Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Anže Pegam
Med prvimi oblikami izobraževanja in vzgoje na Slovenskem je prevladovala verska vzgoja. Osnovno šolanje je bilo v rokah Cerkve, deželnih stanov in mest. Učitelji so bili pritegnjeni k verskim obredom, zlasti kot pevovodje. Dolga obdobja vse do 19. stoletja je bilo najpomembnejše izobraževanje duhovnikov, ki so vplivali na splošno ljudsko kulturo. Ob koncu 18. stoletja, z reformami Marije Terezije, pa je država razširila svoje pristojnosti tudi na področje šolstva. Sprejeta je bila splošna šolska naredba ali prvi avstrijski osnovnošolski zakon (Allgemeine Schulordnung für die deutschen Normal-, Haupt- und Trivialschulen in den samtlichen k. k. Erblandern), ki ga je cesarica Marija Terezija potrdila 6. 12. 1774. Prvič na našem ozemlju je bila uvedena splošna šolska obveznost, kije zajemala vse otroke od šestega do dvanajstega leta, ne glede na stan in spol. Lahko govorimo o začetku osnovne šole na Slovenskem. Med učitelji, ki so bili v tem času predvsem duhovniki na vseh stopnjah, pa je bilo tudi vedno več posvetnih učiteljev.
123
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Prva osnovna šola v Železnikih
Šolo v Železnikih je leta 1815 ustanovil župnik Mihael Grošelj s pomočjo Janeza Nepomuka Hra-deczkyja, ki je bil državni uradnik in skrbnik na državnih posestvih okoli Ljubljane. Leta 1820 je bil imenovan za ljubljanskega župana, kar je ostal do svoje smrti leta 1846.
Pred ustanovitvijo železnikarske šole so učili le ''veroznanstvo'' v župnišču, spraševanje pa je bilo javno s prižnice v cerkvi. Tako je zapisal Jožef Levič-nik leta 1898.
Mihael Grošelj, rojen v Kropi, je v jeseni leta 1813 iz Cerkelj prišel za župnika v Železnike. Najprej je bil redovnik v stiškem samostanu na Dolenjskem, ko pa je Jožef II. razpustil samostan, so bili samostanski duhovniki poslani po raznih farah. Življenje v samostanu mu je verjetno vzbudilo zanimanje za šolo. Tako je kmalu spoznal potrebo po šoli in se v Železnikih boril z vsemi močmi, da jo pridobi. To mu je z otvoritvijo šole pod svojim vodstvom leta 1815 tudi uspelo. Priskrbel je denar tudi za kasnejše šolsko poslopje. Umrl je v Železnikih leta 1816 in ima na vzhodni zunanji steni farne cerkve svetega Antona Puščavnika vzidan spomenik:
Mihael Grošelj, fajmošter Oče teh ubogih, stvarnik te šole, MDCCCXVI
Šola v začetku ni imela lastnega poslopja, zato je imela najet prostor v hiši Železniki št. 5, kjer se je takrat reklo ''pri Kovaču'', kasneje ''pri Prezeljnu'' in ''pri Bogataju'', danes je to hiša Trnje št. 10. Pouk je sprva potekal večinoma v nemškem jeziku z vsakdanjo šolsko mašo, pri kateri so otroci prav tako peli v nemščini.
Kasneje se je šola selila v najeto sobo v hiši št. 6, hišno ime ''pri Štalcu'', danes Trnje št. 15. Od tam pa v hišo št. 8, hišno ime ''pri Marku'', kasneje ''pri Blašku'' in v 20. stoletju ''pri Peku''. Hišo so v sedemdesetih letih 20. stoletja porušili, stala je na Placu med cerkvijo svetega Antona in Jegličevim domom.
Od tu se je šola preselila v hišo št. 16, hišno ime ''Šo-mašter'', kar naj bi pomenilo učitelj. To ime je hiša dobila po tem, ko se je vanjo vselil prvi učitelj in je bila tam šola. Na naslovu Železniki 16 je bila manjša pritlična hiša, kasneje last Franca in Bete Vidmarje-ve. Danes je ni več, saj je med drugo svetovno vojno pogorela. Stala je na Trnju, zahodno od spomenika padlim borcem v drugi svetovni vojni. Tu je imela šola prostorno sobo v zgornjem nadstropju.
Prostor za šolo je postajal premajhen, zato je bila 26. januarja 1842 za šolsko poslopje kupljena hiša št. 13. Zemljiškoknjižni izpisek vložka 16 katastrske občine Železniki se glasi:
Grošljev spomenik na zidu cerkve sv. Antona. Foto: Anže Pegam
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Lastno šolsko poslopje, Železniki št. 13 (levo V ozadju "Šomaštrova hiša", Železniki 16. od cerkve). Foto: iz knjige Moj obračun,	Foto: arhiv Tineta Benedičiča
avtorja Franceta Koblarja
Železniki - Plac. Okoli leta 1900. Foto: arhiv Tineta Benedičiča
125
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
''Šola hišna št. 13 v Železnikih; ~ 15. februar 1842. Auf Grund des Kaufvertrages vom 26. 1. 1842 wird das Eigentumsrecht einverleibt fur den Michael Groschel sehen Schulbaufond in Eisnern.'' (Na osnovi kupne pogodbe s 26. 1. 1842 je pridobljena lastninska pravica za Grošljev šolskogradbeni sklad v Železnikih.)
Ta hiša je bila v začetku revna lesena koča, imenovana ''pri Javorju''. Pozneje je postala last Jurija Hrovata, ki je hišo sezidal. Po njegovi smrti je hišo podedoval njegov sin, znani advokat in prijatelj dr. Franceta Prešerna, dr. Blaž Chrobath (Hrovat) v Ljubljani. Od njega je bila šola kupljena z Grošljevim fondom in predelana za šolo.
Grošljev fond, kakor pove ustno izročilo po zapisih Josipa Primožiča, enega od kasnejših železnikar-skih učiteljev:
''Župnik Mihael Grošelj je bil izvrsten pridigar. Neke nedelje je tako ganljivo govoril o poslednji sodbi, da je bila neka poslušalka Agata iz Smoleve, premožna posestnica, tako presunjena, da je sklenila svetu popolnoma odmreti in le za Boga živeti. Po maši je šla v župnišče k Grošlju in mu rekla: ''Gospod oče, odslej Vas proti temu, da me preskrbite z
vsem potrebnim do smrti, postavim za posestnika vseh svojih lastnin. Rabite jih ali pa storite z njimi po svoji previdnosti in po svoji volji!''... Pogodba je bila sklenjena in en del denarja je naložil Grošelj za nakup primernega šolskega poslopja.''
V jeseni leta 1942 se je šola tako preselila v lastni dom. V novem poslopju je bil tudi prostor za učitelja, njegovo stanovanje.
Prvi železnikarski učitelj Jakob Demšar
Prvi železnikarski učitelj po ustanovitvi šole je bil Jakob Demšar. Kot učitelj se je prav tako selil od hiše do hiše z namenom, da izobrazi železnikarsko mladino.
Prihajal je iz rodbine Demšer. Demšerji so bili v času kovaštva v Železnikih pomembni trgovci na Moravskem, tako piše tudi Anton Globočnik pl. So-rodolski. V vseh rojstnih knjigah otrok in v poročni knjigi Jakobovih staršev zasledimo, da se je priimek najprej pisal Demšer. Tudi Jakobova starša imata na nagrobnih ploščah še vklesano Demšer, vendar je v
V mrliški knjigi leta 1829 ob smrti očeta Gregorja že piše Demšar. Foto: Anže Pegam
126
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
mrliški knjigi takratni župnik Jožef Brisar že zapisal Demšar. To se je verjetno spremenilo zaradi železni-karske govorice. Tudi jaz bom pisal Demšar.
Oče Jakoba Demšarja je bil Gregor, zakonski sin Lenarta Demšarja. Rodil se je leta 1752. Poročil se je 12. junija 1780 z Elizabeto Fajfar iz selške fare. Elizabeta Fajfar je bila zakonska hči Tomaža Fajfar-ja, rojena leta 1756. Poročil ju je takratni župnik Janez Krstnik Pasavec. Za poročni priči sta jima bila Tomaž Žnidar in Gregor Primožič. Stanovala sta v Železnikih, hišna številka 60, danes Na plavžu 75. Tam se jima je rodilo devet otrok, med njimi je bil tudi Jakob, kasneje prvi železnikarski učitelj.
Kot prvi otrok se jima je rodila Marija, 8. decembra 1781, drugi je bil rojen Gregor, 1. aprila 1784, tretji pa Matija, 9. septembra 1786. Četrta se je ponovno rodila Marija, 4. februarja 1789, vendar je verjetno kmalu po rojstvu umrla, prav tako kot peti otrok, deklica, ki se je rodila 13. februarja 1790, z enakim imenom Marija. Marija je bilo ime tudi sedmemu otroku, deklici, ki se je rodila 11. februarja 1795. Šesti je bil 3. julija 1792 rojeni Jakob, verjetno pa ni dolgo živel, saj se je 18. julija 1797 rodil prvi železnikarski učitelj z enakim imenom Jakob. Podatkov o smrti otrok se ni dalo preveriti, ker mrliške knjige za to obdobje ni, lahko pa sklepamo iz imen, ki se ponovijo, da so predhodniki preminuli. Zadnja med vsemi otroki je bila 18. februarja 1805 rojena Jožefa. Znan podatek je, da se je kasneje Jožefa poročila z Jožefom Flandrom, kovačem iz Železnikov, hišna št. 80, danes je to Na plavžu 28. Umrla je 23. februarja 1870, njen mož pa leto kasneje, 9. februarja 1871, v Železnikih. V rojstni knjigi zasledimo tudi podatke o krstnih botrih Demšarjevim otrokom. Ti so bili Helena Luznar in Paul Luznar, po poklicu steklar, Elizabeta Žnidar, po poklicu šivilja, in Lovrenc Žnidar, po poklicu krojač, ter Paul Jelenc. Jakobova krstna botra sta bila Paul Luznar in Elizabeta Žnidar.
O pomembnosti trgovske družine pričata nagrobna kamna staršev Jakoba Demšarja. Oba sta pokopana v Železnikih, verjetno v cerkvi svetega Frančiška, saj sta njuna nagrobnika vzidana na severno stran
cerkve. Očetov nagrobnik se nahaja levo, materin nagrobnik pa desno od stranskih vhodnih vrat. Oče Gregor je umrl 12. aprila in bil dan kasneje, 13. aprila 1829, pokopan, star 77 let. Umrl je zaradi pljučne bolezni, kot piše v mrliški knjigi, zapisano je v nemškem jeziku. Mama Elizabeta pa je umrla 22. februarja leta 1834, ob 5. uri zjutraj, stara 78 let, in bila 23. februarja ob 4. uri popoldne pokopana na pokopališču v Železnikih. Vzrok smrti je bila starostna oslabelost in možganska bolezen. Zanimivo je, da sta oba starša Jakoba Demšarja umrla v hiši številka 16 kot najemnika, kjer je bila po njuni smrti tudi šola.
V raziskovanju sem prišel do spoznanja, da so se Demšarjevi verjetno preselili zaradi premoženjskih težav. Trgovina ni več cvetela, železa je začelo primanjkovati, prav tako ostalih pomembnih dobrin za kovanje, tako so kot trgovci na Moravskem imeli težave. Novo bivališče so našli kot najemniki v hiši številka 16. Svoje prvotno bivališče Demšarjev, Železniki 60, pa so naselili premožni obrtniki Ga-šperšiči, ki so se v Železnike priselili. Bili so barvar-ji, barvali so platno in volneno blago. Po njih se je obdržalo hišno ime ''pri Ferbarju''. Nagrobno ploščo imajo Gašperšiči prav tako na severni steni cerkve svetega Frančiška, levo od nagrobne plošče očeta Gregorja Demšarja.
Jakob Demšar je bil rojen 18. julija 1797. Bil je posvetni učitelj. Poučevati je začel z otvoritvijo šole leta 1815. Splošna šolska naredba je zahtevala opravljen pedagoški tečaj za učitelje. Tako so ustanovili tudi učiteljišča, šole za izobraževanje osnovnošolskih učiteljev. Tečaji za učitelje na trivialkah so trajali tri mesece, za učitelje na glavnih šolah pa šest mesecev. Jakob je v Ljubljani leta 1816 končal šestmesečni tečaj in tako postal zgleden učitelj.
Svoje delo je odlično opravljal, saj ga je leta 1823 takratni deželni guverner Jožef baron pl. Schmid-burg počastil z nazivom ''vzorni učitelj'', šolo, ki je bila do takrat župnijska šola, pa z nazivom ''vzorna šola''. Vzorne šole so predstavljale vzorce in dajale normo, kako je potrebno poučevati.
Po letu 1774 je bilo z ukazom loškega glavarja žu-
127
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Zapis poroke Jakobovih staršev v poročni knjigi. Foto: Anže Pegam
Krstna knjiga, v kateri je vpisano rojstvo Jakoba Demšarja. Foto: Anže Pegam
128
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Nagrobnik Gregorja Demšarja. Foto: Anže Pegam
Nagrobnik Elizabete Demšar. Foto: Anže Pegam
129
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Nagrobniki na severni strani cerkve sv. Frančiška: skrajno levo Gašperšiči, levo od vrat oče Gregor, desno od vrat mama Elizabeta. Foto: Anže Pegam
panom naznanjeno ljudstvu, da se odprejo trivialne šole v selški, poljanski in žirovski fari, v Loki pa poleg trivialne še glavna šola pri nunah klarisah.
Šolski zakon je poznal tri oblike osnovne šole:
♦	Trivialne šole so ustanavljali v vaseh in manjših krajih. Namenjene so bile predvsem izobraževanju kmečkih otrok in otrok revnejših slojev. Učitelj je bil ponavadi cerkovnik, pouk je trajal šest let in je obsegal branje, pisanje, računanje, verouk in osnovne pojme gospodarstva.
♦	Glavne šole so nastajale v mestih oziroma trgih, kjer je bil sedež okraja. Pouk na njih je bil zahtevnejši. Poučevali so več predmetov, mogoč je bil prestop na nižjo gimnazijo ali v višji razred normalne šole.
♦	Normalne šole so bile v deželnih glavnih mestih.
Pouk v trivialkah je potekal v slovenščini, v glavnih in normalnih šolah dvojezično in v višjih razredih tudi samo nemško.
Resda je bila v Železnikih, ki so bili takrat trg, samo trivialka enorazrednica, ki se je selila iz hiše v hišo, a pouk je bil zahteven. To dokazuje izobrazba učitelja, ki je bil sadjerejec in pripovedovalec. Imel je tudi opravljen šestmesečni tečaj za učitelja na
glavnih šolah, tako je kmalu prepoznal nadarjene otroke in jih pošiljal naprej v šole.
Po opravljeni trivialki študija ni bilo mogoče nadaljevati. V tistem času je v Železnikih šolo obiskovalo veliko učencev, ki so bili kasnejši visoki izobraženci. Premožni starši so tako nadarjene otroke pošiljali naprej v loško šolo. Šolo v Škofji Loki pa so obiskovali tudi nekateri revni nadarjeni otroci. V članku ob smrti prvega železnikarskega učitelja v Novicah njegov učenec in naslednik Jožef Levičnik opisuje, koliko izobražencev je izšlo iz njegove šole. Nekateri so se uveljavili celo na Dunaju. Mednje lahko prištevamo Antona Globočnika pl. Sorodolskega in Ivana Tuška, znanega slovenskega naravoslovca.
Osnovne šole so vzdrževali krajevni viri. Učitelj Jakob je imel 130 goldinarjev dohodkov letno. Za primerjavo: ko so leta 1788 Železniki dobili svojega lastnega predstojnika, ki naj bi skrbel za gospodarstvo v zvezi s fužinami, železovo rudo, ogljem itd., mu je pripadala letna plača 200 goldinarjev.
Svojo zagnanost, da izobrazi mladino, in ljubezen do nje je izkazal s tem, da je vpeljal tudi nedeljsko šolo. Politična šolska ustava nemških šol, ki je izšla 11. 8. 1805, je uvedla nedeljske šole. Zakon je predvideval, da bi v njej učenci, ki so zaključili osnovnošolsko obveznost, utrjevali in razširjali znanje, obis-
130
Železne niti 4
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
Mrliška knjiga, v kateri je vpisana smrt Jakoba Demšarja. Foto: Anže Pegam
kovali naj bi jo v starosti od 12. do 18. leta. V praksi pa so bile to mnogokrat začetne šole, saj mnogo otrok v rednem šolanju ni osvojilo dovolj znanja. Obiskovanje te šole ni bilo obvezno, kljub temu pa jo je v Železnikih obiskovalo veliko število učencev.
Leta 1848 je kot učitelj podpisal škofjeloški protokol I. učnega zbora. Verjetno gre za listino, ki so jo podpisovali takratni učitelji med pomladjo narodov. To je bil narodnopolitični program, katerega glavna želja je bila zedinjenje vseh Slovencev v eno politično-upravno enoto in večja vloga slovenskega jezika v šolah in uradih.
Na osnovni šoli v Železnikih je Jakob Demšar poučeval celih 40 let. Umrl je zaradi vodenice 17. novembra leta 1855, zvečer. Zadnji dve leti se je kljub bolezni še vedno trudil poučevati, dokler mu smrt ni tega preprečila. Umrl je v šolskem poslopju, kjer je stanoval. Pokopan je bil 19. novembra istega leta v grobu svojega umrlega očeta, kot je zapisal Jožef Levičnik.
Naslednik Jožef Levičnik o Jakobu Demšarju
Kot velik človek in začetnik organiziranega šolstva v Železnikih je Jakob Demšar pustil velik pečat na svojem nasledniku Jožefu Levičniku. Ta mu je ob smrti v Novicah in Zgodnji danici napisal članka, v katerih opisuje delo in zasluge prvega železnikar-skega učitelja.
Novice so bile časopis gospodarskih, obrtniških in narodnih stvari. Zgodnja danica pa je bila katoliški cerkveni list. Izhajala sta dvakrat tedensko.
V Novicah je pod rubriko ''Novičar iz austrijanskih krajev'' Jožef Levičnik v soboto, 24. novembra 1855, zapisal:
Iz Železnikov 18. nov. Ker naše drage "Novice" posebno rade tudi o šolskih zadevah govore, naj naznanijo učiteljem smert enega nar verlejših bratov, tukajšnega izglednega učenika gosp. Jakoba Demšer-ja, ki je, 60 let star, sinoč okoli
131
Železne niti 4
11. ure po dolgem bolehanji v Gospodu zaspal. O življenji tega zares zasluženega moža se da z malimi besedami veliko povedati: Bil je učitelj z dušo in telesom, vhs vnet za poduk in blagor mladine. Zato je bil pa tudi že leta 1824 od c.k. ilirskega deželnega poglavarstva v čast izgledne-ga učitelja povzdignjen. - V Železnikih rojen, je od leta 1815, ko se je pri nas šola ustanovila, do skončanega letošnjega šolskega leta, tedaj skoz celih 40 let pri nas učitelj bil, neprenehoma z velikim veseljem šolo oskerboval, tako da še v zadnji bolezni je bila njegova nar serčnejša želja, saj toliko okrevati, da bi le zopet v šolo mogel. Al v bukvah previdnosti Božje je bilo zapisano, da stekli so se mu odločeni dnevi in ure! - Ako je človeku prijetno, ozreti se konec življenja nazaj na svoj zemeljski tek, in viditi med mnogo pres-tanimi težavami vendar tudi marsikak lep sad svojega mnogoletnega truda, si pač zamoremo misliti veselje rajnega, ko se je spominjal velike množice svojih nekdanjih učencov (vhs čas njegovega učenja je blizo 5000 nedeljskih in de-lavniških učencov šolo obiskovalo) in vidil med tajistimi jih mnogo dospeti na visoko stopnjo omike in časti. Res, težko se nahaja na kmetih kak učitelj, ki bi se s takimi učenci ponašati mogel, kakor jih je on imel, in mikavno bi utegnilo biti bravcem "Novic" kaj več od tega slišati. Izmed učencov rajnega so na priliko v duhovskem stanu: 1 dekan, 5 fajmoštrov, 7 kaplanov in 2 bo-goslovca; v vojaškem stanu: 1 major, 2 lajtenan-ta; v vradniškem stanu: 1 okrajni predstojnik, 1 okrajni komisar, 2 adjunkta in 2 druga vradnika v cesarskih službah, 2 dohtarja pravoslovja in 1 poštar, dalje 5 učiteljev in še mnogo druzih, ki so doma ali drugod pri kupčijstvu, obertnji in rokodelstvih dobili dobre službe in dober kruh. - Tako požene dobro seme pervega nauka, oko se ve umetno vcepiti v rahle serčica nježne mladine, lepo kali ter rodi v žlahtni sad!
J. Levičnik
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
gospodarskih, obertnljsklh in itnrodskili stvari.
l a Mil.	V Ljabijlli j uht» ZA. lavmbrj 135$.	I. O 1
Iz Že/rznikop 16. rrv. Ker runo drage t ;u posebno rada [utli o šolskih zadevah govore , naj 11 a11 ? ■ | o učiteljem smert enega nar vi rllj- h bratov, takojšnega ilded-uega učen i k* gosp. Jakoba llcmiir-ja, ki jo, 60 lil Hlar, siaoe okoli li. are po dolgem belehonji v Gospodu zaspal, O življenji lega sares iaaložencga in 07. a m i z malim j besedami veliko povedali: LtJI je učitelj /. din ia t«)c«m, tčs vnet it ¡10ilcli in blagor mladine, Zalo je 1>i[ pa (udi že len lasi ud e. k, lliraktga de že I ne ra fojl«-varen a v čut izglcdnegaačlteljlpovziiigajea. — V Želci-Bikih rojen, jo od lata 1815, ko ne je pri nas šola u-'*-navila, du »končanega I■ šolskega leti, tedaj akot celih JU let pri nas učitelj bil, neprenehoma % velikim ve-eeljem šolo oskerborel, tako da še v zadnji bolehal je lila njegova tiar acrčaejša Želja, «i: toliko okrevali. tla bi le IO|Kt V šolo mogel. Al v bukvah previdnoati II. /. e je bilo Kapisaao, da otekli ao su mu odločeni dnevi in ure! — Ako je človeku prijetno, uzreti se konce življenja nazaj na ovoj eemeljski teti, in viditi med »nogo prcstoirini teiinol vendar ladi niaraikak lep s ari svojega mnogo lelneg a trada, ai pač zamureaio mialiti veselje rajnega, ko hc je spnmiiijal velike m no žico svojih nekdanjih učencov (mm čflu aje^fetl ueeiijt je bliia -»non nedeljskih ju delavniških učencov sob, obiskovalo} i.i vidi! cned tajihtiini jih mnogo dospeti na visoko stopnjo * laike in čaeti. lica, teeko hc nahaja na k me -tih kak učitelj, ki bi no a [a ki rut učenci ponašati mogel, kakor jib je on iaiel, in mikavno bi uteghilo bili bravecm „Novic" kaj več od tega slišati, Ismed učencov rajne*a so na priliko v dnhovakem slano: 1 dekan, 5 fajioos[rov, 7 kaplanov in Z bogoolovca; v vojaškeoi Alana: I major, H lajtenaota; v vradoiakim stanu: I okrajni predstojnik,
I okrajni komisar, - adjuukta ia 3 druga vradjiika v ee-
aarakih službah, £ dnhlarja praroalovja in I poitar, dalje
5 učiteljev in šo mnogo ilruzih, ki so duma Ali drugod pri kupčijstvu, obeMnii in rokodelstvih dobili dobre aložbc ia dober kruti, — Toko požene dobro seaio pervega Tiauka, ako se ve umetno vcepiti v rahle aerčica nježne mlaitiiie, lepo kali ter rodi žbhui sad:	J, l.evieuik.
Novice, 24. november 1855. Arhiv: NUK
V Zgodnji danici pa je pod rubriko ''Ogled po Slovenskim'' o Jakobu Demšarju 6. grudna 1855 zapisal takole:
Iz Gorenskiga 19. listopada. Danes je za našo Železniško šolo in tudi faro žalosten dan. Zročili smo namreč materi černi zemlji truplo občno spo-štovaniga rajniga učenika gosp. Jakopa Demšer-ja, ki je predsnočnim po dolgi in hudi bolezni v 60. letu svoje starosti mirno zaspal v Gospodu. Bil je rajni tukajšin rojak, in je učil v naši šoli skoz ves čas njeniga obstanka, celih 40 let s toliko marljivostjo in pridam, kakor se koli na deželi od uče-nika pričakovati zamore. Reči se sme, de njegovo veselje je bilo le v šoli, za ktero je bil ves vnet in jo je oskerboval tudi zadnje dve leti, dasiravno je že
132
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
zlo bolehal, vedno z enakim veseljem, in k čimur ga ni gnala dobra plača - kratko mal ne - ampak edino le poklic in ljubezen do svojiga stanu in do mladine. Še zadnje dni je pogosto od šole govoril in večkrat želje izustil: O, de bi le kmalo zopet v šolo mogel!
Pokopali smo ga častitljivo, kakor se za taciga moža spodobi. Mladost nedeljske in delavniške šole, fantje in dekleta, so šli parama pred trugo, vsi z gorečimi svečicami, de bi posvetili svojimu ljubimu učeniku po zadnji poti - k grobu. Poleg truge so svetili z vošenimi svečami 4 nedeljski šolarji, za tajisto pak so sledili zlo vsi Železniški farmani in tudi mnogo stranskih ljudi obojiga spola. Med černo sv. mašo, ktero so naš visokoča-stiti gospod fajmošter peli, je ležalo truplo rajniga učenika sredi cerkve, na koru pa se je pela zraven druzih tudi pesmica, ki se z naslednjo molitvico konča:
Ljub' Oče nebeški! Ozri se na nas, In sliši molitev, Kipros'mo na glas: Dajrajn'mu učeniku Svet pokoj, svet mir; Dušico v raj pelji, Nebeški pastir!
Po dokončani sv. maši je bilo truplo učenikovo na stran njegoviga ranjiga očeta pokopano, na njegovi gomili pa izrecimo vsi njegovi nekdanji učenci in znanci iz dna duše naslednjo molitvico: Počivajte, blagi učenik, po vročim dnevu truda, mirno v hladnim naročji černe zemlje, dokler nas vsih enkrat glas trombe ne pokliče iz grobov; dušo pa, ako v kraji očiševanja še kaj terpi, oprosti, o milostni Sodnik! in vzemi jo v kraljestvo izvoljenih, da te z njimi vred vživa, ljubi, hvali, moli - vekomaj! Amen.
J. L.
1AH1C4.
Hatolljik cerkven ll«t.
7wnj hll._V I.Mtji)*< 6- jnirf« /s«.	tAl 49,
Iz GortWtkiya I i). I i i-lopa da. Dane* jo za naio Železniško h o to in tudi furti ¿alnulcu 'lan. Zračili eruo namreč materi certii zemlji Iraplo občni» »poAiovatiiga rajmga uccnika fioop. Jakopu Dcmicr-ja, ki je pred-»nočiiiut p o Julpi in hudi bulozni v 60, letu «vitjo nla-roati mirno zaapal v Gospodu, Uit jo rajni lukajAin rojak, in je učil v naši ¿»¡i ukoz ve* ¿a* njenima obstanka, celih 40 let h toliko marljivimi j« in pridani, kakor ho koti na deželi ud učenika pričakovali zamore, Reci «e ume, do njegovo veselje je bilo le v šoli, sta Mero jo bil voh vnet in jo je oh ker b »val tudi »a d njo dve leti, defiravrm jo ¿o no bolehat, vedno z enakim veseljem, in k čimur ga ni gnala dobra plača — kratko mat ne — ampak odiliu^ te poklic in ljubezen d i rtvujiga «lanu in du mladine. .S s /uit njo dni jo pogunto od Pole govoril In večkrat ¿olje ¡ku.i|it: o, de bi le kmalu zopet v buIu UlOgClI
Poklali Krnu jja častitljivo „ k ukor ne /-a taeig* možu upodobi. Mladost nedeljske in delavnike Aole, fantje in dekletu* ho wli parama pred Iru^n, vri % go-revirnl rdečicami, de bi posvetili Hvujimu ljubimki ure-niku po za iliijl puli — k grobu. Poleg truge ho h v 11 iti z vodenimi Mvečuioi I nedelji i šolarji, /.a (aji-ito pak md sledili zlo vm Železniški larmani in 1 vilIi mnogo niraii-ukih ljudi obujr^u spolu, Med čemu nt*, ma-o. klero lian vidukučustiti gospod fajrnoiier peti. je ležalo truplo rujniga učeniku »redi cerkve, na k»ru pa *o je pela zraven dr u/. ili tudi pesmica, ki «o z naslednjo molitvico konča:
Ljiil»1 ti« netilki!
0/i'i m- nt lUh.
I	h >ll>l nudili'\.
KI prosim' mi ebi>;
II	L-,] tajnimi llrrlukil
S\i>i ]iiik>ij. s>vrl mir;
11 m« ir it v r<ij f«'lji.
Nt'1>e»ki jhi»INT!
Po dokončani h v. mani jo hrlo truplo učeriikovo na bi ran njegovi ga ran j igo očetu pa k o pano, uu njegovi gu-mili pa ¡»recimo vni njegovi nukdanji učenci iu znanci i r, i triu duše n asi c I n j o imdilvico: Počivajte» blagi učenih, po vročim dnevu truda, mirna v hladnim naročji ¿orne zemlje, dokler nari vsih enkral glas trombe ne pokliče i % grobov; dušo pa, ako v kraji očitiovanj* «c kaj terpu oprosti, v milunlni Sodnik! in vzemi jo v kraljestvo ¡/.voljenih, de to z njimi vred viivi, ljubi, hvali, muli — vekomaj! Amen.	J* I..
Zgodnja danica, 6. december 1855. Arhiv: NUK
Leta 2015 bomo praznovali 200 let osnovne šole v Železnikih. Na to obletnico bodimo ponosni, še posebej na pobudnika šole Mihaela Grošlja in seveda prvega učitelja Jakoba Demšarja.
O veličini prvega učitelja nismo veliko vedeli, bil je že skoraj pozabljen, za tisti čas izjemen učitelj. Mladino je v težkih razmerah izobraževal z velikim veseljem in zanosom. Kljub temu je njegov prispe-
133
Železne niti 4
▼
Jakob Demšar, prvi učitelj v Železnikih
vek k intelektualnemu razvoju domačinov izredno bogat. Kako cenjen je bil, lahko vidimo iz Levični-kovih zapisov, v katerih se z vsem spoštovanjem zahvaljuje svojemu predhodniku za opravljeno delo.
Mislim, da lahko tudi mi Jakoba Demšarja začnemo uvrščati med znane in zaslužne ljudi našega kraja.
Zahvala
Jožu Dolencu za pomoč pri prevodu iz mrliških knjig, krstnih knjig in poročne knjige.
Viri in literatura:
Slovenski Šolski muzej v Ljubljani, dokumentacijska mapa OŠ Železniki, biografija učiteljev.
NUK - Narodna in univerzitetna knjižnica: časnika Novice in Zgodnja danica.
Nadškofijski arhiv v Ljubljani: poročna knjiga, mrliške knjige in krstne knjige.
Dr. Vida Košmelj: Železniki skozi čas.
Anton Globočnik pl. Sorodolski: Železniki - kronika.
Pavle Blaznik: Škofja Loka in Loško gospostvo.
Selška dolina v preteklosti in sedanjosti: Olga Šmid: Šolstvo v Selški dolini nekoč in danes. Muzej v Železniki: Zapisi Josipa Primožiča in E. Clementeja, kasnejših železnikarskih učiteljev. Župnijski arhiv Železniki.
134