184. Številka.__Ljnbljana, petek 14. avgusta. VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dau, izvzetusi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejemau, za avstro-ogerake dežela za celo loto 16 gold., za pol leta 8 p>ld. la Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo lete 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mcaoc I gold. 10 kr. Za pošiljanjo na dom so rneuna 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih iolaB tn M dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od čotiri. stopne pot it-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo 86 dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali vočkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. cdministrativne reči, je ▼ „Narodni tiakarni" v Tavčarjovi hiši.
v IJtil»lj'iiii 13. avguBta.
Ne more se nam očitati, da se premalo pečamo za Šolstvo in učitelj s tvo, nego skoro vse števiko kažejo, da nam je bila ena glavnih nalog slovensko občinstvo navdušiti za šolo, kakor smo tudi učiteljskim razmeram in potrebam veduo izpolnitve želeli ter učitelje, njihove interese in njihovo svobodo vedno zagovarjali. To nam daje pravico, da tudi zopet t^' ^ v negativnem zmislu iz-pregovorimo — o žalostnem stanji kranjskega učiteljstva, da konstatiramo demoralizacijo, k; žuga čedalje bolj ujesti sc v ta tako važni stan.
Ob Istem času, ko se učiteljstvo na slovenskem Štajerskem tako veselo in na depolno duševno giblje, ko sc čedalje bolj možato in značajno otresa ncmškovalnega duševnega pritiska, kateri je na Štajerskem vse drugače intenziven nego na Kranjskem, ko se združuje in na svojem razvitji marljivo dela, — na Kranjskem gre učiteljstvo po večini rakov pot in nemškutarstvo ter neznačajnost napreduje.
V deželno konferenco štajerskih učiteljev gre iz slovenskega Stajerja lepo število inteligentnih in zavednih narodnjakov. A kranjska dež. učiteljska konferenca bode čudna; dozd"-\je volitve nijso narodnemu uČiteljstvu na čast in bojimo se, da bodo tudi sklepi taki kakor sklepalci.
Mnogo učiteljev je, ki ali nemajo potrebno omike, ali pa so samo za svoj ljubi „jaz" skrbeči egoisti. Kar jih je pa daševno zmožnih, po srci domovini in občni stvari še udanih, ti so nekako otrpneli in vodstvo kar prepustili renegatom in tujim priseljencem.
I* istek«
Kantorčica.
Roman s pogorskega zakotja.
(Češko spisala Karlina Svčtla;  poslovenil Franjo
Tomšič.) (Dalje.)
Ko je prišla Euefa s svojim zakladom domov in ga je dedček pri njej zapazil, takoj j° J6 vprašal, kakova je ta knjiga ?
Enefa je uže čakala na to, prisela se je torej k Btarčku ter mu s trepetajočim glasom prebrala Otikovo „Hrepencnje."
Dedček se je hitro odkašljal ter rekel:
„To bo sicer lepe besede, le Če so tudi njegovemu ravnanju podobne? Papir vse prenese, potrpežljiv je in napisati se da tudi vse, za to nij da bi morala biti resnica."
Enefa je urno knjigo zaprla, ter trdno sklenila, da je bilo denes posledujič, ko je z dedČekom o doktorji govorila. Vendar le nij bil tako  pravičen, kakor si je zmirom
Te korupcije je po eni strani kriva ona sistema, ki hoče učitelja porabi« za vladnega agitatorja, po drubI pa zadržanje velicega dela našega duhoveustva. Po eni strani se učitelji dennncirajo vladi od vladnih iudi-viduov kakor je Zima, ako ne pariraju, po drugi strani pak jim fanatičui kaplanje in fajmoštri, ki prazne sanje sanjajo, da bodo oni šc kedaj šolo v roko dobili, polena mečejo pred noge kjer morejo, ljudstvo proti njim hujskajo in stanje neznosno delajo. Ako se šc v poatev vzame, da je vsled cin-carenja Klečeplazove klike v deželnem zboru, ki nij pustila šolske postave ob pravem Času iziti, — zdaj učiteljska plača tako strašno neredna — potem sc ne moremo čuditi, da je kranjsko učiteljstvo tuko kakor je, zbegano in nemoževsko.
Poboljšanja pričakujemo v tem od č as a, in sicer v prvi vrsti od mlajšega inteligentnejšega naraštaja v učiteljstvu, ki bode pomnožil in ohrabril število značajnih narodnih učiteljev; v drugi vrsti pak od sprememb v občnem položji. Čas bode po eni strani odpravil denuncijante in renegate od krmila, po drugi bode pa ustanovil materijalne učiteljeve razmere, in ohladil oni klerikalni srd, ki zdaj po deželi učitelju neprilike dela, spravljajo ga mej dva ognja, mej vladno nemškutarstvo in ultramontansko molitvarstvo.
Politični razgled.
\oifl .uit)«' dežele
V Ljubljani 13. avgusta. Deželni #ho»*i so sklicani na 15. septembra, goriški in isterski pa na 19. t. m. Tržaški deželni zbor se snide 29. avgusta. Po tem takem se državni zbor teško pred
mislila; trdovratno in očividno ga je sovražil brez  uzroka,  le ker mu je tako dopalo.
Na Podgajskem vrtu, ki je z nova zelenel, skakljali so po trati pod cvetočimi drevesi, prvi ptiči. Radostno so žvižgali, pozdravljali s slemena 8*ire kočo lansko svojo bivališče in doli na Mrakotovcm dvorci je radoRtno objemal sin svojo mater. Pogledoval je tako veselo in zvedljivo, kakor tam gori ptiči, po domu, katerega uže toliko časa nij videl in ga bil skoraj na pol pozabil. Prišel je eno nedeljo zjutraj, ne da bi bil poprej kaj pisal. K sreči je bilo za njegov prihod uže zdavnaj vse pripravljeno ; le nekaj je grenilo materi veselje : da nij imela za njegov zajutrk čvrsto pečenih kolačev, ali obljubila mu jih je za južino.
Mladi gospod doktor je pozdravljal vsako pohištvo, kakor starega prijatelja; vse sc mu je zdelo čudno, nenavadno in vendar tako znano in milo! Kar sc je učil, nij bil nikoli v nobeni vasi; 8 strijcem je popotoval
začetkom meseca novembra 8nide, ker bodo posvetovanja deželnih zborov gotovo 5 do (j tednov zavzela.
JfMnravska volitev v h. jskeni okraji, kjer je klerikalni grof ltelkredi propadel nasproti mlado češkemu kandidatu, zaznamujejo listi kot važno pobitje klerikalne ali pravne stranko, katero so torej tudi moravski Slovani od sebe pa1 "" ker klerikalna družba povsod kompromitira, ker neče biti pošten naroden sobojevnik, nego poveljuik i ukazovatelj.
f*o/Jskn „Gazeta Narodova" govori o poznaujskih Poljacih in pravi: ultramon-tani, ki povzdignejo prvenstvo cerkveno nad narodne zadevo, nc vedo kaj de lajo. rMi (Poljaki) so moramo postaviti -amo proti Nemcem, ker gic najprej la Poljsko. Ne posnemujmo li i z a n tin c e v, ki so bo za teolog i č n e pojme pulili, dokler jim Turki nijso ust zamašili. Ultramontau naj no vpraša liberalca po njeg vem verskem prepričani, nego v narodnem boji naj bo^ta edina." Pač pametne besede, tudi pri nas veljavne da bi jih le naši ultramontani k srcu vzeli in t>lo-ga bi lehka bila, ko bi enkrat tudi nehala — osobna mrzost.
V Hrvatskem, saboru jo interpeliral v 3. seji Rački zavoljo ločenja hrvatskega naukovega in verozakonskega zaklada od ogerskih enakih zakladov in kedaj se bodo ti zakladi oddali v upravo hrvatske vlade. M a kane c vpraša bana, zakaj hrvatsko mesto Keka nij po svojih poslancih zastopano v saboru. Potem se volijo Članovi za razne odbore. — Jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu se ima 19. oktobra slovesno odpreti.
St'itski patrijarh IvaČko>lč se je 12. t. m. po ladiji v Karlovce pripeljal in bil sijajno sprejet. Njegova instalacija je 18. avgusta. Tako vendar enkrat pridejo Srbi do urejenja svojih cerkvenih razmer. Ivač-kovič je bil zdaj na Dunaji in tam v roke cesarja prisegel.
le po velikih mestih, zato ga je vse tako zanimalo, kakor bi še le zdaj zapazil v resnici to, kar je videl v Banjah otročjih svojih let. Po klopi je zlezel na peč ter skočil se zapečka, kakor je delal takrat, ko ga jo mati podila z metlo; v kotel je pogledal pred pečjo, v vežo je letel gledat, stoji li tam še materina omara za kruh, na kateri se je naučil „puštabirati" — na njej se je bliščalo njeno ime z letno številko, kdaj se je možila. Za uro je potegnil, da bi se nm kukavica prikazala; stene je pregledava!, ako so na njih še vsa tista znamenja, katera je vanje vrezal, poskušajo pipec, ki mu ga je mati s semnja prinesla ; iz hiše je preplašil koklo s piščeti in mala praseta, ali kozičico je vzel v naročje in je pestoval. Z eno besedo, take reči je uganjal, da bi jih se res no bilo treba sramovati — podhaj-skemu Jeniku. Za glavo bi ne bil živ Človek rekel, da je to „doktor" iz Prage, najmanje pa Anka. Gledala je nanj z veže kakor okamnela z odprtimi ustmi, svojim očem nij
ViiUHj«- driare.
liNHcofA* republikanci so po raz-ida narodne skupščine razglasili svoj program. Nasproti trem strankam (legitimistnm, orleanistoni in bonapartistom) morajo republikanci mirni ostati in pokazati ono zmernost in disciplino, katera je eden del njihove moči. Na tleh postave hote odgovoriti protivnim strankam; a pri vseh volitvah energično postopati. V državi, katera nema definitivne vlade, morajo volilci sami pri vsaki priliki izreči, kakšno vlado si Žele. Vsaka volitev jim daje sredstvo, da izrazijo svojo voljo in zato ima vsaka volitev, tudi ona v niuniclpalae zastope, posebno pa volitev v generalna svetovalstva političen pomen. Ako se pri teh volitvah volijo republikanci, dokazujejo s tem Francozi, da žele definitivno organizirano republiko.
Po begu iitfziifisrrrsit išče vlada sokrivce. Polkovnik Villctte, bivši njegov adjutaut, ki je prostovoljuo spremil Hazaina v ujetništvo, bil je v Marneillji zaprt. Dozdaj še uij znano, kam se je Razaine po begu pedal. Dan ped begom obiskala ga je njegova žena in otroci iti najbrže je Hazaine se posloži! barke, s katero je prišla žena.
General hulili  je hudo zbolel.
Zastop rimskega mesta mu je ponujal, da hoče poslati na mestne stroške zdravnike, katerih si želi. Tako vedo Italijani celo v papeževem Kimu ceniti zasluge slavnega bojevnika za italijansko svobodo in edinost.
iltii trij.trlcrt konferenca ne more naprej z delom. Angleški minister Derby je razglasil odgovor ruske vlade glede te konference. Ruska pritrdi angleški vladi, da sme konferenca samo praktična in dosegljiva namena imeti, Riuko ne namerava morske operacije, morske vojne, priznana načela mej-narodnega prava na dnevni red postaviti. Tudi druge velevlasti so se enako izrazile.
Dopisi.
Iz lioiiji«* na slovenskem Štajerskem 12. avg. I Iz v. dop. I (f Josip Koz man.) Telegrafično sem Vam naznanil nesrečno pri-godbo, po kateri je naš cbčespoštovani nad-župuik, znani slovenski rodoljub Josip Rozman žalostno smrt storil. (Telegram je bil samo v enem delu včerajšnjega lista. Ur.) Odpeljal se je bil v jutro na svojem vozu proti Vojniku; konji se preplašijo in gosp. Rozman pade tako nesrečno z voza, da se je na sencih smrtno ranil. Obležal je v nezavesti in v sv. olje dejan dve uri pozneje
umrl. Rozman je bil 10. januarja 1812 v Smartnu pri Kranji na Gorenjskem rojen, kjer so njegovi starši imeli lepo posestvo j za duhovnika je bil posvečen 4. avgusta 1834. Bil je kot špirituval in kanonik zvest in marljiv podpornik rajnega škofa SlomŠeka, ter se je po Slomšekovi smrti celo pričakovalo, da zasede Škofovi sedež. A tačas je uže bil tukaj v Konjicah za nadžupnika in Smer-lingovi vladi preveč naroden. Podpiral je VBako narodno početje in bil o svojem času mej prvimi Štajersko-Blovenskimi rodoljubi, kateri so velike žrtve doprinesli za vzbujo slovenske narodnosti, ki je zlasti v velikem delu Štajerskega od nemškutarstva bila popolnem potlačena. Naj tukaj omenim, da je pokojni „Slovenski Matici" precej, ko Be je ustauovila, daroval 1O0O gld., a ne da hi se bilo razglasil« ime blagodtišncga da-ritelja. Celjski čitalnici je daroval 200 gld. in sploh, kjer je bilo treba podpirati narodno stvar, nij se odtegnil. Zraven je seveda še v večej razmeri iz svojih dohodkov ga cerkvene in pobožne namene skrbel. Naša farna cerkev kaže zvunaj in znotraj njegovo darežljivo roko; napravil je ustanovo za poboljšanje prihodkov tukajšnjih kaplanov, za dekliško šolo itd. Ustanovil je katoliško-politieno društvo, čegar predsednik je bil iz početka do zdaj. Rozman jo bil, da si je v poslednjih letih vedno odločnejše se postavljal na klerikalno stališče, obče spoštovan, tudi od svojih političnih nasprotnikov« Naj mu bode zemljica lehka, Slovenci pa bodo njegovo ime ohranili v blagem spominu.
Domače stvari.
— (Fajmošter obsojen.) Fajmošter Močnik iz Razdrtega na Notranjskem, mož, ki je pri zadnjih volitvah proti našemu narodnemu kandidatu agitiral, da je „vera v nevarnosti", je bil včeraj pri ljubljanski sod-niji obsojen na eno leto teške ječe in vsake 14 dui en post, ker je skrivaj grde nečistosti počenjal z osobo moškega spola. — Zdaj pa naj pojde zopet proti nam svobodomiselnim slovenskim narodnjakom s svojimi duhovenskimi tovariši vred hujskat in agitirat, da je „vera v nevarnosti".
— (Na čast vnanjim domoljubom) bo v soboto 15. avgusta v Čitalničnem vrta velika soire s prijazno pripomočjo pevskega zbora inc. k. vojaške godbe, ker je „Sokol" zaradi nekaterih zadržkov praznovanje svoje desetletnice, ki bi se vršila ta dan, odložil na mesec september. Začetek bode ob 8. uri zvečer, vstopn;na 15 kr.
— („Gesehichte Krains.") Prvi zvezek Dimičevc zgodovine kranjske je pri Kleinmaver & Rambergu te dni izšel in obravnava zgodovino naše dežele do incl. rimskega časa. — Priporočamo to nemško delo vsem knjižnicam in prijateljem domačo znanosti. Obširnejšo kritiko nam je obljubil strokovnjak zgodovinar.
— („Der Matorialismus uud d as S lave nt h um") se zove knjižica, ki jo je spisal dr. Jos. Sernec in ki se dobiva pri naših bukvarjih po 40 kr. Dcnes živo priporočamo tudi to izvrstno delce, pridrževaje si obširneje o njem govoriti. Knjižica je lično tiskana v „narodni tiskarni" v Mariboru.
— (Baron Pino) je v Gorico odpotoval, odkoder se koncem tedna zopet v Trst vrne.
— (Iz Vranskega) se nam poroča: Kakor pretekla leta, tako bode tudi letos napravila naša čitalnica 18. t. m., v čast rojstvenega dneva našega presvetlega cesarja, veselico. K tej svečanosti uljudno vabi
Odbor.
— (V Slatino) pri Rogatci je prišlo do 6. avgusta 2015 g03tov. SpJob so toplice letos precej dobro obiskane. V Gleichen-burgu so Šteli do 6. avgusta uže 2534 gostov.
— (Iz Novega mesta) se nam piše 12. avg.: Denes okolo ene popoludne je nastal hud vihar in toča je lopotala po našem okraji. Stari ljudje se ne vedo spomniti na tako. Vlani 19. julija je bila huda, ali kakor je denes sulo, ne! Naš kraj je uže od vlani ubog, a zdaj treba bode, da zapusti ta kraj, kjer se toča etablira. Ljudstvo bodo strašno revno, če jo daleč segala, za kar še ne vem zdaj. Sadje, ki je lepo kazalo, vsaj črešplje in hruške, je pobito, krompir, letos zdaj še majhen, ne bode mogel več rasti, tako ne repa in ajda.
verjela in denes je imela prvikrat drugačen obraz nego  gospodinja.  Gospodarica je pa opozorovala  sina z skrivnim dopadaj en j tm ter si zraven mislila: „Saj sem pravila ded-čeku: da nij na njem nobene puhle ošabno-sti, morda je pa kaj druzega, kar bi ne bilo, ko bi ga bila mati zredila."   Končno ga je podrezala, da bi šel vendar sobico pogledat, katero je gori nalašč zanj pripravila. Doktor jo je sicer poslušal, šel z njo gori, začudil se   vsaki reči posebej, zahvalil se za njeno prizadevanje, ali dolgo se v sobici nij mudil.  Nikoli mu nij zmanjkalo izgovorov, da je tam žalostno, da ne bode sam, da je zdolaj v hiši bliže matere, h kateri je prišel in s katero se hoče veseliti — da ga je morala zopet doli pustiti, kjer je jel zopet okolo trapati. Odprl je vsa okna, uij se mogel nasiti čvrstega zraka in pogleda na gore pozlačene z jutrajšujim solncem.   Pri oknu, pri katerem se je videlo na Ješted, mudil se je najdalje; mati ga je morala desetkrat k zajtrku klicati, predno se je vsedel k mizi, na kateri sicer nij bilo čvrstih kolačev, zato pa toliko druzega, da uij bilo na njej praznega
prostorčka, čeravno je bila m;za precej dolga in široka, tako da je napolnila celi ogel sobe.
„Kaj je ta kočica ravno pod Ještedom v tem kostnem zakotji?" poprašal je mater, oziraje se vedno k oknu. „Kako prekrasno je postavljena; podobna je stari ljubeznjivi pravljici, človeku je> nekako lahko in prijetno, ko nanjo pogleda.**
„Kaj je več ne poznaš V Tam je še zdaj tisti betlchem, na katerega se tako rad spominjaš."
„Torej sem vendar le uganil, da prebiva v njej nekaj posebnega, ker po družili poslopjih priznati moram, da niti v Svajci tako lego nijsem videl, in ta zemlja velja za naj lepšo. Ko bi bil vedel, da mi bode tu v vaših gorah tako posebno dopadalo, bil bi gotovo enkrat strijcu skrivaj pobegnil. Pa on je slutil, kuko bi se z menoj godilo, za to me je držal tako pozorno priklenenega, da Bem mu obljubiti moral, da ne pojdem prej domov, predno bom doktor. Kal se je, da bi se več k njemu no vrnil."
„To so ve da bi bila velika nesreča, ko
bi bil tu ostal, kajne?" rekla je mati britko in njeno do zdaj tako jasno lice je zatemnelo.
„Nesreča bi to se ve da ne bila, pač pa škoda," odgovori Otik. „V Pragi sem iz samega sebe nekaj storil, zdaj sem nekaj, in tu bi ne bil nič."
Drugikrat bi mu bila mati pustila ta izgovor; nij bilo prvič, ko je imela podoben pogovor, kateri se je navadno končal z nemilim kregom, ker je vsak trdovratno pri svojem ostal. Denes je pa nejevoljno obrnila glavo od njega, kakor bi hotela pogledati, kaj se v veži dela in pustila mu je zadnjo besedo.
„Ravno mi je prišlo na misel, kar bi bil uže skoraj pozabil," začne Otik črez nekaj časa, osramočen od materinega molčanja, zopet prijazno in lično, da sem namreč v prešli dobi cvetoče svoje mladosti, prebujen iz slabosti vseh velicih otrok, igral po-pravitelja tega sveta ter mu v verzih predpisoval nove postave, in to sicer pod krilom onega vrlega starčka tam-le, katerega trdo zgibančeno čelo robi zdaj tako mehka, les-
bili ti posestvi v velikej nevarnosti. — Ta I °g«oj je moral biti nastavljen, ker po odhoda lastnika nihče nij v hramu bil, ki je zaklenel bil in ker je ogenj od znotraj nastal, ker v hramu pred njegovim odhodom nobenega ognja za kuhati nij bilo, kakor lastnik sam prizna.
Kar storilca zadeva so ljudje takoj na Martina Bilbana sumili in zoper njega govore naslednje okolnosti. Martin B. je zažgano kajžo uže 8 leta pri štajerski zavarovalnici za 3G0 gld. zavaroval, če ravno je kajža od Andreja Polajuarja in Andreja Zrlarja iz Tupalič samo na 200 gld. cenjena bila in jo je on pred požarom Laki Bohinca za 200 gld. prodajal. — Razen tega pa je še svojo [»ohišje iu sicer po pogodbi od 9, novembra 1872. dve leseni mizi, eno omaro za mleko, oblačilo za trikrat preobleči, 2 skrinji, 12 seženj drv, 24 mernikov žita, 12 centov sena in 1 cent slanine, pri zavarovalni banki „Sloveniji" za 200 gld. zavaroval, čeravno sosedje pravijo, da nikdar nij toliko oblačila, lesa, žita, moke in sena imel. Po požaru on sam nij vedel kaj mu jc zgorelo in je različno govoril.
Eva Reržnik, katera jo obleko Martina Bilbana dobro poznala rekla je, da mu je samo 1 kapa, 1 suknjica, 1 hlače, 1 lajbič, en par črevljev in 1 stara marcla pogorela.
Kar drugo pohijše zadeva je Jakob Polajnar 15. februarja 1874. v hiši Martina Rilbaua bil in je na pečji klopi l/i mernika ajdove moke v Kaki j O in pod posteljo prazno tanju videl, drugega p ohišja pa nij bilo.
Iz tega se vidi, da Bilban tistih recij katere je pri banki »Sloveniji" zavaroval niti imel nij, kar je imel, pa pred požarom iz hiše spravil kljubu temu pa je rekel, da mu je vse pogorelo. Razen tega pa je Martin liilban uže 25. oktobra Jože Bohinca hotel zapeljati, da mu naj požge, — ta dan je bil on v Potooah pri starših Jožeta Bohinca in je Luki Bohincu svojo kajžo prodajal, ker pa ti nij hotel kupiti, je pozneje ko je z Jožem Bohincem sam bil, njemu rekel „uže vidim, da ne morem kajže prodati", in da bi bi rad nekoga dobil, kateri bi mu jo za-žgal,  in on bi mu rad še kaj plačal. Ko
Bohinc na to nij nič rekel, se je proti njemu obrnil, in ga prosil, naj mu kajžo zažge, za kar mu bode vračilo dal. Ko se je Jože Bohince branil to storiti, odšel je rekoč: mislil sem, da boš storil, ker si za vso pripravljen. — Bilban to vse taji in pravi, da se mu je Jože Bohinec sam ponujal. — Ker pa je Jože Bohlnec dolgo Ča^a pred požarom to svoji materi Mariji Buhinec in očetu Jnrja Bržniku pravil, zato jo njegova izpovedba bolj verjetna ko Bilbanova. Jak. Polajnarje 16. febr. 1874 ko je pri njem bil, videl na peči veliko gobo — taČas pa ko je kajža gorela, bil je na tistem mestu cn pisker, nij pa gobo bilo. — Ker on po izpovedbi sosedov nikdar nij tabaka kadil, za to je posestvo te gobo i.jlo sumljivo, Čeravno Be Bilban ilgovarja, da je gobo za prodaj kupil. Jako sumljivo jc Bilbanovo zadržanje, ko je slišal, da je njegova koča pogorela. — Po izpovrdbah prič Antona Senka, Cudermana in Janeza Savsa, kateri §0 zraven bili, ko je prvikrat slišal, da mn jo kajža pogorela, se on nij nič ustrašil, nego je rudeč postal začel se smijati in praviti, da mu nij nič mar ker jo za (500 asekuriran. Tudi je vprašal, kako se je ogenj začel in je sam rekel, da mu je nekdo moral zažgati.
Iz wch okolšin sledi, da je Martin Bilban v namenu dobiti zavarovalni znesek od 5G0 g>»ld. pred ko jo odšel svojo kajžo sam sežgal«
Porotniki (K. Karinger, A Btirger, Sp. Pesjak, J. Sobcr, A. Milavec, Fr. Burger, P. Lasnik, V. PetriČič, J. Majer, A« Mesar, A. Drčo, A. Wfnkler) BO na glavno vprašanje: Ali je zatoženi Martin Bilban kriv, da je 16« svcčaua 1874 v namena vzajemno za-varovaluo društvo za 3G0 gl. in banko Slovenijo za 200 gl. poškodovati svojo kajžo tako zažgal da se je ogenj vnel in da je s tem tudi tujo lastnino v nevarnost ognja pripravil? — odgovorili: „Dau in sicer z 10 glasovi proti 2 ki sta bila za „ne".
Sodba je bila potem: Martin Bilban je kriv hudodelstva po §. 109 k. z. in je po §, 1G7 k. z. z ozirom na §. 338 k. z. obsojen na štiri leta teške ječe s postom vsak mesec poostrene.
_ (V Postojno) napravi 15. avgusta
dunajsko potovalno podvzetje izlet iz Trsta. Jame bodo ta dan razsvetljene.
_ (jz Gorice) se nam piše: Martin
IIadol in eden najiskrcnejili goriških rodoljubov umrl je 10. t. m. po dolgi bolezni jedva 2(3 let star. Bil je trgovec in v zadnjem času si je bil mnogo kredita pridobil. Zapustil je čvetero nedoraslih otrok in mlado žalujočo soprogo. Bodi mu zemljica lahka in blag spomin mej nami!
— (Utopljenca) pri št. petorskem mostu so včeraj dobili ribiči pri Mosteb pod Ljubljano.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 10. avg. C. kr. državno pravdništvo toži kajžarja Martina B Ihana iz spodnje Kokre, da je v namenu, vzajemno zavarovalno banko za Štajersko, Koroško in Kranjsko za 3G0 gld. iu banko „Slovenijo" za 200 gld. poškodovati, 16. februarja 1874 svojo kajžo v spodnji Kokri zažgal tako, da je gorelo in da je tudi posestvo Andrej Polajnarjev« v nevarnosti bilo. S tem dejanjem je hudodelstvo zažiganja po §. IGO. doprinesel. — Martin Bilban je bil namreč v posestvu kajže Št. 43. v. spodnji Kokri, katera je bila lesena in z deskami pokrita in v katere i je on sam stanoval — IG. febr. 1874 je hišo zaklenil iu šel v planino Antona Senka iz Po-toče, kjer jo s Cudermanom seno vozil. — Ob 7 zjutraj sta Neža Vitačnik iu Marija Muhi na potu v Kranj mimo kajžo šli in Neži Vrtačnik je uže ta čas nekaj po neki zež-gaui stvari dišalo, ter je še Marijo Mubi ua to opomnila, dim pa se šo nij videl. — Mej 10. in 11. uro sta 'O let stari Marijana Brž-nik in Marija Valjavec zapazili, da nekaj sežganega smrdi in Marijana Bržnik je domov letela in to svoji materi in sestri povedala, kateri pa na to nijsta pazili. — O poludne je pa začelo s plamenom goreti na strani Polajnarjeve hiše, in kajža je hitro zgorela ker je takrat vihar pihal. Najbližnji posestvi Andre Polajnarja, to je ulujak in kozlec sta z deskami pokriti in leseni. Torej
keča korona oblakova; podpisoval sem se na take izlive „JeštedBki".
Mati iz tega nij ujela druzega, kakor da hvali Ješted in da se ga je v Pragi rad spominjal.
„To jo res, naš Ješted je zmirom enak", je rekla, „imamo tudi oči vedno vanj obr-nene. Pošilja nam dežja, megle, nevihte, kur je ravno na času, ravno kakor bi imel morje v sebi. To sam bog ve, kje se ta voda v njem nabere; včasih si pravivi z Anko, da je to vendar čudno. Začne se z njega polagoma kaditi, Črez malo Časa ga uže zopet nij videti od samih oblakov in še eno uro ne traje, uže gre z njega dež ter lije kakor bi iz škafa ulival."
Otik se je posmijal materi, ker si misli, da je shramba za dež v globinah Ještedskih v nekem tam skritem moi ji. Ona pa tega nij videla, imela je oči lavno na njegovih kofrih, kateri so do zdaj sredi sobe ležali.
„Kje pa imaš ključke od svojih reci?" vprašala ga je. „Le zajtrkovaj in daj jih meni, ti jih bodem sama pospravila ; nij dobro, ca se dolgo po kofrih mačkajo. — Moj bog, dečko, ti imaš obleke ; kdaj jo č*;š raz-
trgati? Tega imaš menda dovelj , kar boš živ? Ena, dve, tri, štiri, pet, šest sukenj in koliko uaprsnikov tu in tu še dve zgornji suknji 1"
„Ali mati," zakliče Otik jezno, „zopet začenjate! Mislil sem, da boste tukaj bolj prizanesljivi proti meni nego v Pragi, kadar ste me obiskali. Lo kako morate od mene terjati, da bi svojo obleko tako dolgo imel in nosil, dokler jo ne raztrgam — saj bi vas samih moialo biti sram. Mladi pravnik v Pragi je vendar kaj druzega kakor stari „rihtar" v hribih, kateri se da v svojej svatovski suknji pokopati, ako nema nobenega sina, da bi mu jo zapustil. Ne samo vi meni, ampak tudi jaz vam imam kaj očitati: nijste bili in še zdaj nijste dovelj ponosni na me, če ravno sem svetu podoben in zdaj s pet in dvajsetimi leti uže doktor. S čem sem vas kdaj razŽalll ? Ali ste morali postavim katc-rikrat za me dolg plačati kakor druge matere za svoje siuove?"
_Š.; to, da bi bil dolg delal, ko si imel zmirom toliko denarja, da ga morda cela naša vas v enem letu nij toliko potratila, kakor ti sam."
„Naj uže hode, da sem mnogo potratil \ ali se nij sem pa zato dobro učil, ali nijsem vselej s častjo dodelal po vseh šolah?"
„Nikar no zapazi, kolikrat sem prišla vsako leto v Prago s polnim vozom masla, s kuretnino, zelenino, katere reči sem po profesorskih kuhinjah razpeljavala. Te tvoje dobre rede sem dobro plačala."
„Z vami, mati, vendar prav nič nij: pri vas nemam le ene dobre lastnosti in zasluge. M alate me tako črnega, da bi se moral sam sebe prestrašiti, ko bi ne vedel, da je to le vaša navada. Mislite, da bi se pregrešili, ko bi mc hvalili ter me s tem morda pokazili : po vašem prave matere le karajo iu kaznujejo. — Te suknje nikar ne nosite z drugimi gori; vzel jo bom na-so, bom šol za trenotek malo po polji pogledati. Je toplo in jasno, prinesel sem vam lepo pomlad. Kam pojdem, se ve da, še nc vem. v Pragi hodim ob nedcljih te čase s svojimi znanci po „Prekopih."
„Iu to vsako nedeljo'?" vprašala jc mati, ko je sinovo suknjo pozorno na stolov naslon položila; „kaj jc tam vsako nedeljo kaka slavuost?" (Dalje piih.)
Razne vesti.
*(Jagnedi in topoli.) Na mnogih krajh še imajo navado, da ob cestah zasadilo jaguede in topole, namesto da bi sadno drevje iusadili. Skoda za njive iu travnike ob tal h cestuh, ki so na straneh z jai;.:edi ali topoli zasajeni, je velika, ker niti trava, ni; I poljski pridelki ne rasto
tako obilno, kakor v bližini, kamor ne sega senca teh dreves. Pa glavna škoda ne pride od sence, ampak od korenin, kajti jagnedi poženo korenine daleč okrog in sicer tako površno, da tc korenine ves redivni sok iz zemlje popij*. Vsa drugače je s sadnim drevjem : gvuške iu črešnje imajo korenine bolj naravnost v gioooeiuo, save in jabelka pa s svojimi koreninami ne segajo črez cestni graben.
* (Petrolej za o hranjenje lesa«) Ak* so lesecr. roba, katera pogosto na dežji leži, kakor plugi, brane itd. s petrolejem dobro namaže, ohrani se pred strohnenjem, pokanjem, odcepljenjem. Les mora, seveda, popolnem suh biti in se potem parkrat dobro naniazati, dokler so petrolej na lesu več ne posuši. Vrata, zaklopnicc, klopi se naprej 8 petrolejem in potem še le z oljnato barvo namaZejO. Tudi r>roti gobi na lesu in zidu je petrolej u..^w» ^omoček.
* (Pater Theiner,) jako učen mož je v Rimu umri. Njegovo prvo delo je bilo : -Uvedenjo posilucba i.~l.v>uLu pri Krščanskih duhovnikih iu njegovi nasledki." Bil je tačas še od liberalizma nadahnen, pozneje pak je stopil v jezuvitovski red.
:,: (Lulu), kakor Francozi šaljivo zovejo mladega Napoleona, neki nij posebno talentiran. Obiskal je lani šolo v Woolwichu, a mej 88 učenci je dobil najslabše spričevalo. Bonapartistični listi bi tega radi tajili, pa konservativni  angleški  časnik „Ilour" pri-
naša pon čilo te šole, iz katerega se vidi, dajeizmej 38 učencev samo 37 izpite povoljno napravilo; mej temi pa se ne bere Lulu.
Prejc>i smo sledeče pismo:
Št. 10944. Slavni redakciji ..Slovenskega Naroda".
V „Slovenskom Naroda" št. 182 od 12. t. m. nabajoča se opazka, da se truplo uto-nelega Janeza Parkelna ni iskalo, ni resnična, ker se je po tukajšnem ukazu ko j ko se je nesreča izvedela, po krakovskih ribčih Francu le lešniku, Jožefu Vidmarju in Franca Bezlaju čolna z potrebnem orodjem, tam koder se je nesreča pripetila in dolej po vodi čez dve are brez vspeha iskalo.
Mestni magistrat v Ljubljani 12. avg. 1874.
Župan : Lam lian.
Pon3uno.
Vsea bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere dn Barry
Vsem trpečim po izvrstni Revalesciere du Barry, katera brez porabo leka in brez stroškov sledečo bolezni odstrani i bolezni v želodci, v živcili, v prsih, na
{jljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v ine-nirji in na ledvicah, tuberkole, sušico, nadubo, kašelj, naprchavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanju krvi tudi ob času nosečosti, scaluo silo, otožnost, sušenje , revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 »pričeval o ozdravljenj ib, ki so vsem lukom kljubovala:
Spričevalo št. 71.070.
Na Dunaj! 13. aprila 1873. Sedem mesecev jc sedaj,  ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako da sum od dneva do dneva vidno gineval in
vslcd tega dalj jasa nijsem mogel se učiti. Slišal sum
0 VaŠej ćndovitej Revalesciere, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomusečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne Kuvalescieru popolnem zdravega In okrepeanega, tako da morum, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to ni/uicrno j;iko dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš u dani
Gabriel T es c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega učilišea. Spričevalo št. 73.60S.
Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izustn. j moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo to moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete.
S spoštovanjem
Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 78.704,
1'filep, posla Ilolešan na Moravskom 7. maja 1873. Ker mi jo od Vaa že davno prejeta Revale-acicre du Uarry poSla in jo za mojo želodčno slabost in ueprebavljivoBt dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravo Revalesciere 9 fanta na po vzetje kakor hitro ju mogoče pošljete.
spoštljivo udani Jožef R o h a c ž u k, gozdar.
ToCnoj&i kot močo, pri' - - * ^evalosoiero pri lidr^.rčonib m pri otrocih 50brat svojo cono za zdravila. V piohaatih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
1 fum 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 funtov 10 goid., 12 funtov 20 gold.," M fuutov J6 gold.,
— Rovaltecicro-Biscniton v polh • I gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciero-Ctioolateo v prabn lu v ploučiciib za 12 ».as 1 gold. Lo kr., 2-1 taa 2 gold. 50 tu\, 43 U« 4 gold. 50 kr., v piahu M 180 tas tO ;;uld., sa 28H tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold*.
— Prodaje: Barry du ilarry ft Comp. na I>u-uttjl, WttllilHOliK»t»ae št. 8, v ZJubijani Ed. Mahr, v Clrndoi brutjo Oberansmovr. v lua-br a -At« u i..i iit i & Frauk, v ielovei 1'. Birn-foachor, v L.ou£l Ludvig Miillor, v Maribora F. Koletnik 8t M. Monč, v Uerana J. B. Stockhauseu, kakor v vsoh mestih pri dobrih lo-karjih in apocenjakik ugovciu; tudi razpošilja duaaj-■ka hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borca 18 avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 75
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 „ 75
1860 drž. posojilo.....107 „ —
Akcijo namono banke   .   .     974 „ —
Kreditne akciji)    ....      242 „ 25
London........109 „ 80
Napol..........8 „ 79«/,
0, * cekini.......— B —
Srebro.........103 .50
kr.
Strelni zadev y Eojanski čitalnici.
15. in Hi. avgusta bo si reljaiije z darili.
Z dovoljenjem odbora
(211—2) Ivan 2EZstxi@sil.
C
Ker c. kr. pri v. vzajemna zai aro valuten v C«rad<*i sedaj tudi prema M j I ve stvari vsake vrste proti ognju zavaruje, tuko si šteje podpisano vodstvo v čast, zdaj ob rasu žetve
p. n. goapode gruntne posestnike
na
zavarovanje poljskih, in senožetskih pridelkov proti ognju
posebno opomniti. Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v pisarnici vodstva, v Gradci, Sackstrasse št. 20, pri glavnih zastopništvah v Celovcu in Ljubljani, kakor tudi pri okrajnih zastopništvih, koder se tudi opravilna razjasnila z največjo radovoljnosrjo podelijo. (210—2)
;j    Vodstvo vzajemne zavarovalnice v Gradci.
o o> d Jr o a 5> ni S5-7^ n
mm CX ^0 •—■ t   p. ^^^^
<]  j»   D  J  jb   »   p *0
p^r« » -p g g. -o o
o W O
a
rt od ' O
0 n b O
c __5;
•^1 3 p
^5. M 7T O p
nT « 's- g* ^ 5. T cc=-   2. 2- ^ = 8J
00 fr*<       o< e>J< .c   3. m
ro ca o o a*=.* o 3 ca ■—- Gf t* £J'. =3 t
l^S§«5.2- »
iS« sfon' I ost"*'
cd m » Ci ^ r" m
—      • to "5 e
n   p-        U   c mm
& a &.«e g< h l
9
CD
i g< g: cd p t z
Bi V>
■z er
ET ^- —
b   j n
2 b e- a-"=-s< 3- 2- era
p o S " ■:■ CD
rt
Izdatelj i u za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".