Za poduk in kratek čas. Sponiini iz jutrovib dežel. Piše F. S. Št-gula. Predgovor. »Na božjo pol v .leruzalein !< Ubogo, ski-bi- in žalostipnlno srce strepela radosti pri teh veselib glasnvih! Na božjo pot v .leruzalem! Kako bi tudi drugače zainoglo bili! Dragi kiisljan, le pomisli, od Tvojib Solskib lel do sodaj, ko to bereš, so bile Tvoje misli brezštevilokral v sveli deželi. V sLolni, kakor v priprosli vaški eerkvi, na visoki .šoli, kakor v Ijudski učilnici spominjajo se svele dožele. Kiisljani in tudi nekristjani niislili so, iniHlijo in še bodo niislili do konca svela na svelo dežolo. Kaj je pač vzrok teniuV Tain na .lutmvoin je slal prvi raj človeškega roda, lain so se pokazale očevidno slrašno kazni božje zoper trdnovratneže od bratoinornega Kajna do izdajalca .ludeža. Geli stari zakon ima na .lutrovoin svoj začetek in konec. loioiako so tu z angeljskiin potjein začenja in s strašnim uinorom. da ;e Se ga solnce sranuijo in otemiii. na Golgoti spočenja novi testamenl, naše odreSenje. Nazarot, Bellebein, .leruzalem! Te besede so vir najlepšo tolažbe, najveselejšega upanja krščanskega. vir iniru izraz vseh želja. Radi toga brejienelo ,je od nekdaj brez števila Ijudij v sveto deželo. Minolo bodo kmalo 800 let, ko so vsplamtela srca vseb evropskih narodov za .svobodo sv. dežele, ki jc ječala pod kopitom turškib konjskib čel, ko so se prieele križarske vojske za svobodo svelega mesla .leiiizaleina. Hiabrib vitezov ni nič zadrževalo niti l.jube/,on do starišev, žene in doinovine, niti inisol na križe in ložavc po suhi zemlji in na morji. Paf; je solnce hudo pripekalo, paii je bila žeja sli-aSna in luido so tiščali vite.ški železni oklopi; vendar naprej so hiteli skoz strašne' puSčave osvodit svelih mest. To navdušenje je potibnilo. Evropa je never.ua postala, nebvaležna hči matere sv. cerkvo. Vondar so bili vsikdar verni krisijani, ki so pribajali iz eolega sveta inolit v .leruzalem. V novojšib časib posebno se je navdušenje za-nj zopot niočiio vzdignilo. Pač je sodaj potovanje lažje, kakor nekdaj, vendar nikdo naj no niisli, da je broz težav in nevarnoslij, in kdor zdrav ni, iskal bi tain niorobiti grob. Ali ee težavo pridejo, tedaj so sponiinja romar, da jo ludi OdreSenik luka.j trpel in kri prelival, ne spodobilo bi se pa za iK-enca tam oinagovati. kjer je mojster zniaaoval v Irpljenji. Pisatelj teb vrstie dovrSil je to bož.jo poL od 19. marc-i.ja do 11. majnika 1. 1889 in priznavit, da so se n.jegove nade vee kakor spolnile. Karje gledal krasnega in slavnega na širokcin svetu, to nni je bilo ž(! iz knjig znano, ali kar je sree eutilo, tcga ne bil si bi popre.j nikdar mislil. l^a.ji, kakor zgubi 1e spomine, /.gubi ra.ji šo, recimo: enkrat toliko, kar jo stalo polovanjo*) in prcnese radoslno še enkrat toliko težav. *) Kdor boče ])otovati po Jutiuveni. nnj si ])ripravi povprck za cm rjedcn najiiiaiij 100 gld. Pis. Tukaj podajem eitatel.jein -Slov. Gosp.< kratek dnevnik ronuir.ja .lcruzalemskega. Ne bodem ga polnil z dolgimi zgodovin.skiini iu starinoslovniini razpravaini. niarveč na kratko naertal obeutke romarja in dodal, kar soin sam doživel. In se drug namen imain! Očetje frančiškani, varulii božjega groba, so res vredni na.še dejansko Ijubezni in velikonočni eas je. Krajcarji, katore naši Ijubi otrct-ii-i položijo k nogam OdroSenika. kedar samo zavestno v novi obleki priroinajo k bož.jemu grobu« v fanii cerkvi, ti kra.jcarji so iz Avstrije skoraj odina podpora za svoto deželo. Oa bi pae tudi letos bila prav obila! Smešnica Več mož sedi pi-i niizi, ki sloji v kn-ini lik kuhinje in iz nje.je okno v biso. V toin. ko si vsakdo izined pivcov naroei ka.j za večerjo, ostane nas .Im-ij samo pri knpici vina. >Kaj . vpraša ga zalo Zavrlov Tnne, -kaj, .lurij. ali li nocoj ni<"- ne diši za večerjoVl)iši<. odvrne .luri.j. loda sil sctn ž(> vafie ver-erjc ^il do nosa<.