifikacijah o večini onih. ki ao jih Gompers in njegovi podporniki priporočili, se čita: Prijatelji delavstva. Ti so glasovali proti osemurncmu deiavuiku ualužbeu-cev v Distriktu Kolumbije in > v Kansasu in apeliral na- cev v uisiriniu rvonuuoije m j da sprejmejo-*}®*^ srf bTTTrragršdl AMERlfiKA POMOŽNA AKCIJA V RUSIJI. 8totUoč ton ameriške koruze v Odesi; baltiške luke so sa-mrsnile. FRSfSTI RAZGRAJAJO NA REKI. Italijanski šovinisti so ie dvignili proti vladi in osvobodili tovariše is ječe. TRŽAŠKI 7A&ISTI 80 PRlSU NA POMOČ. Kini, 1«. febr. — Heka je aopet v stanju anarhije, Reški fašiNti, U. ao dobili potuoč iz Tratit, so organizirali revplto proti predsedniku dr. Zauellu, ki je pri volitvah v zadnjem aprilu zmagal * veliko večino nad vsemi nacionalističnimi strankami. Fašisti rebelizirajo pod pretvezo, da hoče dr. Zauclla izročiti Reko Hrvatom, kjer je imenoval nekaj Hrvatov policajem v hrvatskem delu mesta., Pravi vzrok vstaje pa leži v starem sovraštvu med aneksijoniati, pristaši I)'Aii-nuncija in zagovorniki svobodne države, na čelu katerih je dr Zanella. V torek so fašiati vrgli lioiubo v predsednikovo palučo, ki pa nr eksplodirala. Krivci so bili takoj aretirani, toda fašisti so naskočili zapore in osvobodili zaprte tova-riše. Na Reki vlada panika in vsa trgovina počiva. Ameriške tvrdkc ne morejo voditi nobene kupčije r Jugoslovani. BREZP08LECI PROSILI KRU HA in DOBILI PA SO JEOOi IZONANE TUJEZEM8KE DE LAVOE DOVAŽAJO v PRt . STAN. Wasliiii|ton, D. C. — Baitiško •"»rje je zamrznilo in Ameriška pomožna uprava ne more več pobijati živil skozi Kigo in estonske lukt v Kusijo. Zadnji teden je šakalu pet parnikov v ledu. 1'osiljanje živil ae bo zdaj vršilo ("'ruo morje. l»o najnovejših Poročilih je okrog 100,(KM) ton am« rkske koruze ž«- prispelo v '►•levi in druge črnomorske luke. fn-važuiijc £ita ^ t«rki pristanišč v llsdovne province ob Volgi bo ll'l" počasno in težavno kajti že-hniee, ki so bile razdejane tekom 'Miikiimve in Vrangelove ofenzi-u danes niso popravljene. To da bo Ntotisoče gladuih »"■•'inakov umrlo, predno jih do pomoč. arzenalih. "Vzroki, zakaj imajo uslužben-ei v Distriktu Kolumbije iedem« urni delavnik, niso pojasnjeni," je nadaljeval London. "To dejstvo tvori hrano za vsakoletno diskuzijo v kongresu. Vsako leto se pojavi gibanje, da se podaljša delavnik. In takrat prijatelji de-lavstva v kongresu zaslužijo svoje ime. Oni zahtevajo, da sederaurni delavnik za teh par tisoč vladnih uslužbencev ostane. To je njih največja briga za delavstvo, kaj ti večinoma porabijo svoj čas zase- ali pa služijo delavcem »ovraž nim tovarniškim interesom. "Druga stalna in vedno se vrs čajočH diskusija o vprašanju, ako se naj dovoli arzenalskim delav eem nagrada, ttavno ti delavski prijatelji»se zopet oglasij(» za be sedo in na ta način si zaslužijo podporo Ameriške delav»ke fede racije. Včasi govore tudi proti ne katerim predlogam. ki so pa take, da jih Isbko podpira in žago-varja le priznan reakcijonar. To jih zopet opravičuje do imena delavski <>rijatelji\" manija salutiranja v OHUSKEM MESTU. O, — Prebivale« je prijela bolezen Youngstown tega mesta se _ _ nalutiranja. Vsi salutirajo dru* drugemu j prijatelji, ki se srečava jo na uliei, delavci bosem, dekleta fantom in fantje dekletom in celo ofetofenei dvignejo tri prste, ka dar bo pripeljani pred sodnika Kaj m' j«- zgodil«! Yougstowi» ima novega župana, ki bi rad aolutuo vae reformiral. Zadnji teden je ukazal polleajem. d> mu morajo salutirati. kadar ga sreča jo na uliei. "Policaji noaijo glav pokonci kakor bančni priimki BARDINO POJDE V ALASKO, lin jaz jioi hočem pokazati, da je . .. ..-I „;,„.," j, di jal ŽII Nilea, t al. —(Fedef. l*reKs.) — Majhna skupina brezposelnih de laveev, ki ao prišli z Vzhoda za delom v Kahfomijo, je pred pur j Italija dnevi poskakala a tovornega Via ka, na katerem so ukradli vožnjo. Brezpmleci so mislili, da bodo v tem malem mestu mirno sprejeti in da mogoče dobe prigrizek in kakano delo, toda zmotili so nc reveži. Cim ao ae pokazali, je bilo takoj vsi* mestece v paniki. Dobri meščani so Zagnali velik krik, koii-štahler je hitro telefoniral c(»o še rifskc deputije v Alametlo in kmalu so pridrveli avtomobili, polni polieajcv s puškami v rokuh. Mala četiea brezposelnih delavcev olmtala kot primrznjeua k tlom. etiea je ^ttaj v okrajni ječi, kjer premišljuje "o gostoljubnosti Kali. fomijc, medtem ko so se meščani v Nilcsu oddahnili strahu. NE BO PREL02ENA. naznanja, da originalni datum ostane, isvsemši 6e ve. čina drftav sklene drugače. ANGLIJA JE PRIVOLILA V' PRELIMINARNO POSVE TOVANJE. Him, IG. febr. ZAHTEVA ZA ZNIŽANJE ARMAD V EVROPI IN UDELEŽBO V GENOVI " Neu Vork, N. Y, (Fedciated Press,) — Orgauizaeija "Foreigu IVdiey Asitociatioii" ji< naslovili. ua predsednika Kurdiiigu brzoja\ ko, v kateri zahteva takojšnje iu drastično znižanje armad v K v ropi ter 4>risoatv»vaujc Amerike nn genovski konfeivnel, Hntojuvkn zahteva, da uaj ameriški delegat je Iv Ueiiovi delujejo aa pravično re-Italijanski! ^ ««»^odninHke«a problemu. vlada poroča, da medna,odnu eko-'^ l,,tt"rv ib-.........i ............. .. ...... .. novi ii!orajo biti tudi predstavniki zopet delavska zmaga po oolgem boji. DVA IN DVAJSET TEDNOV JE TRAJALA STAVKA. Sodnijika prepoved je prepovedovala izplačevanje podpore stav- nonisktt konferenca v Genovi m Im> preložena, izvzemši če večina držav, ki so sprejele vabilo ua konferenco, izrazi željo za odložitev ua poznejši datum. Do danes še ni te večine iu priprave xa otvoritev konference v licnovi dne H marca so v polnem teku. Italijan-aka vlada je di*'olilu potrebni denar za ole psa nje mesta iu pripravnih prostorov, v katerih se bo vršilu zborovanje. Do zdaj je nsuio Francija predlagala, da se konferenca odloži za tri mesece, »ločim je (sehoslovaki-ja poslala* neformalno noto za odlog treh tednov, češ da je to eilja vseh drŽav, ki ao nastale U bivše Avst ro-Ogrske. Medtem je pa (Anglija obvestilu italijansko vlado, da ne podpira j) red loga Francije glede prclože« ameriških delavcev in farmarjev, ■ "fhTtr au je cerkev Icarjem. »j* konferemr. Kolikor je Italija do danea, obveščena, pride tfOO de* Usnjarski k**ttt.v M osobjem vred TO VPRAlANJE STA RBiBVA-LA NA ODPRTIM SHODU NEA-RINO IN REV, HOLMES. N car ing je sanikal vprašanje, Holmes ga je potrdil. New Vork, N. Y. - V Lezing-tonovem gledališču ae Je ob veli* ki udeležbi občinstva vršita sani-miva javna debata med profesorjem ekonomije Ncott Nearingoiu in rev. John lla.vnes llolinesoiu, župnikom skupne cerkve, o vprašanju "Ali je cerkev lahko radikalna/" Nearlng je zavsel negativno staliiče iu llolines pa pojtb tlvno.' 9 " IVisiiuni, da ccrkev ni v sploš-nem radikalna.1' je rekel Uolnii% "ampak to je neradi tega, ker ne more biti radikalna, dokler ne bo New Vork, N. Y. (Federated Press. llarry Oodfrey), — Naša vlada, o kateri se apaminjajo celo dijaki ua srcnliijih šolali, da je Č nudila uebesa begum>Mi m držav despotično vladanih na svetu, se kmalu v praktično oprime navade, izposojene iz cesarske Vemčije in earistične Kuslje — deportacije oseh, ki jih smatra za neželjene. Tukaj je okoli sto petdeset oseb, označenih, da so tu> jezcmci, da st* nastanijo na KiltM alandu in čakajo mi odredbo iz Waahingtona, da se deportirnjo. e osebe so sem pripeljale iz vsidi vetrov Združenih drŽav in bodo poalane v razne evropejske.kraje. Okoli šestdeset <>«ch je že do-spelo sem. Med njimi je štirinajst Žen in nekatere imajo deteta v naročju. Lokalni izseljeniški u-radniki izjavljajo, da bo večina teb žen deportiranih, ker niso živele po stalnih ameriških moralnih nazorih. Uradniki se veti a niso speeijslizirali teh moralnih nazorov iu tudi niso povedali, če ao stalni moralni nazori tako. o katerih se mnogo piše v časnikih — dogodkih na jahtah bankirjev iz Wal! Htreeta, ali o privatnih prireditvah kinematografičnih magnetov v Jfol|ywoodu, ali drugih posebnih navad, ki ae drže goto-ih profesijonaliirh političarjev in 'finančnikov. DrUgi izgnanci prihajajo iz Chietga, ki so bili polovljerii pred enim letom, ko je bila v prizor ji na gonja na radikalne skupine. Med temi je tudi Vrneent Frate si, ki je bil v Chfccago spoznan krivim "prekueuške agitacije." Zaprt je bil v Le*venworthu. Ht*--vllo izgnancev pričakujejo iz Han F rane i se a in drugih mest na paei fičtu obali. Glede drugih fegnaneev vedo izseljeniški uradniki malo povedati, Ako ar odšteje Frat«-si, men da ni bil nob«*u izifiiancrv at?o znan krivim kakšnega čina n« m» dišču. Neki uradnik sr je izrazil' UkenUhMH "Ali ne zadostuje, če »o nrželjeni?" New York, N. Y. — delavci, ki so zastavkali pri tvrd- v t °v0, . . . M1 ki John Mehi & Company v Jer- 1l^nd1on' ew i ora so podpirali avo^e tovariši* v državi Kew JerMey in zmaga je bila iz-vojevana. Ti delavci so nabrali med sabo in aede«lie»et tisoč dolarjev, s katerimi so podpirali stavkarje. Podjetniki so spozna li, čeprav malo kasno, da jim aodnijska prepoved ni prineula tiste pomoči, katero ao pričskovsli od nje, iu podali ao se. Delavske solidarnost, ki lie pozna meje, lis r«wlnosti, plemenskega sovraštva in vere, je triuiufirala irid ped jetniško premetenostjo. m PRITISK JE VOASI POTRE-BEN JMtts zavšroval- uica ognjegaseev za slučaj smrti in nesreče, pravi llaer, predsednik organizacije ognjegaseev. V 1'lttsburghu, Pa., je ravnatelj za javno varnost pro|idelaveki to k. je. Te atuai'1 postanejo revno (ako popularne kot čgrovuištvo," Ncaring je rekel, da cerkev kot celota ne more biti radikalna. Prvič ima vero ~~ ustavo, Izdelana od konvencije i drugič je ekonomsko neproduktivna družabna enota, ki zahteva veliko goapof darako podporo lu je navezana ua vire svoje podpore, tretjič je naprava, ki zastopa velike legalno vteineljeuc interese in avoje interese. "Ena cerkev je lahko radikalna, t oda oerkav ne more biti radikalna," Je nadaljeval Ncaring, ki je prianal svojemu nasprotniku zasluge, ker vztraja pri svojem prepričanju iu je ustanovil avojo cerkev, da ostane tako zvest svojemu prepričanju v gospoda rakih vprašanjih, Ncaring je končal i "Oa bi vseh 270.000 duhovnov šlo na prižni- varnar Met'andless, ki igra pro., , ^ ^ ^ eej važno ulogo v organizaciji I »m je on govoril, koliko dnliov nov, mislite, bi obdršalo svojo ♦ t ds nekdo nad njimi --' Ipnri Oles.. P^edieS tega jc Wafchinftom, D. 0. — Hardmg ljA- VJ(i m^a„i •alutirsj«. župsn ••0|M»tiij#» v družbi svoje aoproge v . a > ko okoli petnsjstegs junijs ^" r ---- 1,1 ""tMne tam akoraj mesee dni. AVTOMOBIL V POTOKU Ottr, Mo Waahington, D.' 0. (FcdershnJ |»rrmf. — Trideset zsstopuikov Ameriške delavske federseije je1 obiskalo več ko trideset senator-' jev. da jih prepričajo, da naj ae 1 dovoli mornariškim ladjedelnicam staviti ponudbo za vaa dela. ako I stanejo-več ko pet tmoč dolarjev. M orna ni šk i tajnik Denby je pi-| nal pismo, v katerem je nasprotoval temu namenu. Na {>sruiku "l*ewiathanu" — bila potrebna popre vila, ki eo bila prerašunje iih na immiu mitjonov dolarjev, Psrnik je imel biti poslan v bo stonsko mornariško ladjedelnico. penna.vlvanskih lovarnarjev, Ko je Mcliee ropet postal mestni l«l | ^ ^ pHhodnJI dan? pan, je Me( andless postal načelnik ognjegasnega in milicijskegu TAKO SE NE lIRI ZADOVOU MOST. depsrlmeuta. Komaj je Met'andlesa nastopil svoj m službo, ,1«' zahteval, da po lieaji razpuste svojo lokalno or- Washington, D. 0. (Federated ganizaeijo, ognjegasei pa svojo. Press). Itrodovna koriairacija, Odredil je, da mora hm častnikov podrtima plovbenemu odboru. nI Ognjegaseev zspustjli svojo orga ' * ' ' 4 1 ' nizseijo do prvena februarja in suspendiral je ognjegasiiegii ka pitana iu lajtnanta, ki sta šla na sodišče, da odloči o tej zadevi. Ako sodišče prizna pravico Ognjegsseeili. da smejo imeli avojo organizacijo, je seveda stvar aa Met'andles«« izgubljena. Mogočni»f?) MoTendlese izjsv-Ijs, da ne namerava uniči«! ssmo orgsnizscije mestnih iielulben- zadovoljna s tem, da je 4>ilo izredno veliko delavcev odelo*tjenih, ker j«' bila ladjedelnica V New-pori Newsu zaprta, ampak prati delavcem Je bilo še uvedeno sinJ-fiijsko ^•stopanje, da s«- i/t M Jo od njih zaostala stanarina. Odbor teli odslovi jenih in zdaj brezposelnih d«'ls>eev je koilferi ral z odliorniki Me v le ■i na »»Vinku prijel« -n»r»\imet v potok. m«-al» da *> zavili «»h enit nem ovinku eev. ampak njegov eilj je. da sa r-4'ije, Ti brrzposelfti delavci ao uničijo m rdrolH- vse delavske j da jim je bila stanarina od 20 do odstotkov višje zareču njena, kot jo aa vedno račur»tjo hišni posestniki. Povdarjali »o, {da ae ne smejo lijih čeki /ase^i, lds se f. njimi plača stanarina, ko najmeoji'l/s ualeda da W..M,,gion D Henati, (| ^ ^ ^ ^ ^^ fH odsek sa ena nje zadeve jr |in(,llUv ,vojih družin. rssprsvljsl o paktu paelflčne ^ ......... enlmle. Ititekeork ir \ebrask. )r, mmmmm, , kritiziral pogodim, rekoč, da Jr ▼»»»». isdelens ne tajnih aejsh Inj' l1iiee«e in okolira t V »idmlo okolščine, ki ao oblečno in «orko Jušul vetrovi. bila K mg ,z drža.r I lah ea na.protoUiHlilr do I,g. pekle, O* i I dejTeo^ralura v rad njih 14 urah, vali am*-ndm*'Otn. ogovarjala ata mokratj, v .nlM-ku ar. s, pridružil'.najvišja It, aai«liftj9 S. IMure ii »a pa senstorja l^lge in NarHa lMUHl^ «10. I^t ob M:«.». 9iMe ob 5 :24. 18812173 prosveta JED NOTE GLASILO SLOVENSKE NARODNE eeffrfa sloveiuki uol--.- - - ■jgjfliiUlm lliM ftraii fliloags) fi M aa utn uairu I« o $8 00. RaSav mm tm, kar la* •%£. s NiMfoiai: pol leta infl.26 so $1.6f> zrn tri me—ce, In solnoiorostvo e; Chicsfo M.M Bil Uto, fl.25 SS pol leta. JAVNA GOV Glasovi SIanov S. N. P. J. in 8tat*Uev Promto. > del*vikam ribanju io ajafft voditeljih. "PROSVET A" » ^^___ -THE E NLIGHTENHENT Onas W tW SUponloJUtJ^MjlJU^flt Sosl- (MMMOni 4o »i« jo S tO« ČMVM j««—, io ao vnni n« o*tovl lla*. ZAHTEVA FRANCOSKIH M1UTARISTOV IN IMFE-RIJALISTOV NI VZDRŽLJIVA. ' Zaradi skušenj v zadnji vojni ves svet kriči, da se je treba razorožiti. Vse, kar jasno misli in se ne prišteva med militariste in imperijaJiste, se strinja s tem krikom. Nemčija je razorožena. To priznajo celo francosSj Častniki, ki so imeli nalogo, da izvrše delo razorožitve v Nem* čiji. Tudi drugi civilni veičaki pravijo In Izjavljajo na glas, da se v Nemčiji ne izdelujeta več orožje in raunici-' ja, ampak da tam zdaj producirajo stroje, ki služijo za pomnožite v produkcije življenskih potrebščin. Navzlic tem dejstvom pa izjavljajo francoski milita-risti in imperijalisti, da Francija ne more znižati svoje ar made, ker se boji, da jo napade Nemčija. Taka zahteva je nevzdržljiva, kajti če je Nemčija razorožena, jo ne more napasti. Zdi se, da se za zahtevo franooskih militaristov in im-perijalistov skrivajo drugi nameni, ako so proti znižanju Oborožene sile na suhem, ko ni najmanjše nevarnosti, da jo napade Nemčija ali katera druga dežela. Francoskimi-Htaristi in imperijalisti vidijo tam strahove, kjer jih ni, hi zaradi tega jim ne more pameten in razumen človek verjeti, da se nič drugega ne skriva za njih zahtevo. Pred izbruhom svetovne vojhe je bila kajzerjeva Nemčija tista sila, ki je povzročala blazno tekmovanja v oboroževanju med raznimi velesilami. Zdi se, da želi zdaj Francija prevzeti njeno ulogo in prisiliti druge države, da ji slede v oroževanju. To je ravno tak terorizem, kakršnega je preje izvajala Nemčija. Japonski mi-litaristi, ekspanzisti in imperijalisti so hitro razumeli svoje francoske tovariše in tudi oni so dvignili svoj glas, da se oborožena sila na suhem ne sme znižati. Na Daljnem yztoku sicer ni Nemčije, zaradi tega se japonski militari-uti in imperijalisti ne morejo izgovarjati nanjo. Našli so pa tudi izgovor, ki je izgovor, čeprav je šepav. Oni kažejo na Daljnovztočno republiko, rusko vlado v Moskvi in seveda tudi na ubogo Kitajsko. Večje nezmiseli menda ni, kot je v tem izgovoru. Ampak japonski militartsti in imperijalisti vztrajajo pri njem in pomagajo tako Franci ji terorizirati ves civilizirani svet. MALI OBRTNIKI IN TRGOVCI NE SPITE! Kadar delavci malo zaslužijo, ne morejo uspevati mali obrtniki in trgovci. Delavec je odjemalec malega obrtnika in trgovca. Pri malenv trgovcu ne kupujejo podjetniki, bančni predsedniki, jeklarski baroni ali mesarski kralji. Ti kupujejo v velikih departmentnih trgovinah, katerih lastniki*) miljonarji. Glavna podlaga in opora malega trgovca ali obrtnika so delavci, ki so njegovi od jemalci. Ako so delavci slabo plačani, tedaj pridejo tudi neprijetni časi za male trgovce in obrtnike. Sedanja kampanja, ki jo vodijo privatni velebtanišk interesi za "odprto delavnico", je ravno tako škodljiva za male obrtnike in trgovce, kjer je imela uspeh, kot je oškodovala delavce. Kadar vodijo privatni velebizniški interesi propagando v svojo korist, tedaj radi kličejo na pOmoč male obrtnike in trgovce kot svoje zaveznike, M, da ne pripsdajo k delavskemu razredu. V resnici je pa med branjevcem in lastnikom velike departmentne trgovine ali pa trgovcem, ki prodaja na debelo, ravno taio velika . razlika, kot je med delavcem in podjetnikom. Organizirani delavci zahtevajo pošteno mesdo sa wto» m. — u. m. w. of a , noj večjo unija, opojen« t Amen iko delavsko federacijo je pred največjo krizo v zgodovini. Tej mogočni organizaciji jo usojen razpad. Dokazano je. da vsa od* govorno*t takega razpadu je nn t*mah j. l. benriaa, predsedniku organizacije in njegovih p r ista šev. Lewi* jo prelomil obljubo, storjeno prod izvrševalnim odborom Ameriške delavske federacije ,da ie bo boril proti prepovedi god-nika Andersona. • ae je slabotno uklonil odločitvi premogarskih podjetnikov in njih državnega o-rod ja. 8 tem ni samo izgubil gau-panje od atrani članstva, temveč tudi izgubil spoštovanje pred delavskimi uradniki. Na konvenciji Amerike del* v oke federacije je bilo nafoteno njenim izvrlevalnim uradnik 010, kako stališče naj zavzamejo v boju proti sodni jok im prepovedim. Podjetniki so ie predvaam spra vili na organizirane premogarje, kajti dobro so vedeli kaka j« du prava pri tej veliki organizaciji in da je za pričetek zruševanjn delavskih organizacij Poj bolj primerna rudarska organizacija, ki je brez pravega in odloftnega vodstva. Lewis bi "bil lahfco na prvi mali zatrl vsak poizkus (podjetništva, ako pomialimo, da ja imel za se boj motno zaolombo cele a meti ike delavske federacije. Profile volitve so se vršile v (pravi prepad premogarjev. Howat in Mlarlin ita bila protikandidata Morija in Lewisa. Administracijah* pola je zmagala in nikdo, kateremu ni znana cela situacija, Si uverjen da ae je oddajanje glaiAv vršilo poatavnim potom. Bila Je določena gotova vsota za plačahje aaes-menta slabo stoječim članom,1 toda vse je šlo za glasove' tajnikom, organizacijinih podrtižriid v prid Lewiaovi malini. 6e več drugih obdolžitev je znanih, da ao naperjene proti Lamrtsu in nekateri sni celo vedo povedati "da Le-wia v resnHi ni bil izvoljen. Resnic« je, da ae je povrnil v urad in mu rasno kapitalistično časo piajc poje alavoapeve, da je on pravi voditelj delavstva. Ko le ni polegla ne za d o vol j noat napram Lewiau radi očitnega simpatiziranja a podjetniki, ie ae ji pojavila drugi krivica, storjena organiziranim premo garjem. Kanaaftki rudarji ao bili oaamljeni v njihovih zahtevah as odpravo induatrijalnega sodišča. Meato pomoči od Lewiaa so dobili predaednifc in članstvo 14. dia-trik t s u. m. w. of a. klofuto. Od Lteuriaa poslani organizatorji za ustanovitev nove "unije*' »tio dobili pomoči samo od premogar skih operatorjev, temveč tudi državne alte ao jim priskočil* na pomoč. Lewia ae je veaelil milice kak poSjetuikov *in ga oboojajo izdajstva. Vsa trpkoat boja organiziranih premogarjev ne more biti bolje označena kot v eirkularju, izdanem po Johnu h. Walkerju, predsedniku lllinoiake delavske federacije, ki je član u. m. w. of a. in aktiven član ie skozi leta in leta. Walkcr ni radikalec, ne revolueijonar temveč navaden strokoven unijoniot, Jci je tekom vojne pogosto držal govore in obsojal oorbo ter nagovarjal za večjo produkcijo. v eirkularju pravi: "John l. Lewia je lažnjivec, ki je podal nereanično izjavo, premišljeno izdelano iz vitega sta rega blaga in strahopetec, ker je lagal za hrbtom moža, nahajajo-tega g« v ječi kakiB tisoč milj proč, hi ae je žrtvoval v šestmesečno ječo in ni privolil v izdaj stvo članov svojega diatrikta." Lewis je premiiljeno napadel Fr. p. Walsba in pbil Galleryjk, jih obsojal, da ata podpirata za rudarje suženjsko postavo v Kan-saau, tako izjavo je podal predsednik 12. okrožja Farrington na konvenciji v Peoriji in%ga v nji obaoja le mnogo drugih pregreš-kov, zale ni več dvoma, dn je le wis v resnici to, kar so ga obso dili pravi voditelj strokovno or ganrziranega delavatva in se je obsodil aam s avojim početjem. Resnica je, da je Lewis preti ravjU avoje poročilo in napravi na člane konvencije, da so bili i miljenju jiaaprotni (Ilovvatu in kanaalkim rudarjem, čeprav bi bili, ako bi imeli prava poročila podpirali rudarje v Kansasu. da al je dobro vedel o boju ib njega pomenu, ki ga imajo rudarji, ki ao takrat le z zaupanjem zrli v u pravo avoje organizacije, jo ven dar dajal taka poročila, da so bi- Vemo, ^a bodo budi boji na-atopili s prvim aprilom za premogarje. če .ne bodo hoteli priatati na silovito znižanje plač, kar naj-bolj lahko* sklepamo po mnogih izjavah operatorjev. Radi Česar pa bo boj najbolj otežkočen, je cepitev premogsrske organizacije v dve stranki, kar lahko tudi povzroči razsul organizacije. Ce m) premogaraka organizacija raz padla, tedaj je hrbtenica delav skega gibanja v Ameriki zlom- jena. • Kako ao nam zvesti naši de lavaki voditelji,. lahko sklepamo. Delegatom premogarske konven cije je dana vaa moč, da izČiatijo vae kar je nezdravega pri organizaciji, ker drugače ne bo dolgo, ko je ne bpmo imeli več. Zato smo vas poslali na konvencijo, da sto rite svojo dolžnost in izvolite ta ko upravo organizaciji, ki bo zmožna zopet zasigurati njene te melje. — Louis Skerbinek. V svoje delo in človeške delovne razmere v tovarni. Pod« jetniki pa žele delavske mezde tako znižati, da ne zadostujejo za najpotrebnejše, in vsiliti jim take delovne razmere, da je kmalu njih zdravje izpodjedeno. "Odprta delavnica" ne koristi nikomur drugemu kot velikim korporacijam, tnistovcem, finančnim in industrij; akim magnatom. Mali obrtniki in trgovci! Ne spite, ne d*jte se ujet! od propagandistov za "odprto delavnico", kajti vaši interesi niso na strani velikih korporadj, Industrijskih, trgovskih in finančnih princev. Vaše koristi so na stran delsvcev. Ako delavci zaslužijo pošteno mezdo, teda. uspevat« tudi vi. li delegati v vsem nasprotni in pripravljeni odreči vsako pomoč rudarjem v Kansasu. Česar pa niso storili oni, je storil s svojim abeolutizmom Lewis. 1lowat je Lewisu pisal pismo, v jtaterem mu je sporočal o položaju, in stališču, Jci ao ga *avze-i napram novemu zakonu člani njegovega diatrikta in se rtanašal na pomoč vrhovne uprave pri or-Afcizaciji. i)ewia mu je Sla to odgovoril (zakasnelo) v jako zavitem tonu že ko se je vriila konvencija kailaaikih premogarjev in je vedel, da ao delegatje kon. v ene i je 14. diatrikta že dali svo jim uradnikom polnomoč za po klic atavke, kadar se jim bo to iflelo .potrebno neglede na gover tiorja Allena induatrijalno sodi k«. Predsednik lewi« je tndi re kel na konvenciji, da sta f. Walsh in odvetnik Callery pridobivala delegate za kompromis za koriske predloge ob času, ko je bila zadeva industrijalnega sodišča pred kansaško postavodajo. Na tako obdolžite v pa je ,Walsh ta koj žc brzojavno odgovoril na konVencijo, da on ni bil med" o nimi, da bi se delato kompromise gTede induatrijalnega zakona, temveč mu 'je bil v vseh točkah nasproten. Povedal je, da je ob stojal pred postavodajo industrl jalno sodišče, ki ni za delavatvo drugo kot nov način zasužnjenja in ima atenografičnl prepis nje- proti premogsrjem in bil zato, d» gbvef^i argumentiranja proti ae zlomi stavka. v potrebi ni hotel priskočiti na pomoč bednim družinam atarih Članov organisa olje. Ponesrečeni poizkusi orgaafzi ranja premogarjev ao ae pogosto alabo obnesli radi Learisove ad ministraeije in tudi,stavka v Za padnl Virglniji, ki »e je spremi njals v civilno vojno bi bila lahko s treanim posredovanjem vodatva organizacije lahko omiljena ali pa sploh nepotrebna. Rapadnovirginaka situacija bi bila morala biti narodova zadeva In administracija radarske organi-saeije bi bila morata savaeti akcijo, da bi protestiral vaak polten državljan proti tamkajšnjemu postopanju prati rndarjrm. Ali se je kaj takega ukrenilo. $1000 dolarjev je bilo od orgsniaaeije določenih aa paeradovanja in ko ja >aaradovalae aaprtvil a svoji ni pokornimi slugami določeno vsoto, ja zapustil bedne premo tsrjo. ' Delegat ia Xap. Virginije ae je laja vil: "Vem* da on ni pravi, toda stati moramo « y*wiaom ah pa od It i domov." Tsko je prMla valed korupcije aahrbtno«t in me oto odkritoorfnasti oe jo pojavila M. Organizaciji oe napet obetajo veliki bojt tri bodo pričeli a pr-rim atriom radi «Mgajaa> o podjotalki. Med promagarji ni triko najti člane organiaaeije, ki trda, da je lefris k orodje v ro- Cleveland, 0 — 'Dopisnik iz s t Louisa, Mo. piše .v Proaveti št 26. ne vem, ali je Član snpj ali ni, a iakor^razvidim iz njegovega dopisa, ac bolj zafiima za Prole tarča in jsz kakor pa za snpj in napredek njenega lista. Ome njam, da ne 4>om odgovarjal no benemu rojaku, pač pa naj sodi jo člani 8npj sami kaj je prav in kaj ni prav. Predvsem bi rad pojasnil dopisniku, da člani 8npj niso vsi so-drugi j8z{ po veeini kot xe razvidi iz njegovega dopisa da niso za to akcijo, ker drugače bi ae v večjem številu odzvali klicu. Pravega zanimanja torej Se ni, zato počakajte. Rojak pravi, ee ni žrtev, da tudi ni napredka. Dovolj je bilo že žrtev in so Še danes,, toda o napredku ni sledu, temveč vedna u guba. Zakaj jc tak neuspeh pri to ikib žrtvah? Na apel ae je odzvalo 61 dru itev. Kje so ostala društva, vprašuje rojak. Odgovarjam mu, da se vsa oatala društva ne zanimajo za akcijo, ker se morijo predvsem zanimati za svoj nedanji obstanek in morajo gledati, da ne bodo po nepotrebnem Črpali i/, avoje iblagajne ter delali med članstvom razdor, kajti članstvo jc različnega mnenja in ako hočemo imeti pri društvih' slogo in mir, moramo . vedno gledati, da ae pokorimo večini in ne samo nekaterim. Ko bi se mi ozirali na manjšino, bi naša jednota ne štela danes 453 društev. Danes je veliko društev, Iki morajo plačevati asesment za svoje člane, ako jih 'hočejo ohraniti pri društvu in jednoti. Mnogi člani so že eelo oto dni brez dela, stroški za pre hrano ao taki' kakor druga leta. kako naj se torej oziramo na ta ko apele. Nas prav nič ne. bode v oči, kaj ao naredili sodrugi v Evropi. Na redili »o ,res lepe reči, a vedno atezajo roke in proajačijo dolarje. Vsem dopisnikom, ki apelirajo na člane knpj v prid enakih stvari pristavljam, naj apelirajo aa take prispevke po svojih listih in pri soeijalističnih klubih, ne pa v listu siti p j in njenih društvih. Za vsa društva, ki so se odzva la na apel, ac ve, in ta so nedvorn no z njimi ona, ki ae še sedaj ni odzvala morajo hiti pa na METEORIT1. Monarhi v Rimu. "Papež Pij xi. je bil daneJ kronan v baziliki sv. Petra ob navzočnosti cerkvenih knezov tujih diplomatov in članov rim' *ke aristokracije. . Kardinal Lega mu jo položil zlato tiaro n« glavo* znak najvišjega auv«-,..,,. stVa. . . Srebrne trombe i/ u, stoletja so naznanjale kruiumj.-in rdeča Oblačila kardinalov, kj so se mešala z uniformami švicarske garde, ho spominjale tia sred. nji vdf. . . Tiaro so nosili na ža-,1 metasti blazini in za njo je kora-kal vatikanski zlatar. . . ( n. „ v baziliki je bila tako velika, da so omedlevali možje in žene, katere so potem Odnesli v začasno bolnišnico v kapeli v ozadju cerkve sv. Petra." To ao izčrpki iz poročil, ki nosijo datum zadnje nedelje. Papež je bil kronan kakor kak inonarh in ves pomp je spominjal na | srednji vek, kakor pravi poročevalec. Da, na srednji veki Kaj pa je pa pest vo drugega kot ostanek h srednjega veka? Na zunaj se je nekoliko spremenilo kolikor se je moralo pod pritiskom razvoja razmer, ki so močnejše kot vui ljudje, ampak na znotraj jc it? zdaj srednjeveško. Papež nima več države in ne vodi več vojn, toda simbol njegove nekdanje monarhistične pioči še živi. Italija bo \^rejalislej republika; to bo tudi Španija, Anglija in vbe druge države, ki se se šemi-jo z ornamentom krone, vse bodo republike in nato pride federacija republik. Papefttvo ne bo nikdar v tej federaciji. Njemu je menda usojena naloga, da igra u-logo zadnjega monarha na svetu. • • s Gozdovi in džungli v Kerituck-yju ao krivi, da se kentukijski zakonokovači vznemirjajo rara di resnice v evoluciji. ■i . o o o '* < so vaak način akciji »nasprotna ,To rej bratje 8np4[, kakftr sem povdarjal že pred združitveno konvencijo in ponavljam še da nes: stojmo trdno za procvit in napredek Inaše organizacije, bodimo nepriatranski in delujmo roko v roko; kot nam kaže sr.ak naše jednote. potem nam bo zago tovljen večji napreJek m SiriU« združenje. v*ake strankarske za deve pustimo na mestn kamor apadajo — John Gabrenjn OOM OCRNUHOV PRIJETIH predlogi za induatrijalno sodišče Ravnotako je odgovoril po br zojavu Phil Callery, odvetnik prentogirjev na obdolžite v, da je bil za kompromia. Brzojavil je Fr. Farringtonu, da je lažnjiva trditev, da je on nagovarjal sena torje sa pogoditev glede induatri jalnega sodišča.Imenoval je one ga, ki je dil'tako krivično poročilo, da je dihur. ki tlela z roko v roki s podjetniki in postavitelji fndualrijalnega sodišča, toda. da se vsem, ki se prizadevajo obva rovati induatrijalno sodišče ter ga aagovarjati, ne bo obneslo, ker kansaški rndagi bodo vztrajal v boju, da al ohranijo skorjo kru ha i*wim oe je pričel zagovarjati, da je bil tudi on nasproten ihdn atrijolnemu sodišču in je posls na kansaško zakonodajo brzojhv ko v tej zadevi, človeku ae čuti no adi, aakaj ni poalal take brzo javke predsedniku h. diatrikta ia kalA> da je vae molčalo o taki brzojavki. Lewia je tudi poveda na konvenciji, da ae je ffovrat branil aprejeti odvetnika o< Mednarodne unije Ctarksona, Ir je advokat iz višjega razreda likati mol in bi ae hI! bojeval proti indnstrijalnemn sodišču. nič nimamo proti odvetniku Cfarfcso nu. toda dvomimo, kako bi se on bojeval proti industrljalnemn ao. dilčn. posebno «ko pomislimo, da je ajegov sin lastnik preaiogoro i snaatlo j* bito priofefeno v prvi va v Nasfevillu, 111 llcslenaia izdaji. — Pozdravi Los S^elk, OaL — Tukaj ao prijeli osem očrnuhov. ki so fz delali načrt, da izsilijo od pre možnih ljudi večje vsote denarja. Devgi očrnuh je pobegnil. Pri je li ao jih po hudem boju a samo kresi. o begunu sodijo, da je bil ranjen in da ga iznlede. , * Očrnuh i so piaali predaedniku neke korporaeije. da jim mora plačati pet in dvajset tisoč dolarjev. Ako tega ne stori, spravijo njogove tajne grehe na dan. Bile ao pa še druge trtve. katerim so očrnuh i zagrozili, čo ne plačajo, da jih itrofe javni arsmot;. umno a uuDMiTVA. o. j. o. — Vaše na- Zagonetnoiti. Kdaj bo "slavni detektiv" predložil desettiso&besedno izpoved o bombi v Wall Streetu? Kdaj in kje je prohibicija res prohibieija in kdaj je "npjrmal-noat" normalna? Kam je Slo tistih tri miljone delavcev, ki ao v zadnjih tfcU mesecih izginili iz armade brezposelnih? V tovarnah in rudnikih jih ni in umrli tudi nisoy Kje so? Kje je tovarna, prodaialnioa notarska pisarna, ""denarna me-njevalnica, knjigarna in šifkSr-tašnica obenem tudi frančiškanski farovŽ? Kje ae navadno zgodi, da w» demokrat je izvoljeni s socialističnimi glaaovi? • o o Justični tajnik Difugherty grozi, da bo preprečil vojno v pre-mogarski industriji. Na kak način? Ali bo priailil operatorje, da ne smejo znižati mezde? Ako tq stori, potem ne bo vojne. Nam se pa>nekaj sanja, da bo silil rudarja na sprejem znižane mor. le. i • s o . Kako ao tčudni! Neki francoski državnik se je izrazil zelo nedostojno o Američanih. Rekel je, df -simpatije A-meričanoK do Francije nehajo pri zastavi njihove mošnje. Saj ni res! To je nesramno tvarjenje dejstev! Ameriška motnja nima zastave. To bi morali znati tudi Francozi. Res pa j«', da je zastava pred mošnjo in sledi mošnji.' • o • s Imperijalizem* je mednarodiv tatinatvo. ' \ • o- • o Vsak delavec js lahko mfljonar Kapitalisti venomer pridignje jo, da so z varčevanjem in deloio prišli dO premoženja. "Varčn-je prvi princip amerikanizms Dobro. Pa poskusimo. Ako dobiš tisoč dolarjev ns leto in. imat Ženo in pet otrok, pn hrsnr sto dolarjev — in imel h '* v 10 letih. ......... /«0WSKB% * linlB Cstahtr, M»nA..«.n A-*— «. r. O. », Oss 4. JteM. TAKA POHtJTDBA JB KAPITA LI8T0M ZELO VfiEO zahteva kuno hrano, itano vanje in obleko NBdaorni odbori pM*k BalH. pnMil, IIM k C*»wlw4 A«%. Chtesa PrsM* am. cltmui Oh WUUm 0000 IL Ctftlr ti, Združitveni odbori P I 110* Pruk A M. 1104 k, CnvM Avs, CteMfO Jditli« OvtB, Idi W. Itlli Ckliifii Mp , lil« ifcufc. 11 rti K BJrd Si . t lovoUmd, 041^ VRHOVNI BMlAvHIKi On F. J. Km, 0000 te Ckk M P010BI fcteiilmi o gi iftutel, U *teMe v Ote ' «M PMMA. M t* mhUI. apbil, mfcite— a. n. p. j, aior«ao te umOiu a««* ckuf». tu. 'B|B fAOCVK aOLNliKI POOPOBB M NAILOVBi Bol IlOlK BV0JI0A BKATA John Mihavoo, katuri aa ja nahajal preti Vi leti v VVaukegan, 111. In 0(1 tu jo Ml v drlavo lo\va, od kjer ar ml nI vo# oglasil. Ako bo Mam ta ogla« lital, prosim, tU m, ml takoj prijavi. Ako pa ktlo roja« kov ve m njeirov naslov, naj tni lil«iiovoli to aporodlti, ker mu inikin jaa poročati aelo vaAne atva-r rt i* atarega kraja. Moj naaluv ja: Frapk Mihovo, 72« Helmlioli ave., Wankoir«n, III. XA PBODAJ FARMA ol»Hffnjo»*a 40 akrov semljo, ona rtell jtt (16 meata, hUa in it ulit va« v dobraiu atanju. Za pojasnil« in učno pilita na i J. 1'aulin, 1*. O, Muakctfon tfeitfht«, M Idi. (^dv, Frb. 15 HI 17) Antaa, poročevalka Feder. Fraaaa, ' Va kolodvoru v Min«ku »eni videla mola, ki jr govoril nem-iko, poljsko in ruako. Vprašal me je, de je prtljaga, ki je IrAala xravrn menr. moj«, Ko *rm odkimala in pdjaNnita. de prtljaga je laet Irboalovalkr del in kdo je^ TedrfJ mi je pteArfli ^mirledal in u# hitro odeli a ml. To je povrle lo mojo rsdnv.^-nosi, Kmalu «rm*lavrdeJa. da je ipekiatant. ki kupuje rhofce rublje in jih pr<»daja no Poljskem, Hnonm po prodaja ver. kar mora kupiti na 1'oljekem, ose Postaja ,f Orli. Zraven menr dl *em*Wm precej r*j*g; «r vi HI ji. 4a je telite. Mt.Bn lo-kiju iiU in okrog aobe tllli lo nn« kaj Aakljev Čaka na vlak, ki vo-r\ v Moskvo. J — Ali Jo vidite! mi Ji I* poli foloiel ne uko. viri* v Kos« k v o. Te« dobi Milj dvgkrnl val kot v fN4i — Vpredsj jo. »«m rekla lol* malo. kaj je. trgovke ali kmef|. «i Na bo povedala, je ndtfu valil. Tok I jod i jr oraoil Jr, 4« jr privatna trgovina min j do*o< l> wa. To io <»no ae Inkko proda a d«*bi/'koni. n topo h po Mirih le-lih sv jr to loko prioirtilo Ijo- (Advart ) Vsi o prtksjell, s besede m I #.*,,#»»,#•**#, < LMbI tedfe, o iteeedMOl bkbbhite ptefea nhll vojaki, fcots/nUn ,,,#,«.,< MMlaoBsr, meri ,.>,,,««..t Dnmou valovi, aoMno*»»»».•.»•»«»•,»#.#•»#•»,»< črea valvve, vsldok » •B DOBIJO EDINO LB FBI* NAVINiEK-POTOKAR CO., 191 Groooo Stroct Conomou« opombe —.Pri nnrodlln btegevoMte polnil hO« P»OSVETA DVONOŽEC ia 4nif« zgodbe. NA 1(A VOSLOVNS PBAVUICB tfpiaal Kari Bwald. l'revedel Franc Bolka. (Dalje.) | **1)b **m vedela, kar sds j veui, Iti s* ne bila ouioiila in da g i p« I le krasnejo," je kričala.* "Ne ▼Bdržiin! Ne vzdriiinl Zletim jrocl" Hi a kope r jo j« mirno poslui«l. H svojimi prejšnjimi iensnii je rav lahko majkt-ii izlet!" je predlagal. "Za to p« mora* potem prav pridno gisliii; *k>*r »e ne izval« nikdar nikoli mlgdiČL Moja prejšnja so proga — 5 "Prosim, ne govori mi o tej IfiiHki!" je kričala. , V istem trenutku je odletela in srakoper ji je brzo aledil, ker se je hal. da bi ae ji v razburjeno*!) II« dogodila nesrees. Ko pa ata odletela, sedel je neki drugi ptič p<»l« g gnezda in buljil vanj.. Bil je mnogo večji kakor arako pgr in popolnoma sivorujev h svetlimi pegami na prsih in tre-pulili V kljunu je držal jajce, ka laro je previdno položil poleg dru ' gili jajc v gnezdo. Ni bilo več j« kfkor druga in sltfno jim je bilo za laa. Trmo tek Je luji pttf še posedel opazoval žalostno malo, gorko sdo, v katero je položil svoje jce. Potem pa je razpel peruti In od letel preko travnika v gozd. Tam Je sedel na visokem drevesu ■ol in «akal. \Ali ai oskrbela jajce?" je vprašal ptič vrnivšo ae družico. "Da". J« odgovorila babica, "položila sem ga v gnezdu srajco-perjavem tam v trnovem grmn na travniku. Pridni ljudje ao; dobri nikdar alti. Ali Četvorhsa ni bila bodo z najini* otrokom." 'enako pažretna. Eden mladifev r"Vc4 ne moreva storitije j« bil mnogo samogoltnejii. ka- m«*nil drugi ptič. In potem je aa- kor estali, zato je tudi naglo ra- ktieah "kukukj" in oba ata od- stel. letela. | "To bo nekdaj «vrat srako- Ko ata priila srakop»*rja do- per", je rekel o4e in ga božal a| niov, niata opazila, da niao več kljunom po hrbtu, »amo tri jajca, nego štiri v gnag-| "Ne smeš delati razločka med| du. Knkrat v računstvu niata bi-j tvojimi otročji", je zavrnila la poaebno podkovana, razvente- mati atrogo. "Meni ae zde pa| ga pa je bila iroapa arakoper zdaj1 ravno najmanjši ngjnežnejši." boljše volje. Hedla je popolnoma Nekega večera je sedel sreko-mirno na jajca in njen mož ji'je! per ves pobit poleg ovoje ženice, zapel, da se je razlegalo daleč po ki je ae dela* na gnezdu, da greje gozdu. mladiio Štirinajst dni je verno sedela "Ni lahko, preživeti tako veli-na jajcih in valila, srakoper pa ko družino", je rekel. "Pri iem je letal okoli in lovil metulje, li-lhoče* polteno izgledati in nimai Činke in muhe. Nabadal jih je na trnje tesno ob gnezdu, tako da je babica z lahkoto huiknilg tja, jih zgrabila in se brzo zopet vrnila. "Ti si vendarle priden dečko," je rekla ter mu milostno pokima-la. "8icer pa je tudi tvoja avota dolžnost, da mi izkeieš par pozornosti. ker oskrbujem valenje.' Zjutraj petnajatega dne so ae rs/počile lupine in četvero nagih ptičkov je ležalo tu in odpiralo svoje iiroke, rumene kljune. Srakoper jih je opazoval pozorno. "Naj nimajo ne ^či ne kljunov", je rekel. "Ali to še pač.vae pride." "Kako mičnl go)" je vzklikni« la goapa srakoper. - ». . m Njen mož jo je pogledal,šegavo in žvižgal predse: "In začetko-mm jih nisi niti hotela izvaliti 1" ' Nesmisel 1" je odgovorila njegov« žena užaljena. "Tega nisem nikoli reki«. Rajie prineaj svojim iih<»gim otročičem jesti, nego da govoril tu take neumnosti. Tako na daleč odpirajo avoje kljune, da jim vidim v njihove ljube male želodce." Ivf arakoper je odletel iu se vrnil in zopet odletel in to je bilo ce| dsnpd zjutraj do zvečer in mnojm ftMgth dni nadalje. Kadarkoli 4|e prinesel kaj užitnega, so mlad/Si odpirali svoje kljune. Bilo jealiot bi na. mogli postali nikoli časa. se osnažiti. In zdi ae au, da Je že večpoat od tegk. da sem zdrobil eno kratko. Čaai postajajo tudi vedno slabejli. Metuljev akoro ai več dobiti; danes zjutraj ao mi ttirikavci dvakrat ravno pred kljunom oteli lepo ličinko. Pomagati mi bol morala pri lovu. Ubog ptič kot jaz ni v stanu, da bi puščal avojo ženo za parado pri hiši." "Skrbeti za otroke, kaj imenuje! ti to parado T" je zaklicala srakoper jeva babica ljuto. "Sicer pa se tj ni treba čisto nič razburjati. Zdaj imajo Že vgi štirje pervaa in morejo pri ti toploti že hm m i lelgti. Od zjutraj naprej ti bom pomagala." %Zdaj ata letala oba sr^koperja po gozdu in se dobro mučila,'da sta dobavila živeža družini. Kolikor pa ata tijdi nanoaila dqmov, mladiči niao nehali odpirati kljunov, kričati in ae rivati na stran, da vsak aam vjame najboljši del. Ko sta se stariša nekega opolu-dne vrnila a polnimi kljuni živeža, je vladalo v gnezdu neznosno kričanje. Mladiči so iztezali v to ve kakor še nikoli in ao kričali divje drugi preko drugega. "Eden naj govori, aicer se ne razume nobene besede", je za-povedala gospa srakoper.,/'fCaj se je torej zgodilo f" (Dalje prihodnjič.) p v i. H •, ■ 'I' »■ —F. M. DartaJarokiJ: - BESI ▼ Mi * t *h fl (Dalja.) sploh nišo bili deTeŽni. Topot je osrečil tujega tfienišca. s kozarcet* sladkega Čaja in starčka« Pravkar je bil posredi lehko ribjo ju* ho in ae lotil svoje druge Jedi — krompirja v o-blleah a soljo. Drugačnih reči ni uživsl nikoli; pil je le mnogo čaj«, ki gs je slino ljubil. Okoli lljega se je sukalo troje *lug. ki jih jc plačeval trgovec; eden je bil v, fraku, drugi je bil podo-tfen delavcu, tretji cerkovniku. Videl seiu tudi prav Živahnega šestnajstletnega dečka.. Ita/.en aliiinčadi je prisostoval tudi častitljiv, nekoliko f predebel siv menih z nabiralnikom v roki! Na eni ' irmttl miz je imel Ogromen samovar. poleg njega i pil je stalo ns pladnju skoraj dva tuests kožar-' cev. Na drugi mizi, tej nasprotni, so bili razlo-[ leni darovi: nekaj glav in funtov sladkorja, par funtov r-aja, par ve/Hiiih copat, iittana rutica, * odresek suknja, kos platna itd. Denarni darovi g« romali domalega vai v menihov nabiralnik. V m#Iii je bilo dokaj živo — samih gostov več ko 4a**t< dva izmed njih sta aedela /a mrežo pri ■Majonu Jakovijeviču; eden je Ml aivkaat atar Aek. navaden božji potnik, drugi majčken, suhljat tuj men lire. ki se je držal sila sveto in pove-šal oČi. Oatall gostje ao stali tok raj mreže: hiti go ggolj preprost i ljudje, razen debelega brada tega kupe a v ruski noši J obeeznanega bogataša iz okrajnega mesta, priletne pohabljene ilame iu nOliaga graščaka. Voi so eitkali svoje sreče, nihče si ni upal »sm izpregovonti Štirje so klečali; ngjvce pozornost i je vxhujitl gra&čak. debel pe tinšt irldeset let en mož, ki je klečal tik pri mreži na najbolj vidnem kraju ter pobožno čakal mi-^pgtnega |»oglede ali besede \t ust Hemjona Ja-lMlvlje\iča. Klečal je ilobro uro. to«la on ga Ae ggierom ni opazil. % ve«ehm šušljatijem iu luliitanjeni so ggtletTe nase dame tesno k mreii ter mlrilllle v ffladje vae klečeče in stoječe gliste ra/eli grašČN-ka. ki je trdovratno ostal na s\ojem vidnem me-itn in S4* eelo / rokami prijel tn pregajo. Veseli ia Aeljno radovedni |»ogledi ao ■><• uprli v Semjo ag Jako\ljeviea »kori lortijete. sAipitlnike in eelo Juikaln ; l.jsmšin \ssj je gleilal o kukalom. Sem-joii Jakovi je v ič je mirno iu leno obletel družbo g gvotimi drobnimi «H^e»4-i. rha* "Mllogleili! Miloglrdi •'' j. blsgovolil pulil-l^gspM vzklikniti a hrif)s\nn basmu. •* Vsi Iia«l sii »t er»mooti^ Pri-ujam tx>ii z dalakoaoinimi poalodi-esmt aa lahko mnogokrat izogneta; U dobita prava airavtla. Severa'8 Cough Balsam (govorov Balzam sopor kajolj) od-pomora prt novadnotnu kaklju, po-min bronkialna vsnomirjonja, po-oravi prebava, omogoča red in oiaj-* va dihanja. Cona t6c in 60«.— «ora'a CoU ami Orlf Tablots (S«v«rjavi TableU zopor prohlad io gripa) ustavlja prohlad prod r* a« Ab sto dobili iztia Soveriovoga Almanaha za loto IMW. DobtU svojom lokalu ali pa f SFV FRAČO idam rahios. iowa DENARNE POSl-LJATVE V JUGOSLAVIJO PO POSTI IN KAELOGRAMI Dinarji m dolarji po na jpiiji eani. PAROBRODNE LIST-' KE ZA VSE ČRTE. PlSlTE PO NAS CENIK EMU KISS9 bankir, 133 SECOND AVE., NEW YORK, N. Y. hofjepotnika s kozarcem čaja brez sladlforja. Debelemu' menihu s samostanskim nabiralnikom niso dali niČeskr; čeprav jc dosedaj vsak dan dobival avojo čalo. —Praaln^ dobita prUodaao..............aa kar »i polljlto.............. steklenic Nuaa-Tona. la..................... Costa ia »tr. ali E. T. D.. Maato. Stojte, glejte in poslušajte! TA IMENITNA PANUDBA. SEST KOMADOV ZA $6.00. vae' kakor Znižana vožnja. Kor ao aokotoro lioijo znatno znlšale svoje cene, ao nudi ugodna prilika onim, ki ao namenjeni v kratkem v stari kraj. Pišite, nora po cene in vozni red parnikov. * - Ako šollte dobiti kakogo sorodnika iz starega kraja, nam pl-šite po tozadevna pojaanile. " -v' r. . . ' ".vi Kadar pol II jat a donnr v stari kraj. ne prezrite naše banka, Id Vam nudi točnost in nizke eene. Ze vsa nadaljna pojasnila ae obrnite aa slovensko banko Ziknjiitivfourk 70 — 9th A**, ' . Naw York City. Plftlt« io daass po gori ns altksne stvari in ksdar jih nprejmat« pokaftltf va*im *om-dom, prUatoljem, Itd., ter puntlte naj aodUo o vrednosti btaas. No «e hookritJ« |H>«Ujatvenlh trolkov in ml vim bomo odposlali vse bla«o kol ks prodslavlja slika. i 1—Uvrstna KUKU staaskn ura. krstno isdelsna is trp«*ne«u trdeaa lesa kršeno itn-clens da Jf v rasniel neksj lep«aa. Kolesje je najhoj«#Ka isdelka, dn vsdrli pravi «s» in se uravnava s utail, tar j« jamfena sn vss vate ftivljsnje. 1 a—AutsmnUAnl stroj so stritl Isss. Strll« lssc'kot bi se kamplalji. g galasaMtarsbe vrsta Aspon ura v »rebrnem t>okrovju krasno isdelana, njeno nikrl kolesla Je Uko vrajono, dn vtdriuje pravi tes In Jnmicna sn ve« let. 4—Foalntei prstan s v rešenim valim imenom. , 0—Nov. vrsta *.a»*to«uer iaboljinnlmi isaajdbsmi kateri vam k si« vetftto vreme ta daa v naprej in slaar v obliki "punCke" ki s« vam prikate vratih ta lep« vreme in tr i>s kaSe sa de« ali slabo vrams so vam prikaie pri vratih ali fnntitek * deinikom v roki. Na notranji steni pa visi toplomer kateri kafte toploto. 0—Krasna tapna knjlilea v usnja veteoa a arcnkim na krovu, prljasno In potrebno u vsscsfa Nobeden pori omenjenih komadov ss ne proda ttosamesno, ker le edino na ta nsltn, ds se odds vssh *e«t .kupaj nam Je mocoSe to storiti po tak sniftani cent, sicer pa aku bi proaaZII. da vs« skupaj ni vredne toliko tedaj vam vrnemo dsnsr. To blajco bo nedvomnu »sdovolilo- tudi vata sosede in bodo »a oni hitro nar«ftl! UNION SALES CO.f DEPT. 52, 673 W. Madiaon St., Chicago, IH. COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00—4250.00 VELIKA ZALOGA PLOftC V VSEH JEZIKIH. Isaam aava nalogo nonaikik iMportiranlh "Homokord" rakordov. Brezplačne cenike dobite pri: VICTOR NAVINŠEK, V&Stfftg&i Zrno do zrna - pogača, kamen do k^mna - palača! Vložite Va$ .denar v sigurno banko in zavarujte ae s tem pravočasno za aio starost. Na vlo*e pri na« plačujemo do dalnjega 4% "special interest account" (posebni obrestni račun). Vloge bo zasigurane z najboljšimi bondi Državno' nadzorstvo! Vlagatelji izven New Yorka, kateri hočejo napravjti redne mesečne vloge nam naj pošljejo denar no poŠti; za prvi polog izdamo knjižico, katera bi ostala na žel^o pri na« v pologu, ter jo po polletnem obrestnem pripisu po&lje- FRANK SAKSER STATE BANK, GI^VNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. NEW YORK, N. Y.